r V SREDIŠČU POZORNOSTI KRANJ, torek 26. 6.1984 CENA 18 din m-: Glavni urednik: Igor Slavec Ob 35-lctnici izh3isni3 odlikovan Odgovorni urednik Jože Košnjek Redom »lug St. 48 LETO XXXVII GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Slavnostni govornik na zboru aktivistov v Mengšu je bil Marjan Rožič — Fo-to: D. Dolenc XVI. zbor aktivistov in borcev Gorenjske v Mengšu Marjan Rožič: Vedno se moramo zavedati, da nam ni bilo nič podarjeno Mengeš — Malo je tako grdih dni 2a proslave, kot je bila prav ta nedelja. Neusmiljeno je deževalo vse dopoldne, ko so prihajali v Mengeš avtobusi z aktivisti in borci z vseh koncev Gorenjske. Človeku je žal vseh yelikih priprav in truda organizatorjev, ki so storili vse, da bi se njihovi borbeni tovariši v njihovi sredi dobro počutili. Toda tudi dež ni pokvaril prazničnega vzdušja. Še bolj so se Potrudili vsi nastopajoči. Posebna zahvala gre vsem godbam na pihala, posebno domžalski, ki je neutrudno igrala in spoštljivo pozdravljala vse Prihajajoče, na koncu pa se tudi tako °d njih poslavljala. Mengeška proslava je bila še en dokaz, da tudi slabo vreme ne more skvariti prazničnega vzdušja, kadar gre za našo borbeno stvar in bo kljub vsemu v srcih aktivistov in borcev ostala v Nepozabnem spominu. Mogočno sceno so pripravili na vrtu šole Matija Blejca-Matevža. Tro-bojnica se je dvigala v triglavski vrh, Pred njo mogočen oder ves v rdečem,močno ozvočenje pa je pošiljalo uporno pesem na vse strani in vabilo ^a slavje. Med zbranimi je bila tudi članica sveta federacije Lidija Šent-jurc. Slavnostni govornik je bil Marjan Rožič, predsednik Zvezne konference socialistične zveze Jugoslavije, ki je spomnil, da je bil prvi zbor aktivostov OF Gorenjske pred 40 leti, od 13. do 15. junija leta 1944 na Jelovici . Na tem posvetu so namenili Posebno pozornost razvoju in delo-vanju OF in graditvi ljudske oblasti. »Ko se danes spominjamo teh dogodkov osvobodilnega boja, to ne delamo zato, da bi se obračali nazaj, bi igrali karte solunaštva ali da bi Pozabljali na uspehe, težave in spopade današnjega dne in naloge, ki so Pred nami. Prav obratno. Vsa dogajanja, napori in odrekanja osvobodilnega boja so obveze, spodbuda in °hrabritev današnjim generacijam, torej nam vsem, da vse težave, s katerimi se danes srečujemo, te pa niso majhne, rešujemo delovno, enot- no, v medsebojnem zaupanju in razumevanju, združeni in povezani v samoupravnih socialističnih odnosih, da tudi danes kot sodelavci delujemo in zmagujemo frontno, saj le to pomeni resnično ustvarjalno nadaljevanje socialistične revolucije in le tako lahko dosegamo večje rezultate na poti, ki je naša in samostojno oblikovana. Vedno se moramo zavedati, da nam ni bilo nič podarjeno. Svobodo, samostojno pot socialistične graditve in vse drugo smo si priborili sami. Prav zato, ker se zavedamo zgodovinske vloge osvobodilnega boja in partizanske vojske za usodo Gorenjske, Slovenije in Jugoslavije, ne sprejemamo podtikanj zbeganih in zmedenih posameznikov, ki hočejo razvrednotiti razredno bistvo, nacionali pomen, humanistični smisel in svobodoljubnost partizanskega boja. Svoboda, ki smo si jo priborili, je tako dragocena, da ne more biti predmet nikogar.« Pred očmi moramo imeti nekatere vrednote našega boja, ki so danes izrazito aktualne, je poudaril tovariš Rožič: skromnost, požrtvovalnost, solidarnost, osebno in timsko iniciativo. Naš delavec je kritičen, toda motijo se vsi tisti, ki kritičnost delovnega človeka tolmačijo po svoje in obračajo na svoj mlin — češ, gre za kritiko samoupravljanja. To ni nobeno kritizerstvo, to je izziv za povečano aktivnost, da težave in slabosti prevladamo sami, združeni, enotni. V kulturnem programu so se v mogočno pesem zlili pevski zbori z doba, iz Domžal, Mengša, Lukovice, Moravč in Radomelj. Ves čas so neutrudno igrale godbe na pihala iz Mengša, Domžal in Moravč. Še enkrat moram poudariti: proslava v Mengšu je bila veličastna! Prihodnje leto bo 17. zbor aktivistov in borcev Gorenjske gostila občina Radovljica. D. Dolenc Obisk v Apatinu RADOVIJICA - Na dvodnevnem obisku v Apatinu je bila tričlanska delegacija radovljiške občine, ki jo je vodil predsednik občinske skupščine Boris Šetina. Apatinci, ki imajo na Bledu počitniški dom, so pred časom dali pobudo za tesnejše stike. V Apatinu so sklenili, da bo sodelovanje temeljilo na vzajemnem sporazumu, ki ga bosta podpisali obe strani. Ob prvem maju so bili v Radovljici gostje člani kulturno-umetniškega društva Jedinstvo iz Apatina, ki so s tamburaškim orkestrom in vokalnimi solisti nastopili na delavskem srečanju na Šobcu, ter priredil koncert na Bledu. V kratkem bodo obisk vrnili člani kulturnih društev Veriga in Svoboda iz Lesc. Ob občinskem prazniku, 5. avgustu, pričakujejo obisk apatinskih skupin v Radovljici in na Bledu. Železarni Jesenice priznanje Jesenice — General Dušan Vuja-tovič in polkovnik Slavko Mihelčič sta v torek, 19. junija, v imenu Jugoslovanske ljudske armade delavcem in železarni kot kolektivu podelila posebna priznanja za dolgoletno uspešno medsebojno sodelovanje. Priznanja so prejeli Boris Pesjak, vodja finančno-računovodskega sektorja, Valentin Erjavšek, vodja kooperacije v komercialnem sektorju, in Jože Zidar, asistent za vzdrževanje v temeljni organizaciji Valjarna debele pločevine. Srednjo plaketo Jugoslovanske ljudske armade pa je v imenu železarne Jesenice prejel Boris Bregant, predsednik poslovodnega odbora naše železarne. Mc-d obiskom v železarni sta si gosta ogleaala temeljno organizacijo Jeklarna in valjarne na Javorniku in Beli ter se seznanila s pogoji in načinom dela v Železarni. L. Kos Omajano blagostanje Gospodarska kriza, zaradi katere smo prisiljeni vsepovsod varčevati, je krepko pristrigla tudi skupno porabo. Toda mačehovski odnos do nje se nam vrača kot bumerang: več socialnih problemov, alkoholizem, slabše zdravstveno varstvo, omajan gmotni položaj ostarelih, upad rojstev, nezadovoljiva vzgoja in varstvo otrok ... O vseni tem so obširno spregovorili na petkovem regijskem posvetu, ki ga je socialistična zveza posebej namenila socialnemu varstvu na Gorenjskem. Razprava se je sukala pretežno okrog samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic, ki bo kmalu sklenjen in o enotni evidenci prejemnikov socialnovarstvenih pomoči. V vseh občinah se z rahlim dvomom pripravljajo na prvega. O evidenci, ki za vzor obstaja že v Kranju, ni bilo dvomov, saj je prvi korak uspel že v vseh občinah. Instrumentoma socialne politike ne gre odrekati njune pomembnosti, toda slednjič sta le sredstvi. Cilj socialnega varstva je človek, njegova družina, njegovo zdravje, zaposlitev, njegova varna življenjska jesen . . . Zato so v gorenjskih občinah celovito analizirali, kakšne socialne razmere vladajo: vse od stabilnosti občinskega gospodarstva, zagotavljanja socialne varnosti z lastnim delom (zlasti v tovarnah z izgubo), do ogroženih skupin prebivalcev, kakršni utegnejo biti nezaposleni, ostareli, invalidi, družine z otroki. Čeprav nedvomno velja, da socialna varnost temelji na tistem, kar sami ustvarimo, so se na petkovem posvetu temu pravilu premalo posvečali. Jeseničani so od vseh še najbolj doumeli, da je družba toliko Časa zmožna dajati, dokler proizvaja. Nič čudnega, jeseniška Železarna, največji gorenjski (pa ne le gorenjski) izgubar, pomeni socialno varnost večini prebivalcev v občini. Tudi v drugih gorenjskih občinah so se zamajali nekdanji giganti, v Kranju in Škof ji Loki na primer, toda predstavnikov skupnosti socialnega varstva to ne zaskrbljuje. Tudi glede nezaposlenosti so najbolj v skrbeh na Jesenicah, kjer zaposlujejo največ delavcev iz drugih republik, za njihove žene pa ni dela. Drugje so brez dela pretežno mladi iz šol, žrtve strukturne nezaposlenosti. Družine z otroki so za zdaj po zaslugi »domicilne zaščite« socialno vame. Šibkejša pa je socialna varnost ostarelih, ki se ne morejo več sami preživljati, temveč bo morala zanje poskrbeti družba. S prostovoljnim delom humanitarnih organizacij, zlasti Rdečega križa, je moč sproti pokrpati hujše socialne primere. Teže pa je reči kaj bolj odločilnega, daljnoročne-ga o izboljšanju razmer na področju-socialnega varstva. Preveč je namreč ta družbena dejavnost odvisna od gospodarstva. In še nekaj je v razpravi prišlo na plan: ali ima socialno varstvo svoje mesto v tej družbi, če mu v gospodarski krizi kljub njegovemu posebnemu družbenemu pomenu odrekajo sredstva, hkrati pa za malo denarja pričakujejo kakovostnejše programe. To je tudi dokaz, da socialno varstvo pojmujemo zgolj kot SIS, ne pa tudi kot sestavino združenega dela. p % Žlebir Pomanjkanje cementa razveljavlja programe Slovenska gradbena operativa že deset let ni zabeležila tolikšnega pomanjkanja cementa kot letos — Gorenjski gradbeniki in trgovska mreža so kljub rednim sovlaganjem v anhovsko cementarno tako rekoč brez cementa — Ponekod so za nekaj dni že morali ustaviti delo na gradbiščih — Z dodatnim deviznim sovlaganjem bi cementarna Anhovo lahko zmanjšala izvoz Kranj — Letošnje leto je rekordno: slovenski gradbeniki v zadnjih desetih letih še niso zabeležili tolikšnega pomanjkanja cementa. Takšna je ugotovitev z nedavnega razgovora predstavnikov Splošnega združenja gradbeništva in industrije gradbenega materiala Slovenije. Cementa je začelo primanjkovati že na začetku leta, ob začetku gradbene sezone pa seveda vedno bolj. In kje so vzroki? Predstavnika obeh slovenskih cementarn (Anhovo in Trbovlje) sta v glavnem navedla dva: pomanjkanje mazuta in izvoz. Cena cementa na domačem trgu pri tem ne igra bistvene vloge, saj se je pred nedavnim podražil za 20 odstotkov in verjetno to ni bila zadnja podražitev za letos. V Anhovem so planirali, da bodo letos proizvedli milijon ton cementa. Za lastno proizvodnjo naj bi ga pora- ■ Usposabljanje Komunistov Radovljica — Na račun nedejavnosti aktiva komunistov neposrednih Proizvajalcev so komunisti radovljiške občine izrekli že veliko kritičnih °e.sed. Na volilno-programski seji pbčinske organizacije ZKS Radovlji-ca letos marca so si poleg kadrovskih nalog zastavili tudi idejnopoli-tično usposabljanje. Delavska uni-verza Radovljica je 14. junija pripravila prvi seminar, ki se ga je udeleži-'0 13 delegatov aktiva iz osnovnih organizacij s področja gospodarstva. \nixr je dobro uspel, zato upajo, to odrazilo pri nadaljnjem fa. Razmisliti bi kazalo tudi [usposabljanja vseh članov zgolj delegatov. JR Slovenski gradbeniki že deset let niso občutili tolikšnega pomanjk menta — Foto: F. Perdan bili 110.000 ton, 600.000 naj bi ga dali na slovenski trg, izvozili 200.000 ton, 90.000 ton pa naj bi ga dobavili podpisnikom samoupravnega sporazuma o sovlaganju v drugih republikah. Do 1. junija so za lastno proizvodnjo porabili za skoraj 9 odstotkov več cementa, kot so po programu za to obdobje predvidevali, izvozili pa so ga za skoraj 25 odstotkov več. Zato so na domači trg poslali v tem obdobju za skoraj 2 odstotka manj cementa. Sicer v Anhovem upajo, da bodo letos naredili celo 100.000 ton več cementa, kot so predvidevali. Slovenska gradbena operativa je v glavnem vezana na dobavo cementa iz obeh slovenskih cementarn. Nekaj količin naj bi dobavile tudi cementarne iz drugih republik, vendar so dobave zaradi pomanjkanja mazuta, rezervih delov in vzdrževalnih del, izvoza prav tako zmanjšane. Razen tega so postali prevozni stroški tolikšni,'da močno presegajo predvidene. Rešitev za boljšo preskrbo z an-hovskim cementom na domačem trgu bi bila v manjšem izvozu. Vendar v* Anhovem -ugotavljajo, da za normalno mesečno proizvodnjo za re-promaterial potrebujejo milijon dolarjev. Zato morajo izvažati, sicer bi morali ustaviti proizvodnjo azbest cementnih izdelkov in bi ostalo brez dela okrog 1000 delavcev. Izgube, ki bodo po sedanjih ocenah znašale letos 300 milijonov dinarjev, bi se s tem še povečale. Rešitev za zmanjšanje izvoza je torej v dodatnem deviznem sovlaganju doma. Izračun je že pokazal, da bi slovenska gradbena operativa in trgovska mreža za vsako tono cementa morali primakniti tri dolarje. Gorenjski gradbeniki in trgovska mreža so se znašli kljub rednim so-v'aganjem v anhovsko cementarno v izrednih težavah. V Splošnem gradbenem podjetju Gradbinec bi na teden potrebovali 600 ton cementa, do- bijo pa ga le 40 odstotkov dogovorjenih količin. Podobno je v radovljiškem gradbenem podjetju Gorenje, vendar upajo da bodo po 1. juliju malo bolje založeni s cementom. V škofjeloškem Tehniku so prejšnji teden za nekaj dni že morali ustaviti dela, potem pa so dobili cement iz drugih republik. V jeseniškem Gradisu stanje ocenjujejo kot katastrofalno. Na 16 gradbiščih se srečujejo s pomanjkanjem cementa in bolijo se, da tudi v prihodnjih dneh ne bo bolje. V vseh omenjenih gradbenih delovnih organizacijah so seveda morali ustaviti tudi prodajo betonov zasebnim graditeljem. Kdaj ga bodo spet začeli dobavljati, ne vedo. Razumljiv je povečan pritisk na trgovsko mrežo, kjer pa je preskrba s cementom še slabša. V Merkurjevi Gradbinki v Kranju bi na primer po pogodbi morali dobiti vsak teden 80 ton cementa, vendar so ga maja in do konca minulega tedna v juniju dobili skupaj le 85 ton. Iz trboveljske cementarne, od koder bi ga po pogodbi morali dobaviti, ga niso dobili še nič. V gradbenih podjetjih ugotavljajo, da pomanjkanje cementa podira investicijske in njihove delovne programe. Dodatno predlagano devizno sovlaganje za cement pa ocenjujejo kot veliko zavoro lastnim stabilizacijskim in poslovnim naporom. Bojijo se tudi, da bodo izgubo, s katero zdaj cementarne izvažajo, morali pokriti gradbeniki. To se ne bi zgodilo prvič. A. Žalar O LAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE TOREK, 26. JUNIJA 1984 Gorenjski izvoz Gorenjsko gospodarstvo je v letošnjih petih mesecih izvozilo za 13,24 milijard dinarjev blaga, od tega (58 odstotkov na konvertibilno in 32 odstotkov na klirinško tržišče. V primerjavi z enakim razdobjem preteklega leta je bil izvoz večji za lj odstotkov, od tega konvertibilni za 20 in klirinški za 8 odstotkov. Najbolj je izvoz povečalo gospodarstvo kranjske občine, kjer je porastel za 26 odstotkov, od tega konvertibilni za 21 in na klirinški trg za 49 odstotkov. Za kranjskim je jeseniško gospodarstvo, ki je izvoz povečalo za 21 odstotkov, od tega na konvertibilno področje za 62 odstotkov, na klirinško pa je upadel za 19 odstotkov. Sledi škofjeloško gospodarstvo s 7 odstotkov večjim izvozom, radovljiško je izvozilo za 3 odstotke več, v tržiški občini pa je izvoz upadel za 35 odstotkov. Tem podatkom moramo dodati dejstvo, da izvoz storitev tukaj ni upoštevan. V letošnjih prvih petih mesecih pa je gorenjsko gospodarstvo uvozilo za 11,5 milijard dinarjev blaga, s čimer je bil uvoz v primerjavi z enakim lanskim razdobjem za 3 odstotke večji s konvertibilnega področja za 15 odstotkov večji, s klirinškega pa za 23 odstotkov manjši. Na uvoz reprodukcijskih materialov je odpadlo 92 odstotkov vsega blaga, na opremo 7 odstotkov in na blago za široko potrošnjo le 1 odstotek. Pokrivanje uvoza z izvozom je bilo tako na Gorenjskem 115-od-stotno, od tega konvertibilnega 9H-odstotno in klirinškega 197-od-stotno. Končan gasilski kongres Maribor — Z veliko gasilsko parado po mestu pod Pohorjem -in slovesnostjo v Ljudskem vrtu, kjer je imel slavnostni govor predsednik republiške konference SZDL Slovenije Prane Šetinc, svoje veščine pa so prikazali pionirji gasilci iz Maribora, primorski gasilci in gasilci mariborskih zvez, so slovenski gasilci minulo nedeljo sklenili svoj 10. kongres. Na njem so izvolili tudi novo vodstvo svoje organizacije; za predsednika GZS so ponovno imenovali Branka Božiča iz Kamnika, eden od treh podpredsednikov je postal Vili To-mat iz Kranja, člana predsedstva pa sta tudi Karel Tramte z Jesenic in Miha Molan iz Kranja. Stališča resolucije, ki so jih obravnavali na sobotnem skupnem zasedanju, so dopolnili prispevki 60 raz-pravljalcev v komisijah. V strokovno tehnični komisiji so naglasih potrebo po nenehnem opravljanju preventivnih ukrepov in širjenju požarnovarnostne vzgoje, kar je dolžnost slehernega člana gasilske organizacije. Zavzeli so se tudi za boljšo strokovno usposobljenost članstva in še zlasti poklicnih gasilcev. Organizacijska komisija je posvetila pozornost uspešnosti obveščanja o požarni varnosti in predlagala, naj bi dali več poudarka moralnim priznanjem za delo pri požarnem varstvu. V komisiji za pionirje so ocenili, da so v gasilski organizaciji storili korak naprej pri usposabljanju najmlajših članov, obenem pa so priporočili, da bi v sleherni šoli ustanovili društvo pionirjev gasilcev. (S) Struževo — Ob krajevnem prazniku in 40. obletnici smrti narodnega heroja Iva Slavca — Joklaje bila v Struževem proslava, ki se je je udeležil tudi predsednik republiške skupščine Vinko Hafner. V nagovoru zbranim krajanom, bivšim borcem, svojcem padlih, predstavnikom družbenopolitičnega življenja kraja in občine je Vinko Hafner spregovoril tudi o sedanjih gospodarskih in političnih težavah ter pri tem naglasil, da smo med vojno in tudi po njej poznali še dosti hujše težave, vendar smo jih uspešno prebrodili. Zato ne bi smelo biti vprašanja, če bomo sedanje zmogli. Pri tem pa ne kaže pozabiti, da so naši cilji predvsem v razvijanju socialističnega samoupravljanja, ne pa kakšnega državnega socializma. Zato poti nazaj ni, pred nami je le perspektiva, kakršno so si zamišljali taki, kot so bili Jokl, padli krajani Stru-ževega in vsi drugi, ki so se v času najhujše narodove preizkušnje odločali za boj proti okupatorju in za drugačno, pravičnejšo družbeno ureditev. Proslavo so zaključili s kulturnim programom. — L. M. — Foto: Gorazd Sin i k Borci Gorenjskega odreda so praznovali skupaj s krajani vasi pod Rašico Vinko Hafner: Zanesti se moramo le nase Vesca pri Vodicah — 13. junija je minilo 40 let od zmagovitega preboja Gorenjskega odreda z močno obkoljene Rašice. Že tri desetletja krajani krajevnih skupnosti Vodice in Bukovica — Šinkovturn na ta dan praznujejo svoj krajevni praznik. Letošnje praznovanje, v soboto, 23. junija, pa je bilo še posebno svečano: tokrat so krajani vasi pod Rašico svojim borcem podelili domicil. Gorenjski odred ima svoj domicil že v vseh gorenjskih občinah, povsod tam, kjer so borci odreda bili svoje bitke, žalovali za svojimi padlimi, se veselili svojih zmag. Zdaj pa sta jim dimicil dali še krajevni skupnosti, kjer so izbojevali eno svojih velikih zmag: preboj z obkoljene Rašice. Lepa slovesnost je bila sredi ravnega polja, ob spomeniku, ki že dolga leta spominja na najtežje dni naše zgodovine. Tu so se zbrali borci Gorenjskega odreda, krajani okoli- Nekdanji komisar Gorenjskega odreda Ljubo Kržišnik sprejema domicil krajevne skupnosti Vodice in Bukovica-Šinkov turn — Foto: D. Dolenc tr»fll«v| TRIGLAV KONFEKCIJA p. o. Kranj , Delavski svet razpisuje dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA Kandidati morajo poleg zakonskih, izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka ali višja izobruzba tehnične, ekonomske ali organizacijske smeri, • — najmanj 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah v gospodarstvu, — družbeno politična in samoupravna aktivnost. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Triglav konfekcija Kranj, Savska cesta 34, za razpisno komisijo. O izbiri bodo kandidati obveščeni v !M) dneh po sprejemu sklepa o izbiri. ških vasi, tu je bi! zbor pohodnih enot Gorenjskega odreda. Slavnostni govornik je bil prvi komisar Gorenjskega odreda Vinko Hafner. Poudaril je, da smo v teh letih po vojni ogromno dosegli. Z nami vred je napredoval ves svet, vendar upoštevati moramo, da smo mi začeli iz nič. Iz nič smo zgradili vse to, napredovali hitreje od drugih. Zdaj smo v resnih težavah, tako kot ves svet. Naš razvoj se je dvignil v višino kot mlad fant, je dal lepo prispodobo tovariš Hafner, kosti in mišice pa niso bile dovolj utrjene. Zdaj potrebujemo še nekaj časa, da utrdimo tudi te. Ne bo treba trideset let, le nekaj let trdega dela in pametnega gospodarjenja, pa si bomo utrdili naš položaj, kot smo ga že vajeni. Le nase se moramo zanesti, trdo delati. Očitajo nam, da je socializem in samoupravljanje krivo za današnjo akrizo. Pa ni res. Le premalo smo utrdili samoupravni položai našega delavca, njegovo zavest, da bi bil tako kot vsak kmet, vsak obrtnik zase v svesti, da je tej družhi odgovoren za svoje delo. Povratka v predvojni kapitalizem ni, niti v državni centralizem. Utrli smo si novo pot, pot osvobajanja človeka in delavca — pot samoupravljanja. Le utrjevati moramo to pot tu pri nas v Sloveniji, v vsej Jugoslaviji. Če bi nam sreča dala, da se zberemo tule v Vesci čez pet let, bomo za današnje težave zagotovo že lahko pokazali, da nam gre bolje. Bogat kulturni program so pripravili pevski zbori iz Vodic, Pirnič Tacna ter vodiška godba na pihala, šolaj i in mladina iz Vodic. Po slovesnosti pa je bilo tovariško srečanje pri smučarski koči na Selu pri Vodicah. Ko se je znočilo, je pod Rašico zagorel mogočen kres. D. Dolenc Posvetovanje o planinskem pašništvu Bled — V Festivalni dvorani na Bledu bo od torka do četrtka, od 26. do 28. junija, 12. mednarodno po svetovanje o gospodarjenju s planinskimi pašniki, na katerem bodo strokovnjaki iz alpskih držav izmenjali izkušnje in si ogledali nekatere najznačilnejše pašnike v Sloveniji: v torek popoldne Kranjsko planino in l> urnik na Pokljuki, v sredo novou-rejeno tolminsko planino Hlevišče, plansarsko in sirarsko planino Za prikaj ter hlevsko skupnost Volarje, v četrtek pa še Veliko, Malo in Goj-ško planino na Kamniškem. Na sporedu bo tudi več predavanj: o potrebnosti planinske paše. o slovenskih izkušnjah pri gospodarjenju s skupnimi pašniki in planinami, o vplivu sredozemskega podnebja na rastlinstvo na Tolminskem ter o povezanosti planšaistva s turizmom. Posvetovanje, ki ga prireja Zadružna zveza Slovenije na pobodo mednarodnega združenja planšarskih društev in zvez iz alpskih držav, bo v imenu po krovitelja, republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, odprl v torek ob fl. uri predsednik Miinn Knežević. - (cz) Pavle Šegula, predsednik Društva prijateljev mladine Škofja Loka: Mlade moramo navdušiti za koristno delo Škofja I^ika — Včeraj j<" bil v Škof j i Loki posvet o delovanju društev prijateljev mladine v občini. Socialistična zveza z dejavnostjo na tem področju ni zadovoljna, zato želi poživiti delo društev v Škofji Loki, na Trati ter v Železnikih, ustanoviti nova v Poljanski dolini ter organizirati občinsko zvezo, ki bi usmerjala in usklajevala delo društev'. Na posvetu so se zbrali predstavniki osnovnih šol škofjeloške občine, društev, ki že delujejo, slovenske zveze, člani odbora za ustanovitev občinske zveze ter predstavniki drugih družbenih in družbenopolitičnih organizacij: med njimi je bil kajpak tudi inženir Pavle Šegula, gorenjski in slovenski javnosti bolj poznan kot vnet planinec, ki pa je pred nekaj meseci prevzel tudi predsedniško dolžnost v škofjeloškem društvu. Tovariš Šegula, kako si zamišljate društveno dejavnost? »V Škofji Loki in njeni okolici imamo številne organizacije in društva, ki imajo v svojih vrstah veliko mladih. Naj naštejem le nekatere: gasilski društvi Stara Loka in Škofja Loka, Ribiška družina Sora, Gobarska družina Škofja Loka, Filatelistično društvo Lovro Košir, Partizan — društvo za športno rekreacijo in telesno vzgojo, Loški oder, Nogometni klub LTH, Rokometni klub Jelovica, Smučarski klub Alpe-tour, Košarkarski klub Lokainvest, Strelska družina bratov Kavčič, taborniški odred Svobodni Kamnitnik, radio klub, turistično, planinsko društvo ... V mestu in okolici imamo tri osnovne šole: Petra Kavčiča, Blaža Ostrovrharja in Cvetka Golarja, na katerih delujejo številni krožki in sekcije. V vseh teh organizacijah je dejavnost, v katero so vključeni tudi mladi, že dobro razvita. Društvo naj bi to dejavnost le usmerjalo in usklajevalo, dajalo pobude za nove oblike dela in za morebitne skupne akcije, manifestacije in prireditve.« Kaj predlagate? »Tradicionalnih društvenih dejavnosti, kot so Kurirčkova pošta, tekmovanja Rastemo pod Titovo zastavo, Tito-revolucija-mir, promet-no-vzgojne akcije, pohodi po spominskih poteh, zbiranje papirja, ne bomo zanemarili; nameravamo razviti le nekatere nove. Mar ne bi bilo pametno, če bi v poletnih mesecih organizirali pomoč učencem, ki imajo popravne izpite? Kaj ne bi bilo koristno, če bi zdaj, ko je veliko zanimanja za hišne računalnike, mladim omogočili, da bi se v prostem času spoznali s skrivnostmi računalništva? Ali ne bi bilo zanimivo popeljati mlade na izlet, ki bi bil poučen za slikarje in fotografe, za bodoče lovce in ribiče, za tabornike in planince, za poznavalce rastlinstva in živalstva ... Če bomo s tem le peščico mladih navdušili za koristno preživljanje prostega časa in jih iztrgali cesti in lokalom, bo naš cilj dosežen.« Kaj načrtujete letos? »Okrog tisoč cicibanov, pionirjev in mladincev bomo poleti popeljali v kolonijo v obmorske kraje in v Belo krajino. Športniki bodo dneve izkoristili za vadbo, taborniki za urjenje veščin in spretnosti.« Zamisli imate veliko; kako je z denarjem? »Društvo ima le skromna sredstva. Ce bomo hoteli načrte tudi uresničiti, bomo morali vložiti veliko ljubiteljskega dela, predvsem pa pridobiti precejšnje število sodelavcev, ki bi bili pripravljeni voditi nekatere dejavnosti in usmerjati mlade.« C. Zaplotnik Krajevni praznik Stražišča — Ob praznovanju krajevnega praznika Stražišča je bila v četrtek v dvorani doma krajevne skupnosti slavnostna prireditev, na kateri je krajane in goste pozdravil predsednik skupščine KS Mato Gostiša, krajevna konferenca SZDL je podelila pn nanjo OF in KS, v kulturnem programu pa so nastopili mešani pevski zbor DPD Svoboda iz Stražišča. učenci osnovne šole Lucijan Seljak in folklora iz Save. Bronasta priznanja OF je podelil Milan Baj-želj, podpredsednik krajevne konference SZDU prejeli pa so jih Ana Jenko, Peter Josevski, Janez Kavčič, Ivan Mavec, Milan in Milka Rih-taršič, Franc Rakovec in Stane Tadina. Delovna organizacija Sava Kranj in KO RK sta prejeli veliko plaketo KS, medtem ko so Janez Bohorič, WZ Makse Rozman-Tatjane, Dušan Mravlje in Trim klub Sava Kranj prejeli plaketo KS. V slavnostnem govoru pa je predsednik skupščine KS Mato Gostiša poudaril, da bo potrebno v tem mandatnem obdobju glede na zaostrene gospodarske razmere računati z nekoliko počasnejšim materialnim razvojem KS kot je bil le-ta v preteklih letih. Letos so bila tako že opravljena obsežna obnovitvena dela v domu krajevne skupnosti, urejen je bil prostor za domom, v dvorani je bil postavljen nov oder, začela so se dela v zvezi z izgradnjo javne kanalizacije na Ješetovi ulici, kupljena so bila tri igrala za otroška igrišča nad Sempeterskim gradom in odstranjene barake pod gradom. Vsega tega pa KS Stražišče brez pomoči krajanov, ki so s prostovoljnim delom prihrantli veliko denarja, sama seveda ne bi mogla uresničili. Se letos bo KS poskusila urediti pokrita avtobusna postajališča na Škofjeloški cesti in teniško igrišče za domom, v srednjeročnem obdobju pa se je žal morala odpovedati graditvi večnamenske dvorane in razširitvi samopostrežne trgovine. V petek pa so predstavniki RK organizirali tovariško srečanje za vse krajane Stražišča starejše od 75 let. Na sliki: Milan Bajželj predaja bronasto priznanje OF Milanu Rih-taršiču. (-fp) Foto: F. Perdan O L A S Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj. Redovl|lca. Škofja Loka In Trtic - Izdaja Časopisno podjetje Olaa Kranj — Glavni uradnik Igor Slava«: - Odgovorni uradnik Jota Kotnjek — Novinari Laopoldina Bogataj, Danica Oolanc. Dušan Humar. Halana JelovCan. Lea Manclngar. Stojan Saja. Darinka Sada| Mari|a VolCjak. Cvalo Zaplotnik. Andraj Zalar In Danica Žlebi' — Fo-toraportar Franc Pardan — TahniCnl urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojze Erjavac. Slavko Haln in Igor Kokalj - Predsednik Izdajateljskega »vata Mirko Sirk (Radovljica) - Llat izhaja od oktobra 1947 kot ladnik. od januarja 1956 kot poltednlk od januar, r>60 trikrat tadatiako. od januarja 1964 kot poltadnik ob »redah in sobotnh, od julija 1974 pa ob torkih in petkih - Stavek TK Qoren|aki tlak. tlak ZP Ljudska pravic* Ljubljana. Naslov i-cdnlatva In uprava Ust« Kranj Mota Pijadeia 1 — TekoCi raCun pri SDK v Kranju »levil ka 51500-603 .»1999 - Telefoni diraktor In glavni urednik 28-463. redakcija 21 660. odgovorni urednik 21-835. tehnltni urednik 21-835. komerciala, prlpaganda raCunovodetvo 23-463. mali oglaal. naročnin« 27-960 - Oproščeno prometnega d»\ka po pr,«to|nem mnaniu 421 1/72 - Naročnine za II polletje 565 dtn Gorenjsko društvo za cerebralno paralizo Staršem in prizadetim v oporo Društvo, ki prizadete otroke pripravlja na samostojno življenje, staršem pa pomaga pri vzgoji — Obsežna dejavnost — Ljudje premalo vedo o prizadetih zaradi cerebralne paralize Kranj — Gorenjsko društvo/a cerebralno paralizo obstaja že osem let. v njem pa so poleg invalidov, ki jih je prizadela cerebralna paraliza, vključeni tudi njihovi starši in strokovnjaki. Starši zato, da skupaj z drugimi laže prebrodijo krizo in znajo prizadetega otroka vzgajati čim bolj naravno, strokovnjaki pa zato, da pomagajo tam, kjer laična pamet odpove. Pred desetletji so invalide z gibalnimi motnjami zapirali v zavode, danes pa staršem priporočajo, naj žive v normalnem okolju in se mu čim bolj prilagodijo. Tako otroke S cerebralno paralizo vključujejo v razvojne oddelke vrtcev, v osnovne šole s prilagojenim programom, kasneje v delavnice pod posebnimi pogoji, če so zelo prizadeti, če ne, pa kot zdrave v tovarne. Da bi invalidni otroci ne bili v ničemer prikrajšali za otroštvo, jih društvo vsako leto pošilja na smučarske tečaje in letovanja. Prav te dni je odšla na letovanje v Medulin mladinska skupina, kmalu za njo pojdejo tudi družine s teže prizadetimi otroki, avgusta in septembra pa bodo letovali šolski otroci. V Meduli-nu si bodo člani društva privoščili le Počitnice (te jim pomaga pripraviti hrvatska zveza za gibalno prizadete), avgusta pa bodo otroci letovali v Novi gradu skupaj s starši in zdravstvenimi delavci. Slednji bodo imeli tam nekakšno »šolo za starše«. Pred leti je bila pri gorenjskem društvu za Cerebralno paralizo ustanovljena tudi takoimenovana razvojna skupina. V njej so zbrani starši prizadetih otrok, ki jih odlikujeta spretnost in inovativnost. Z raznimi tehnični odkritji skušajo olajšati življenje svojih prizadetih otrok. Tako je pred časom eden od članov skonstruiral večnamenski stol (inovator Janez Zupan in bil zanj tudi nagrajen), za kakršnega bi morali starši v tujini odšteti težke denarce, zdaj pa ga je moč dobiti tudi pri nas. To dejavnost je denarno podprla Zavarovalna skupnost Triglav. »Tudi pri drugih delovnih organizacijah smo naleteli na razumevanje,« pravita predsednica društva Nada Piskar in podpredsednik Jože Perne. »Samo smučarski tečaj, ki ga vsako leto pripravimo za naše otroke, nas je letos stal okoli 300.000 dinarjev. Tretjino je prispevalo kranjsko socialno skrbstvo, ostalo pa gorenjsko združeno delo. Vsem, ki so nas podprli, se iskreno zahvaljujemo. Vendar pa še niso povsod tako človekoljubni, saj v nekaterih delovnih organizacijah svojim delavcem, invalidom, ne gredo niti toliko na roke, da bi jim dali dopust za letovanje. Sicer pa vso svojo dejavnost fi: nanciramo sproti. Stalen vir sredstev so gorenjske skupnosti socialnega skrbstva, za razne akcije pa si denar izprosimo v tovarnah, kjer imajo za našo dejavnost dovolj razumevanja.« V Kranju je tudi sedež slovenske Zveze društev za cerebralno paralizo. Od slednjega si Gorenjci veliko obetajo. Zlasti bi morali skupno reševati obširno pravno problematiko, ki ji v regijskih društvih niso kos. D. Z. Žlebir Septembra višje stanarine V škofjeloški občini naj bi s 1. septembrom povišali stanarine za 40 odstotkov. Že mesec prej, s 1. avgustom, naj bi podražili komunalne storitve: smetarino za 16,1 odstotka, kanalščino za 6,2 in vodarino za 12,2 odstotka. Škofja Loka — Povišanje stanarin ter podražitev komunalnih storitev, mestnega in primestnega prometa ter kruha v letu 1984 ureja Dogovor o izhodiščih za določanje cen nekaterih, proizvodov in storitev iz pristojnosti občin, ki so ga podpisali republiški in občinski izvršni sveti. Po tem dogovoru naj bi se letos v naši republiki povečale stanarine povprečno za 32 odstotkov, v posameznih občinah pa glede na doseženo stopnjo stanarine v lanskem decembru. V škofjeloški občini, kjer so lani dosegli 39 odstotkov načrtovane stanarine, imajo po dogovoru možnost, da letos povečajo stanarine za 40 odstotkov. To je še vedno precej manj, Železarstvo ni modna industrija Delegati zbora gospodarske banke Ljubljana niso glasovali za jeklarno na Jesenicah, ker so prej zapustili sejo — Elek-trojeklarna ponovno na zbor banke Zbor Gospodarske banke v Ljubljani naj bi končno že odločil, če je slovensko gospodarstvo pripravljeno podpreti največjo slovensko naložbo, jeseniško elektrojeklarno. A se ni, ker so delegati zbora banke pred glasovanjem zapustili dvorano. Ne burno protestno, temveč po jugoslovansko: ura je bila že dve popoldne in tako konec naporne delegatske dnine. Pri elektrojeklarni ne gre le za prenovo jeseniške železarne, temveč za razvoj slovenske črne metalurgije in slovenske surovinske baze. Jeklarna bo proizvajala manj, a zato jeklo višje kvalitete, ki ga bo morala tudi izvažati, saj jo bo tuja oprema veljala 60 milijonov nemških mark. Domače posojilo ni najvišje: naložba velja 18 milijard dinarjev, banke v Sloveniji pa naj bi zagotovile 5.450 milijonov dinarjev, tako, da bi se sovlagateljski deleži delili med 16 delovnih organizacij, ki potrebujejo jeseniško jeklo. Gospodarska banka naj bi prispevala 905 milijonov dinarjev posojila ali 18-odstotni delež med temeljnimi bankami Slovenije. Res je težko v času, ko veliki slovenski zgubarji vsakodnevno pritiskajo na kljuke, moledujejo ali kar terjajo denar. Novi slovenski projekti in zgubarji jemljejo kar 60 odstotkov neto akumulacije slovenskega gospodarstva do leta 1990. Če prištejemo še to, da znaša obrestna mera za posojilo za elektrojeklarno 25 odstotkov, z odplačilno dobo desetih let in z začetkom odplačevanja leta 1988, jeseniška naložba slovenskemu gospodarstvu nikakor ni simpatična. Celo v Ravnah in v Štorah s težavo dvigujejo roke, saj so se s tem poslovili od svojih želja in potreb. • Da so v železarni, tehnološko zastareli in tehnično izmozgani, zamudili konjunkturni naložbeni slovenski in jugoslovanski vlak, ni dvoma. Pred dolgo leti so preveč mencali, tako, da danes sposobno vodstvo dobiva sive lase od mučnih postopkov, ki zabavajo birokracijo in od ponižujočega prestavljanja rokov pri tujih partnerjih. Vse to pa stane, saj so le za rezervacijo tujih kreditov namenili že na tisoče mark. V dobi zaskrbljujoče nizke akumulacije slovenskega gospodarstva je sleherni investicijski zalogaj jeseniških razsežnosti deležen tako globoke presoje, da bi se jo v letih zavoženih Kdrtingov in drugih katastrof le želeli. A pri jeklenih presojah se zdi, da.gre slovenskemu gospodarstvu izključno le za lastno glavo, tu in zdaj. Po svoje značilno za čas in razmere, celo razumljivo, saj .sploh ne vemo, kam naj nam zapiha dolgoročni razvojni gospodarski veter. Naj bo v republiški resoluciji jeklarna že pet let prednostna, odpihne jo lahko tistih nekaj delega tov, ki jih ob dveh popoldne zažuli delegatski stolček. Če bo jeseniški jeklarni odzvonilo, je za slovenski dolgoročni razvoj še najmanj pomembno, da je odzvonilo jeseniškemu delavcu. Da so se na zvon obesili delegati, ustrahovuni od svojih rdečih številk, se da preživeti ali celo razumeti le v prvem hipu. Bolj umni gospodarji pa bi se zavedali, da črna metalurgija ni modna muha, ki se jo da čez noč brez škode preusmeriti ali ukiniti in ne industrija motorjev, ki pač mora pričakovati, da je ob hudem padcu standarda lahko na tleh. S tako vnomarnim odnosom do naložbe v bazični industriji zvonimo samemu sebi, vsaj predelovalna industrija se tega zaveda. Očitno pa se bo ožuljenim delegatom, ki so zdaj neodgovorni do razvoja nasploh in nepošteni do jeseniških martinarjev posvetilo šele tisti dan, ko bodo zajemali žgance z leseno žlico. D Sedej kot je predlagala samoupravna stanovanjska skupnost in kot bi bilo potrebno za oblikovanje ekonomskih stanarin. Če bi namreč v občini hoteli zbrati dovolj denarja za vzdrževanje stanovanj, bi morali letos povečati stanarine za 81 odstotkov, prihodnje leto pa še za 53. Podpisniki dogovora so se za manjše podražitve odločili zato, da bi upočasnili rast življenjskih stroškov in zaščitili standard delavcev. Stanarine se ne bodo povečale s 1. julijem, kot predvideva dogovor, temveč po sklepu republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in republiškega izvršnega sveta šele s 1j septembrom. Že mesec preje, 1. avgusta, naj bi se v škofjeloški občini podražile komunalne storitve: smetarina za 16,1 odstotka, kanalščina za 6,2 in vodari-na za 12,2 odstotka. Gospodinjstva v Škofji Loki, Železnikih in Žireh naj bi za kubični meter vode plačala 11 dinarjev, za prečiščevanje in odstranjevanje kubičnega metra odplak 10,35 dinarja (kanalščine), za pobiranje smeti v Žireh 1,75 dinarja, v Železnikih 1,65 in v Škofji Loki na območjih, kjer pobirajo smeti dvakrat mesečno, 0,65 dinarja, povsod drugod 1,30. Krajevne skupnosti, ki upravljajo z nekaterimi komunalnimi napravami, se bodo o cenah dogovorile z izvajalci, vendar ne bodo smele preseči v občini določenih cen. C. Zaplotnik Jutri seja skupščine občine Kranj Kranj — Na dnevnem redu vseh treh zborov kranjske občinske skupščine, ki se sestaja jutri, v sredo, 27. junija, ob 15. uri, je kar štiriindvajset točk dnevnega reda. Tokrat zaseda obenem tudi kandidacijska konferenca, saj bodo delegati izvolili novega mandatarja za predsednika izvršnega sveta skupščine občine Kranj. Občinska konferenca SZDL predlaga za mandatarja Henrika Pe-ternelja, dosedanjega direktorja Podjetja za PIT promet Kranj. Med pomembnejšimi točkami dnevnega reda velja omeniti predlog smernic za dolgoročni plan občine Kranj za obdobje 1986—2000, analizo stanja in dolgoročni program razvoja osnovnega šolstva v občini Kranj. Po daljši razpravi prihaja zdaj pred skupščino tudi odlok o ureditvi prometa v mescu Kranju — tokrat že kot predlog. Med odloki so pomembni še odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki in odlok o ravnanju s posebnimi odpadki ter odlok o varovanju vodnih virov. Predlagana je tudi sprememba odloka o zazidalnem načrtu cone komunalnih dejavnosti Primskovo, sprememba sklepa o detajlnem urbanističnem redu v KS Podbrezje ter sprememba detajlnega urbanističnega reda za območje KS Trstenik in KS Teneti-še. Skupščina bo med drugim tudi sprejela sklep o pobratenju občine Kranj in Železna Kapla-Bela ter sklep o podelitvi nagrad občine Kranj in priznanj skupščine občine Kranj. Bolj varčno že ne gre več Na regijskem posvetu v organizaciji MS SZDL za Gorenjsko so bili za gorenjsko zdravstvo navedeni učinki varčevanja, ki bi bili lahko za zgled — Očitki na tog sistem republiške solidarnosti, ki jemlje tudi tam, kjer ni kaj vzeti — kot je to primer jeseniška občina KRANJ — Bolj kot se zdaj varčuje v zdravstvu, se ne da več. Vsaj za gorenjsko regijo to velja, saj bi po oceni, ki smo jo slišali na regijskem posvetu, ki ga je sklical Medobčinski svet SZDL, sedanjega nivoja zdravstvenega standarda ne smeli več zniževati. V vseh zadnjih letih, ko so administrativne prepovedi krojile porabo dohodka družbenih dejavnosti, torej tudi zdravstvene, so se v gorenjskih občinskih zdravstvenih skupnostih sicer znali dobro prilagajati. Predvsem z varčevanjem, boljšo organizacijo dela, podpisanih je bilo več sporazumov o delitvi dela med zdravstvenimi delovnimi organizacijami. Pritrgova-li so osebne dohodke zaposlenih in uvedli večji prispevek zavarovancev k zdravstvenim storitvam. Največji prihranek pomeni prav gotovo zmanjševanje bolnišničnih postelj. Še leta 1982 je gorenjska regija potrebovala za bolnišnično zdravljenje doma in izven regije letno 1125 postelj, lani pa le 994. Če bi ob naraščanju števila prebivalstva in enakem izkoriščenju bolnišničnega zdravljenja še naprej širili posteljni fond, bi lani le-ta narastel kar za 269 postelj. Prihranek 240 milijonov novih din letno je res pomemben. Težnja, da se doseženi zdravstveni nivo kljub stiski z denarjem ohrani, je že v začetku tega srednjeročnega obdobja narekovala še vrsto drugih ukrepov. Tako na Gorenjskem ni več investicij, kar za druge regije ne drži, ne zaposlujejo več novih delavcev v zdravstvu, ali pa samo občasno. Ob varčnem obračanju zdravstvenega dinarja velja omeniti tudi manjše število napisanih receptov, racionalizacijo reševalnih prevozov in drugo. Gorenjska regija je tudi ena redkih v republiki, kjer bolniški stalež ne narašča. Varčnost se pozna tudi pri višini zneska porabljenega za zdravstveno varstvo na zaposlenega, le-ta je manjši, kot je republiško povprečje. Na posvetu v Kranju so se še posebej dotaknili vprašanja republiške solidarnosti. Sistem, na katerega so gorenjski delegati v republiški zdravstveni skupnosti neštetokrat opozarjali, češ da je tog in tudi nepravičen, je prav zdaj dokončno pokazal očitne slabosti prav ob jeseniških težavah. Izpad dohodka v gospodarstvu se odraža tudi v zdravstveni skupnosti. Po sedanjem sistemu bi morala jeseniška zdravstvena skupnost ne glede na svoj trenutni položaj, ko ji manjka petina predvidenih sredstev, odvesti v smislu republiške solidarnosti več kot 8 milijonov novih din, doma pa ji zmanjkuje denarja za bolniške nad trideset dni, nego družinskega člana in druge pravice iz zdravstvenega varstva. Del sredstev bo sicer zdravstvena skupnost dobila iz regijske solidarnosti, del tudi s posojilom iz drugih gorenjskih zdravstvenih skupnosti, iz republiške solidarnosti pa niti dinarja, ker sistem za takšna krizna stanja nima rezervnih sredstev. Jeseniška občina, ki je trenutno povsem na repu po dohodku slovenskih občin, bo torej morala svoje zdravstveno varstvo reševati izključno v gorenjskem okviru. Da bo treba naslednje srednjeročno obdobje sedanji sistem republiške solidarnosti spremeniti, ni preveč tolažilno, ker je do takrat še daleč. L. M. Dražja voda in stanarina Jeseničanom bodo s 1. julijem porasli življenjski stroški za skoraj 5 odstotkov, saj so se do 40 odstotkov podražile stanarine, ogrevanje, odvoz smeti, kanalščina in vodarina Jesenice — V jeseniški občini lahko povišajo cene vodarine do 44 odstotkov, kanalščine do 29 odstotkov, odvoza smeti do 37 odstotkov, ogrevanje do 42 odstotkov in stanarine do 30 odstotkov. Cene kruha se naj bi povečale hkrati s spremembami cen pšenične moke, cene mestnega in primestnega potniškega prometa pa hkrati s povečanjem cen nafte in naftnih derivatov. Pri današnjem skokovitem naraščanju stroškov se vsi tisti, ki upravljajo s stanovanjskih skladom, vo-dovodarji in komunalci niso prav nič obotavljali in smelo predlagajo kar najvišji odstotek možnega povišanja. Že s 1. julijem naj bi občani plačevali za 30 odstotkov višje stanarine, v enakem odstotku se predlaga povišanje najemnin. Biroju za urbanizem in stanovanjsko poslovanje je natančna kalkulacija za 193.000 kvadratnih metrov ogrevalnih površin po Jesenicah pokazala, da bodo odslej plačevali za ogrevanje za 26,20 odstotkov več. 2065 Jeseničanov ima na razpolago sanitarno toplo vodo iz vročevo- da, podražili so jo za 13,60 odstotkov. Vodovod Jesenice je lani prodal za 4 milijona kubičnih metrov vode po povprečni ceni 5 dinarjev, s tem pa niso mogli pokriti niti enostavne reprodukcije, saj bi jo morali prodajati najmanj za 7 dinarjev. Vodovodarji bi vodo lahko podražili za 44 odstotkov, a so zadovoljni s 40 odstotnim povišanjem. Gospodinjstva jo bodo s 1. julijem dalje plačevala po 4,50 dinarjev (prej 3,20), gospodarstvo pa po 7,70 dinarjev (prej 6,25) za kubični meter. Sedanja cena kanalščine sicer pokriva stroške obratovanja, vendar so potrebe velike in zato predlagajo, naj bi gospodinjstva plačevala za kubični meter 3/72 dinarjev (prej 2,88) ostalim potrošnikom pa bo cena od 5,62 poskočila na 7,25. dinarjev. Za odvoz smeti plačujejo gospodinjstva dinar, doslej naj bi plačevali 1,37 dinarja za kvadratni meter. Jeseničanom bodo tako s 1. julijem poskočili življenjski stroški, s temi podražitvami skupaj za skoraj 5 odstotkov. D. Sedej Delegacija pomurskih sindikntov — V petek in soboto so se na Gorenjskem na povabilo Medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Gorenjsko mudili predstavniki sindikata iz Pomurja. Obiskali so Planiko in Tekstilindus v Kranju, si ogledali spomenik NOB v Dražgošah in se ustavili v Sindikalnem izobraževalnem centru v Radovljici. V soboto so obiskali še Bled, Bohinj in Vogel. Na sliki: gostje in gostitelji v kranjskem Tekst Hindusu. — Foto: F Perdan Valjarna na visokih temeljih Tehn ični biro Jesenice projektira valjarne in adjustaže po vsem svetu — Vsi načrti po vzhodnonemških standardih Jesenice — Tehnični biro na Jesenicah sodi med najuspešnejše izvoznike v občini. Z vzhodnonemško firmo za strojno opremo SKET, Kombinat Ernst Thalmann, največjo tovrstno firmo v NDR, sodelujejo že petnajst let. Njihovi projekti za valjarne so danes že po vsem svetu. Med prizadevnimi delavci v Tehničnem biroju, kjer ne delajo po osem ur, temveč tudi popoldne, ob praznikih in ponoči, če za oddajo projekta mudi (mudi pa se vedno), sta zaposlena tudi konstruktor Janez Koželj in tehnična risarka Helena Košir. Janez Koželj »Prevajam nemške načrte in pripravljam vso dokumentacijo,« pravi Janez Koželj, ki tekoče obvlada nemščino, angleščino in ruščino, pogovarja pa se tudi v italijanščini in španščini,« kajti projekti se pač morajo prilagajati vzhodnonemškim standardom. Projekti so kompletni, za valjarne in adjustaže, z vso opremo, čiste zasnove prihajajo že z naročnikovimi željami, nato pa mi pripravimo natančno dokumentacijo in jo skupaj pregledamo. Delo pač zahteva, da smo vedno na tekočem z njihovim standardom in tehničnimi zahtevami. Sami pri izvedbi nimajo težav, ker je tako: če so v državi standardi predpisani, je razumljivo, da se po tem ravna vsa industrija in razpolaga z vsem materialom. Pri nas pa prav pri tem nastopijo težave, saj je materijal in zahtevane dele po načrtu včasih izredno težko dobiti. Valjarne po svetu, ki jih projektiramo, so elektronsko opremljene, sodobne. Vedno več je pnevmatike in hidravlike, elektronike, projektantom pa povzroča precej dela, saj je ob tem zahtevnejše namestiti razne tlačne vode, ki jih terja proizvodnja.« Helena Košir je tehnična risarka, že 33 let v Tehničnem biroju: »Ko sem se v biroju zaposlila, ni bilo takšne naglice, imali smo manj dela. Spominjam se, da smo pol leta Na policah več blaga V škofjeloški Nami so s preureditvijo pritličja in samopostrežne trgovine bolje izkoristili prodajni prostor. Prihodnje leto načrtujejo posodobitev oddelkov v prvem nadstropju, v naslednjem srednjeročnem obdobju pa izgradnjo prizidka. Škofja Loka — V osrednji škofjeloški nakupovalni hiši, v veleblagovnici Nama na Titovi cesti, so v dneh od 8. do 16. junija preuredili pritličje in na oddelkih pletenin, perila, kozmetike in šolskih potrebščin zame- njali 16 let staro opremo z novo. V prostoru, velikem 350 kvadratnih metrov, so namestili večje število polic, s čimer so pridobili dve petini novih prodajnih površin. V pritličju, kjer se dnevno zvrsti okrog delali neko situacijo v železarni, a zdaj je vse drugače. Pojavljajo se zahtevni projekti in vsi skupaj se trudimo, da izdelamo dokumentacijo do rokov. Tudi zato inozemski partnerji že toliko časa z nami sodelujejo. Tuširkam' je zadnje čase neprimerno lažje kot nekoč, saj smo dobili šablone raznih debelin, čeprav je delo z leti naporno in utrujajoče.« V Tehničnem biroju so pred letom dni dobili največje naročilo za dve enaki valjarni v Moldaviji in tedaj so projektu namenili vse proste dni in noči. Zdaj pa v Moskvi montirajo valjamo, ki so jo projektirali na Jesenicah. Bila je zahtevno projektantsko delo, saj je vsa valjarna na stebrih in tako edinstvena v svetu. V prvem nadstropju so kanali in drugi oskrbovalni mediji, kleti, vsi stroji pa stojijo šest metrov nad zemljo. D. Sedej 1400 kupcev, bo odslej na policah več blaga in tudi izbira bo boljša. Od 16. do 21. junija je bila zaprta tudi Namina samopostrežna trgovina. V tem času so zamenjali 13 let staro opremo in hladilne naprave, z večjim številom polic in z drugačno razporeditvijo pa so za desetino povečali prodajni prostor. Trgovina, ki meri le 170 kvadratnih metrov, je kljub posodobitvi še vedno veliko premajhna, da bi olajšala delo zaposlenim in zadostila potrebam vse večjega števila kupcev. Veleblagovnica Nama — tozd Škofja Loka je za preureditev nakupovalnega središča' odštela 11 milijonov dinarjev. Dela je zaupala Slove-nijalesu — tozd Inženiring. Hladilne naprave za samopostrežno trgovino je izdelal LTH, ostalo opremo pa Al-prem Kamnik in njegovi kooperanti. Prihodnje leto bodo v Nami preuredili še prvo nadstropje, kjer so oddelki konfekcije, športne opreme, akustičnih aparatov, bele tehnike in pohištva. V naslednjem srednjeročnem obdobju načrtujejo izgradnjo prizidka, kjer bi bila skladišča ter oddelki konfekcije, športne opreme in pohištva. Z naložbo ne bodo mogli dolgo odlašati, saj bodo zgradbo nekdanje Odeje v Šolski ulici, kjer ima Nama skladišče, v bližnji prihodnosti porušili, -(cz) v. Z večjimi dobavami plina iz izgub Skupščina sovlagateljev v slovenski plinovod je odprla vprašanje novih dobav zemeljskega plina po sedaj ne povsem izkoriščenem zahodnem kraku — Zemeljski plin je dragoceno gorivo, vendar ni primeren za vso industrijo, saj je še enkrat dražji od premoga Ljubljana — Deset let bo minilo novembra od dokončne odločitve za izgradnjo slovenskega plinovoda. Štiri leta so trajale priprave in gradnja glavnega plinovodnega sistema ter postaj. Šest let slovenski plinovod že obratuje, dobro je prestal poskusno dobo. Veljal je 4 milijarde dinarjev, od tega 2,6 milijarde v devizah in 1,4 milijarde v dinarjih. Gradnja je bila torej velika naložba, v znatni meri za tuj denar, zato ni čudno, da se Petrolova delovna organizacija Zemeljski plin danes otepa z izgubo. Bortuje ji razkorak med stroški in cenami, kar je posledica skokovitega gibanja klirinškega dolarja in družbene kontrole cen pri nas. Vendar likvidnostne težave in izgube, ki so se začele že leta 1981, ne morejo zasenčiti pomembnega energetskega koraka naprej. Zemeljski plin je v Sloveniji nadomestil tri četrtine milijona ton naftnih derivatov, v zraku je znatno manj žveplovega dioksida. Zemeljski plin danes v Sloveniji predstavlja 13 odstotkov vse energije. Lani so porabniki prejeli 784,3 normalne kubične metre zemeljskega plina, letos že preko 900 kubičnim metrov. Delovna organizacija Zemeljski plin vidi izhod iz izgub v večjih dobavah zemeljskega plina. Del denarja, ki ga slovensko gospodarstvo združuje za sanacijo plinovoda, naj bi začeli postopoma vlagati v razširitev plinovoda. Tako bi seveda pravočasno dobili tudi bodoče odjemalce plina. Iz Sovjetske zveze bi v bodoče lahko nekoliko povečali dobave plina. Vendar je vzhodni krak, po katerem prihaja plin iz Sovjetske zveze, že izkoriščen. Neizkoriščen pa je zahodni krak, ki se začne pri Novi Gorici. Iz te smeri pridejo v poštev nizozemski, severnomorski ali severnoafriški plin. Možnosti seveda še niso povsem pretehtane, najdlje so prišli ob razmišljanju o alžirskem plinu. Vendar je četrtkova skupščina sovlagateljev v slovenski plinovod razmišljala dokaj stvarno, težkim časom primerno. Slišali smo opozorila, da je zemeljski plin drag, polovico dražji od premoga, ter da bomo za plin z zahoda potrebovali devize. Za vso industrijo, posebej za tisto, ki je velik porabnik energije, drag zemeljski plin ni primeren, naj je še tako lepo ravnati z njim in naj še tako važen za vprašanje varstva okolja. Res pa je seveda tudi, da ta čas prihaja v Evropi do večjih phno-vodskih premikov, v katere bi se lahko vključili tudi mi. Če jih bomo zamudili zdaj, jih bomo za pet, šest let. Odločitev mora biti torej dobro pretehtana, vsekakor pa sprejeta v okviru slovenske energetske politike. ^ Volčjak Majski skok pri porabi elektrike Poraba električne energije v Sloveniji je maja dosegla 702 milijona kilovatnih ur in bila 6,5 odstotkov večja kot maja lani. Temu je brez dvoma botrovalo hladno vreme, saj so aprila ugasnili centralno kurjavo in majski mraz so iz stanovanj preganjale električne pečice. Proizvodnja električne energije pa je bila maja za 8 odstotkov manjša kot maja lani in je znašala 760 milijonov kilovatnih ur. Vodne elektrarne so pridobile za 15 odstotkov elektrike več, vendar so bili v remontu nekateri veliki agregati toplotnih elektrarn. Poljanski LTH bo gradil Škofja Loka — Loške tovarne hladilnikov nameravajo letos dozidati in razširiti proizvodne zmogljivosti v tozdu ElektPostroji v Poljanah. Gradnja bo potekala v štirih fazah. Najprej nameravajo postaviti prizidek k sedanji stavbi v smeri stare ceste. Tja bodo preselili proizvodnjo v času, ko bo tekla obnova stare stavbe, saj proizvodnje ne nameravajo dlje časa prekiniti. V obnovljenih prostorih bodo postavili nove tehnološke linije, posebej v strojni obdelavi in v navijalnici elektromotorjev. V smeri nove ceste bodo postavili industrijski šotor, katerega 600 kvadratnih metrov površine bodo uporabljali za skladišče izdelavnega materiala in gotovih izdelkov. Obnovili bodo tudi lakirnico, kar bo izboljšalo delovne razmere. Še naprej bo ostal v uporabi dosedanji sistem z zaprtim krogotokom vode. Vsedlinsko blato bodo še naprej odvažali v zbirališče na Trati, od tam pa na sežig v Anhovo. Zračnemu lakiranju se ne bo moč v celoti izogniti, vendar ga ne mislijo širiti, čeprav računajo, da bo vsa naložba omogočila za tretjino večjo proizvodnjo ob štiri do petodstotnem povečanju števila zaposlenih. Proizvodni program bo ostal nespremenjen. Pravijo, da kljub postavitvi nove, močnejše kotlovnice tovarna ne bo ogrožala okolja, kar je za Poljansko dolino vse pomembnejše vprašanje. 60 let Vezenine Bled Največji problem so stari stroji Blejska tovarna čipk in vezenin praznuje 60-letnico dela — Obrtniški način dela je po letu 1953 zamenjal industrijski, izdelovati so začeli vezeno konfekcijo — Danes uspešno prodajajo tudi na tuje, največji problem pa so iztrošeni stroji, ki so odpisani kar 94-odstotno Bled — Šestdeset let mineva od začetkov strojnega izdelovanja vezenin in čipk na Bledu. Poglejmo torej malce v preteklost, tja v leto 1924, ko je radovljiško glavarstvo izdalo obrtni list Izdelovalnici slovenskih in švicarskih vezenin. Kdove zakaj se je ta zvrst tekstilne industrije začela prav na Bledu. Sklepamo lahko, da je bila primerna za turistični kraj, saj je še danes tako. Industrijski način izdelave je zamenjal obrtniškega po letu 1953, saj so Vezenine v pr vem desetletju po vojni životarile. Začeli so graditi nove delavnice in širiti proizvodni program. Leta 1962 so začeli izdelovati ženske rokavice. Nekaj let kasneje pa žensko konfekcijo, ki se je hitro razširila ter seveda vključila vezenine in klekljane čipke. Z njimi obogatena ženska oblačila so postala na trgu vse bolj iskana. Pomemben razvojni korak naprej je pomenil začetek poslovno tehničnega sodelovanja z vodilno švicarsko firmo s področja vezil-stva Bischoff Tekstil iz St. Gallena Tradicija, znanje in delovne izkušnje so pri izdelovanju vezenin in čipk zelo pomembne, sodelovanje s švicarsko firmo pa blejskim Vezeninam omogoča sprotno seznanjanje z najnovejšimi dosežki na področju vezilstva. Povpraševanja« po vezenih konfekcijskih izdelkih je bilo vse več in to je zahtevalo nove proizvodne zmogljivosti. Leta 1968 se je Vezeninam priključilo konfekcijsko podjetje Čebelica iz Vipave. Kasneje je bil v Kočevju odprt nov obrat za izdelovanje ženskih rokavic, ki se je nato preusmeril v izdelovanje ženske konfekcije. Kmalu zatem je bil odprt še obrat konfekcije v Ilirski Bistrici. V matični tovarni pa so leta 1969 zgradili novo vezilnico, v kateri so postopoma namestili tudi nekaj novih vezilnih strojev. Kupili so tudi nov pletilni stroj za izdelovanje mreže za zavese in pletiva za perilo. Odprli so novo barvarno, da jim ni bilo treba več iskati storitev drugih. Danes 760-članski, pretežno ženski delo vni kolektiv združuje delo v petih temeljnih organizacijah, v okviru delovne organizacije pa imajo tri lastne prodajalne: Tinco na Bledu, Evo v Ljubljani in Minco v Bernardinu pri Portorožu. Posebej zadnja leta vse več izvažajo. V celotnem prihodku je imel lani izvoz 23,5-odsto-tni delež, količnik pokrivanja uvoza z izvozom pa je bil 18,1-odstotek, kar je najugodneje v radovljiški občini. Odraz kvalitete Vezeninih izdelkov so tudi mednarodna priznanja, saj so leta 1982 prejeli mednarodno priznanje »International avard to export« v Lizboni. Na beograjskem mednarodnem sejmu mode pa so prejeli zlato in srebrno košuto za kolekcijo ženskih oblek in modnih dodatkov. V Vezeninah ocenjujejo, da bi lahko izvozili še več, vendar se odpira problem donosnosti, saj imajo zastarel strojni park. Odpisan je kar 94-odstotno, kar seveda hromi nadaj nji prodor na svetovna tržišča. Tudi razkorak med cenami njihovih izdelkov, ki so pod družbeno kontrolo, in cenami surovin (blaga in preje) je vse večji, kar skušajo ublažiti z večjim fizičnim obsegom in z občasnimi koopera cijami z drugimi delovnimi organizacijami. V srednjeročni program razvoja so zapisali, da bodo konfekcijske zmogljivosti obdržali HI : edanji ravni, le tehnološko jih bodo izpopolnjevali. Vezenje — kapitalno Intenzivno dejavnost pa nameravajo povečati in kupitj nove vezilne stroje. Še naprej bodo odpiraj lastne prodajalne v stilu butikov. Pri prodaji modnih oblačil se dobro obnesejo. Še več skr bi bodo v bodoče posvetili tudi organiziranosti delovne organizacije in krepili strokovnost dela. M. Volčjak Obleka dela človeka tudi na odru Amaterski oder niso le igra, režija, scenarij, je tudi kostumogra-fija — O tem gledališkem zakulisju Diana Vidic iz Ribnega, edina polprofesionalna kostumografinja na Gorenjskem — Lanska Linhartova nagrajenka Kibno — Diana Vidic je članica kulturnega društva DPD Svoboda Rudi Jedretič iz Ribnega. Ne igra niti ne režira, temveč za ta amaterski oder že šest let skicira kostume. Nanjo je opozorila razstava, ki jo je ob gorenjskih gledaliških večerih pripravila v Bohinjski Bistrici. Lani je za kostumsko podobo Aleševčeve igre Podlaga zakonske sreče, ki jo je na srečanju slovenskih amaterskih gledališč uprizorilo ribensko dramsko društvo, prejela tudi zlato Linhartovo priznanje. Diano Vidic, oblikovalko v blejski Vezenini, je že v srednji šoli vabila kostumografija, vendar se ji želja ni uresničila, zato je sklenila svoje ustvarjalsko veselje izražati na domačem odru. Oblikovala je kostume za več kot deset odraslih in mladinskih predstav. Lani so jo povabili tu-Diana Vidic di na Jesenice, kjer je oblekla igral- Razstava v galeriji na loškem gradu Samostojna predstavitev Janeza Hafnerja Približno že deset let je Janezu Hafnerju priljubljen in blizu tisti tip asociativnega slikarstva, ki ima svojo osnovo v krajini. Na začetku izpred desetih let se moramo spomniti in jih v spominu dodati k razstavljenim delom na tej razstavi, da bi ob najnovejšem opisu iz zadnjih dveh ali treh let lahko opazili nekatere bistvene oporne točke, na katerih sloni razvoj Hafnerjevega slikarstva. Premiki so se dogajali skozi stremljenje za vse večjo slikarsko svobodo in istočasno, kakor se to čudno sliši za doseganje skrajne preciznosti. Govoriti o preciznosti je res nekoliko nenavadno ob opazovanju Hafnerjevih slik. Če že ne vse, naj vsaj nekatere spominjajo na tako-imenovano akcijsko in nekotrolirano slikarstvo, polno naključno navr-ženih potez s čopičem. Toda slikar ustvarja premišljeno in vsaka njegova poteza s čopičem je domišljena, vsak ton in tudi najmanjša barvna lisa so rezultat razmišljanja in obvladovanja slikarske tehnike. Uporaba širokega čopiča zahteva tudi široke poteze s katerimi gradi trdno kompozicijsko strukturo slike, da bi nato tako utrjen prostor lahko aktivirala energija poteze, ritem kolorizma in dinamični grafi-zem. Nemirne poteze v trenutku zarišejo obris pokrajine, dreves, vode; z njimi vtke v razgibano fakturo slike sledove čopiča s prosojnimi namazi in vnaša živahnost v ploskve gosteje nanesene barve. V tako nastalem ozračju slike ni ponovljene poteze, ni doslikovanja in preslikavanja ter je gestualna in koloristična zanesljivost že kar virtuozna in svežina Hafnerjevega slikarstva naravnost presenetljiva. Omenili smo že krajino kot izhodišče slikarskega snovanja Janeza Hafnerja, toda to ni pokrajina v vsej njeni bogati prividnosti in v smislu slovenskega krajinarstva, ampak je to siromašen in slikarsko nehvaležen motiv, ki ga je mogoče najti ob robovih gozdov, na jasah, ob potokih. Slikar je nekaj časa posvečal svoja iskanja prostorskim odnosom v krajini. V najnovejših slikah išče vzdušje in atmosfero pej-saža s karakteristično enostavnostjo in reduciranimi sredstvi, da bi se osvobodil globinskega gledanja in prevesil svoje slikarstvo v ploskovi-to a vendar vedno polno razgibano interpretacijo. Pot do enostavno postavljenih in usklajenih ploskev, s katerimi so »siromašni in slikarsko nezahtevni motivi« dvignjeni do občutljivo organiziranih celot, do dražeče vznemirljivosti nekakšne arabesknosti zadnjih slik, kaže, da se je Hafnerju odprl predmet obravnave na nov, poseben način. Problem je slikar zaslutil že na razstavi leta 1980 (slike razstavljene na razstavi del članov Združenja umetnikov občine Škofja Loka), »ko je opustil gradnjo krajine s pomagali, ki ustvarjajo globino oziroma iluzijo prostora. Slikarsko ploskev je pokril od spodnjega do zgornjega roba z barvnimi lisami, ki so abstrahirane oblike sicer znanih predmetov v pokrajini«. To je bil čas, ko je bilo očitno, da slika ne toliko na podlagi racionalnih spoznanj, ker se je prepuščal bolj čustvenim vzgibom. Zato je očividna kompromisna pot iskanja med razumskim in čustvenim pristopom in postopkom, ki se odraža v Hafnerjevem slikarstvu kot nekakšna »polabstraktna« krajina. Zdi se, da so prav zadnje njegove slike (ko je prišel od skoraj črno-zelenih tonov) morfološko konkretneje vezane na motivno izhodišče. Toda istočasno imamo vtis o povsem nasprotnih težnjah za nekakšnim abstraktnim tretmanom, v katerem se elementi asociacije na posamezne dele krajine skoraj čisto izgube in ostaja le abstraktno naslikana površina. Ti dve nagnjenji — eno je usmerjeno h konkretnemu motivu in drugo se spogleduje s čisto abstrakcijo — vodita do različnih rezultatov. Verjetno ta razlika daje prednost tistim slikam, ki so močneje vezane na motiv in objekt, kajti Hafnerjeve kompozicije lebde v neznanem prostoru med mogočima svetovoma. V resnici ne spadata ne v ta in niti ne v oni ... . . _ . Andrej Pavlovec Minuli petek so v galeriji na loškem gradu odprli samostojno razstavo slik akademskega slikarja Janeza Hafnerja iz Virloga pri Škofji Loki. V kulturnem sporedu je sodeloval mešani pevski zbor Iskra Železniki pod vodstvom Franca Čufarja. Razstavo prirejata galerija Loškega mu cja in Združenje umetnikov Škofja loka, izdajo spremnega barvnega kataloga je omogočila tudi Iskra ii /<■! naključju smo ugotovi li. da so bili naši otroci sošolci m celo dobri prijatelji, ml pa sr do tedaj sploh msmo poznali i 'udi to je bik) presene čenje. V imenu vseh udeležencev izleta se sr rnkrat \sein tistim, od vodje propagande Glasa, VOdIČU Izleta ter vsem tistim, ki so z nagradami pripomogli k prijetnemu izle'tu. iskreno /ah\aljuje-mo. t • v Lojze k Min« Tavčarjeva H $4228 Ziri POMNIKI NOB V DAVČI Kljub temu, da je veljalo območje te visokogorske deželice že od jeseni 1943 za osvobojeno slovensko ozemlje, so okupatorski vojaki, gestapovci in domobranci le še kdajpa-kdaj vdirali v Davčo. Celo tik pred koncem vojne, 9. aprila 1945 so padli pri hiši (Davča št 64) trije borci: Franc Golja, Franc Frelih in Alojz Prezelj. Na pročelju nove šole je pritrjena spominska plošča padlim iz te vasi. Na pokopališču ob cerkvi je urejeno grobišče in na njem lep umetniško dognan spomenik (z bronastim reliefom, delom kiparja Fr. Rotarja); tudi napis je globoko zamišljen: Čast junakom, ki tu spijo, med vrhovi in gozdovi. Bratje v boju, bratje v smrti, kot iste matere sinovi V grobišču počiva 21 domačih in 32 neznanih borcev, ki so padli v teh krajih. Ob gozdni poti pri hiši (Davča št. 4) je postavljen pomnik partizanom, ki jih je zajel in pobil okupator na Poreznu v zadnji ofenzivi 24. marca 1945. Padlo je tedaj 29 bork in borcev. Pomnik (bolje: spominsko znamenje s križem) je betonski — višine 200 cm ter širine 120 cm — in ga zapira zastekle-no okno. Plošča sama pa je marmorna, napis je vklesan: V spomin na 29 mučenikov, ki so bili na tem kraju 24. 3. 1945 ustreljeni. Padli borci so bili prvotno na tem mestu tudi pokopani, pozneje pa prekopani, nekateri v domače kraje, drugi na davško pokopališče. Še eno pomembno partizansko obeležje je postavljeno v Davči, v središču vasi — v severozahodni smeri v pobočju nad Jemcem, pri Kovačevi domačjji-— Znamenje je povsem leseno, napis pa pove: Tukaj je žrtvoval življenje 7. 10. 1943 Miro Rozman—Zrin jski, namestnik komandirja I. čete Prešernove brigade. Smrt Mira Rozmana, izjemno hrabrega borca, domačina iz Bohinjske Bistrice, ki ga je doletela ob uspešnem partizanskem napadu na davško žup; nišče (v njem so imeli nemški orožniki svojo posadko 60—70 mož). Zmaga je pomenila hkrati tudi pomemben mejnik za nadaljnji razvoj osvobodilnega gibanja in boja na škofjeloškem območju — nastali so pogoji za pridobitev širšega osvobojenega ozemlja, ki ga je bilo mogoče obdržati vse do osvoboditve. Po odhodu Nemcev iz Davče je res nastalo osvobojeno ozemlje, na katerem se je začelo odvijati politično, gospodarsko in kulturno življenje. Davča je postala gostiteljica bolnišnic, tehnik, ljudske oblasti idr. Na Zbontu — na 983 m visokem gozdnatem svetu — nad Sorino sotesko pri Zalem logu pa je bil že junija leta 1943 osnovan Gorenjski partizanski odred. Evropi, leta 1790 pa so dobili eno največjih črpalk za vodo. Ogledali smo si tudi maketo položajev elekri' čnih central bolnice Pavle. Nekatere od teh central so že razpadle, kar )e velika škoda. Ohranjena je tudi dokumentacija te bolnice. Tu so razstavljeni tudi linorezi, na katerih so vrezani portreti in karikature neka' terih partizanov. Po Idriji nas je vodil Jurij Bavdež. ki nam je pokazal tudi najstarejši teater, stare hiše, ki so grajene iz lesa in malte, hišo, v kateri se je rodi' ing. Stanko Bloudek, ki je bila zgrajena leta 1500 in je bila namenjena za vhod v rudnik, in drugo. Na Vojskem so borci obujali številne spomine na borbe, ki so se tu od- vijale. Obiskali smo tudi tiskarno »Slovenija« in partizansko grobišče-Tiskarna »Slovenija« leži v ozki strmi soteski. Zelo dobro je ohranjena-Tiskarski stroji so še uporabni. V hišicah, ki so med seboj povezane, kuhinja, tiskarska soba, stroj, v katerega so polagali tiskarske črke-stroj za razmnoževanje. Odprta je tudi soba, v kateri so spali tiskarji i11 kurirji. Ker nam je zmanjkovalo časa. smo namesto bolnice Franje obiskal' Divje jezero. Globoko je čez 270 metrov, ime pa je dobilo po svoji okoli' ci, ki je divja in nedotaknjena. Tu )e4 tudi izvir najkrajše reke Jezerce, k' je dolga le 30 do 40 metrov. Neki borec, doma iz Cerknega, m1 je pripovedoval: »Pri nas imamo staro ljudsko izročilo, ki pravi, da kresno noč pridejo na Divje jezer0 čarovnice, ki sta samo dve, ker )e tretja umrla, z njima pridejo tudi V«! le in enorog. Imajo svoj ritual' obred. Če hočeš slišati kaj se pog0' varjajo, moraš imeti v čevlju pra' protno seme. ..« Ta izlet je bil zanimiv za borce s' bolj pa za nas. Predvsem pa bi si ta' ke kraje morala ogledati mladina-da hi spoznala s kakšnimi težavam' so se srečevali partizani med naš° borbo. Judita ŠparoveC Izlet, poln presenečenj Z borci na Idrijsko TOREK, 26. JUNIJA 1984 ŠPORT IN REKREACIJA 7. STRAN O i Zmaga Jugoslavije A na predolimpijskem turnirju — Aa mednarodnem predolimpijskem vaterpolskem turnirju v Kranju je bila najuspešnejša prva jugoslovanska ekipa, ki je gladko premagala Italijo m drugo jugoslovansko postavo ter igrala neodločeno z reprezentanco Kube. Italija je zasedlu drugo mesto z enakim številom točk kot Jugoslavija A. tretja je bila druga jugoslovanska ekipa, na zadnjem mestu pa reprezentanca Kube, od katere so dobri poznavalci vaterpola pričakovali boljšo igro. Najuspešnejši strelec turnirja je bil z 12 zadetki jugoslovanski reprezentant Paškolin. Tekme so sodili Martinez (Kuba) ter Rebel. Diclič in Pičulm (vsi Jugoslavija). Rezultati — Jugoslavija : Kuba B 12:y (4:1, 2:3. 3:2. 3:2), Italija : Jugoslavija A 8:10 (2:3, 1:3, 4:2. 1:2), Italija : Kuba 12:7 (2:2. 4:2. 2:2, 4:1), Jugoslavija A : Jugoslavija B 15:6 (4:1. 2:2, 3:2, 6:1). Jugoslavija A : Kuba 13:13 (3:3, 3:5, 4:3. 3:2). — Na sliki: prizor s tekme Jugoslavija B : Kuba. — foro; F. Perdan Kolesarski maraton »Pohorski bataljon« Maribor — Družbenopolitične organizacije iz Slovenske Bistrice, Slovenskih Konjic, Vitanja, Mislinje, Slovenj Gradca, Dravograda, Radelj, Ruš in Maribora, ZTKO Maribor, Kolesarska sekcija Mariborske livarne in Kolesarsko društvo Branik prirejajo ob 41. obletnici poslednjega boja Pohorskega bataljona, ob 40. obletnici prihoda 14. divizije na Štajersko in v počastitev dneva borca 6. kolesarski maraton »Po- horski bataljon«. Tekmovanje bo v sredo, 4. julija. Kolesarji bodo krenili na 150 kilometrov dolgo pot okoli Pohorja iz Maribora, Slovenske Bistrice, Vitanja, Mislinje, Slovenj Gradca, Dravograda, Radelj, Ruš in Maribora med šesto in polsedmo uro zjutraj. Cilj bo v vseh krajih, kjer bo tudi start. Vsi udeleženci, ki bodo prevozili progo v 11 urah, bodo prejeli spominsko kolajno. Maraton bo ob vsakem vremenu. t-"-— Veselje ob komenški zmagi Jože Hartman: »Ko so dobri poznavalci konjeniškega športa napovedovali vrstni red v dirki dveletnih kasačev, ni nihče omenjal mojega Fizona. Takrat sem si dejal: Na dirki vam že pokažem!« Komenda — 46-letni šofer Al-petoura Jože Hartman iz Spodnjih Bitenj, član Konjeniškega kluba Komenda, je dosegel edino 2mago za domačine na kasaških dirkah v počastitev krajevnega praznika Komende. Več kot dva tisoč gledalcev ob hipodromu je navdušeno pozdravljalo Jožeta in njegovega dveletnega konja Fizona. Ko je prišel po pokal pred častno tribuno, so njegovi navijači vdrli na hipodrom, obrzdali nemirnega konja in Jožeta s kasaškim vozičkom vred dvignili visoko v zrak. Jože je namreč veseljak, vedno pripravljen na prijazno besedo in zavoljo tega v Komendi tudi zelo priljubljen. »Vesel sem te zmage. Kako tudi ne? Ko so strokovnjaki napovedovali vrstni red v dirki dveletnih kasačev, ni nihče omenjal mojega Fizona. Takrat sem si dejal: Na dirki vam že pokažem! Res. Konj je vodil od starta do cilja in zmagal bi še bolj prepričljivo, če ga ne bi motilo navijanje gledalcev. Fizon je namreč tokrat prvič sodeloval na dirki in še ni vajen tekmovulnega vzdušja . . . Ob zmagi sem pozabil na neljub pripetljaj /. zadnjega treninga, ko se je konj splašil, me prevrnil s ka saškega vozička In me dvesto metrov vlekel po hipodromu. Nagrado 22 tisočakov, ki sem jo dobil za prvo mesto, bom poklonil 14 lot-nemu sinu Matjažu, ki je ves ta cas, ko so ine bolela rebra, pridno skrbel za konja,« je po končani dirki kljub bolečinam v prsnem košu zadovoljen'pripovedoval komenški zmagovalec. Še ko je bil otrok, mu je oče obljubljal konja, obljube pa žal ni nikoli izpolnil. Mladostne želje je Jože uresničil pred šestimi leti, ko je pri znanem tekmovalcu Feliksu Jurežu v Ljutomeru kupil postavnega Doka. Z njim je zmagal na dirkah v Komendi, Šentjerneju in Grosupljem. Po nekaj letih ga je zamenjal s kobilo Žogo, ki pa je šla od hiše po nenavadnem naključju — zaradi Jože-tove jeze. »Na dirki v Komendi so me ogoljufali. Žoga je bila med vsemi kasači najhitrejša. Dobro sem to videl. Sodniki so odločili drugače: zmagovalca sta dva, poleg Zoge še neki konj. Takrat me je zgrabila jeza. Vse — kobilo, kasaški voziček, gajžlo in ostalo konjsko opremo sem na mestu prodal. In da bi bila stvar še bolj smešna, kupec ni bil nihče drug kot prejšnji lastnik ...« Jožetu je bilo za Žogo že po nekaj dnevih žal. Niti spati ni mogel več mirno. Po dveh mesecih se je odpravil v Križevce in za 12 starih milijonov kupil Fizona, potomca Fizlorda enega najboljših slovenskih kasačev. V Komendi je z njim prvič nastopil in tudi prvič zmagal. »Če bo zdrav in ga bodo noge ubogale, mi bo bržčas pripravil še kakšno veselje Z njim bom letos nastopil še na dirki v Ljubljani in na Bledu,« pravi Jože in pribije: ^Dirkam zaradi veselja; zato, ker imam konje rad, ne zavoljo tekmovalnih dosežkov, pokalov in denarnih nagrad.« C. Zaplotnik Mencinger državni prvak Maribor — \'a državnem atletskem prvenstvu /a mladince je tekmovalo več kot 200 atletov i/, skoraj 56 jugoslovanskih klubov. Slovenski atleti so osvojili sedem zlatih medalj. Izmed tekmovalcev kranjskega Triglava se je najbolj izkazal Aleš Mencinger, ki je kopje vrgel 04,50 metra, postal državni prvak in se tudi uvrstil v mladinsko državno reprezentanco za nastop na balkanskih igrah. Uvrstitve kranjskih atletov — 1500 m: 0. Kukovica .1:50,80. 7. Oblak 3:59.10; 110 m ovire: 4. Kabič 15.00; 800 m: 8. Kukovica 2:01.2: kopje: 1. Mencinger 04.50; višina: 7. Rec 190. SPOROČILI STE NAM SREDNJA DOBRAVA: KROS STANETA ŽAGARJA - Športno društvo in mladinska organizacija s Srednje Dobrave sta priredila tradicionalni, že sedmi kros Staneta Žagarja na sedem kilometrov dolgi progi. Nastopilo je 95 tekmovalcev in tekmovalk. Vrstni red po kategorijah — mladinci do 15 let: 1. Davora Pajk, 2. Jure Šorli, 3. Mitja Zupan; mladinke do 15 let: 1. Petra Zupan, 2. Urša Kavčič, 3. Mojca Šorli; člani do 30 let: 1. Franci Teraž (novi rekorder proge s časom 21:02,9). 2. Marjan Brodar, 3. Srečo Končina; člani do 40 let: 1. Pavel Močnik, 2. Janez Globo-čnik, 3. Drago Žemva; člani do 50 let: 1. Alojz Kovic, 2. Jože Meglic, 3. Slavko Sitar; člani nad 50 let: 1. Vinko Šink, 2. Miro Rant, 3. Marjan Finci; članice do 30 let: 1. Irena Mihalec, 2. Meta Jošt, 3. Ruth Reš; članice nad 30 let: 1. Greta Rozman, 2. Darinka Erzetič, 3. Špela Ahačič. — J. Pfajfar BEGUNJE: ZMAGA ŠAHISTOV IZ KAMNIKA — Šahovska sekcija Športnega društva Elan iz Begunj je pripravila v športno-rekreacijskem središču v Begunjah hitropotezni šahovski turnir, na katerem je nastopilo 15 ekip z Gorenjske, iz Ljubljane in Kamnika. Tekmovanje je bilo zelo razburljivo, saj zmagovalec ni bil znan vse do zadnje partije. Prvo mesto je zasluženo osvojila ekipa Stol-Virtusa iz Kamnika (Slak. Karnar, Osolin in Bavčar), ki je zbrala 47,5 točke, pol točke več kot dru-gouvrščeni EI Projekt Ljubljana in pet točk več kot Murka iz Lesc. Zmagovalna ekipa je prejela pokal, tako kot ostale ekipe pa še praktična darila, ki jih je prispevala tovarna Elan. — D. Joković LESCE: GORENJSKO PRVENSTVO UPOKOJENCEV - S tekmovanjem v balinanju, ki ga je pripravila Zveza društev upokojencev Radovljica na pokritem balinišču v Lescah, se je končalo letošnje gorenjsko prvenstvo upokojencev. Ekipni prvaki v šahu, kegljanju, streljanju in balinanju, prvouvr-ščeni v hitropoteznem šahu ter zmagovalna dvojica na balinarskem tekmovanju se bodo jeseni pomerili na republiškem prvenstvu, ki bo za šah in streljanje v Škofji Loki, za balinanje v Ljubljani in za kegljanje v Cerlju. Vrstni red — balinanje — ekipno: 1. Škofja Loka, 2. Kamnik, 3. Kranj, dvojice: 1. Štefe-King (Tržič), 2. Jelen-Vodnjak (Radovljica), 3. Šuštar-Zujin (Kamnik); šah — ekipno: 1. Kranj, 2. Radovljica, 3. Kamnik, posamezno: 1. Kavčič (Kranj), 2. Veštan (Radovljica), 3. Naj-ger (Kamnik); Strelstvo — ekipno: 1. Kamnik, 2. Radovljica, 3. Jesenice; posamezno: 1. Šuštar (Kamnik), 2. Kukič (Radovljica), 3. Samej (Kamnik); kegljanje — ekipno: 1. Kranj, 2. Jesenice, 3. Kamnik, posamezno: 1. Kordež, 2. Bernik, 3. Žukovič (vsi Kranj). — M. Kavčič TRŽIČ: JUNIJA NAJUSPEŠNEJŠI VALJAVEC — Na junijskem hitropoteznem šahovskem turnirju je nastopilo 20 tržiških šahistov. Med osmerico najuspešnejših iz predtekmovanj je zmagal Stane Valjavec s 6,5 točkami pred Srečom Mrvarjem 6, Ivanom Ravnikom 4, Alešom Roblekom in Janezom Uzarjem s po tremi točkami. — J. Kikel TRŽIČ: OSNOVNOŠOLSKO PIA-VALNO PRVENSTVO - Odbor za re kreacijo pri tržiški telesnokulturni skupnosti je ob koncu šolskega leta pripravil občinsko osnovnošolsko prvenstvo v plavanju. Nastopilo je 60 mladih plavalcev, ki so se pomerili v prsnem in prostem slogu ter v štafetah. Najuspešnejši so bili člani Šolskega športnega društva Storžič. Rezultati -- pionirji — prosto: 1. Mladen Novko-vič, 2. Aleš Štrukelj, 3. Janez Šmid (vsi Storžič), prsno: 1. Robi Lautar. 2. Damjan Jeruc (oba Kokrški odred), 3. David Premrl (Polet), štafeta 4 x 33 m prosto: 1. Storžič, 2. Polet, 3. Kokrški odred; štafeta 4 x 33 m — prsno: 1 Kokrški odred. 2. Polet, 3. Storžič; pionirke — prosto: 1. Tanja Knaflič (Polet), 2. Majda Eigner, 3. Andreja Hladnik (obe Storžič), prsno: 1. Majda Eigner, 2. Duka Kosmič. 3 Polona Zupan (vse Štor, k), štafeta 4x33 Ol — prsno: 1 Storžič; ekipno: 1. Staržič. 2. Polet, 3. Kokrški odred. — J. Kikel Viktor Vreš — letalec z zmajem Med nebom in zemljo 40-letni komercialist Viktor Vreš iz Zgornje Kokre, član tr-žiškega Prepiha, je letošnji republiški in državni prvak v letenju ž zmajem. V petih letih je opravil 270 poletov, prebil v zraku preko 200 ur in postavil državna rekorda v preletu in v preletu s povratkom. Zgornja Kokra — Brata Orville in Wilbur Wright, ki sta kot prva na svetu poletela v prostrani, brezmejni zračni prostor, bi se čudila, če bi zvedela, koliko naslednikov sta dobila v osmih, devetih desetletjih. Jeklenim pticam — potniškim, športnim in jadralnim letalom se je v zadnjem desetletju pridružila vse bolj številčna flota slovenskih zmajarjev. 40-letni Viktor Vreš iz Zgornje Kokre, zaposlen kot komercialist v delovni organizaciji Iskra Commerce v Ljubljani, se je sodobnim Ikarovim naslednikom pridružil pred petimi leti. Pri že uveljavljenem letalcu v Kranju je kupil »kračo«, starega in enostavno narejenega zmaja, in se z njim prvič spustil s hriba pri Škofji Loki. Poldrugo minuto je bil v zraku in v tem času je preletel 250 metrov višinske razlike. Deveti polet bi se zanj skoraj končal usodno. Že večkrat je pred tem padel pri doskoku, takrat pa je po napaki še nerodno ravnal in pristanek na zasneženem Starem vrhu se je končal z zlomljeno roko. V prvih letih, ko se je zmajarstvo v Jugoslaviji šele uveljavljalo, se je kar šest poletov končalo s smrtjo. To je bil zastrašujoč davek, saj je bilo v začetku osemdesetih let pri nas vsega dvesto zmajarjev. Ko je prišlo še do tesnega srečanja letalca z zmajem in letala DC-9 v pristajalnem območju brniškega letališča, so o zmajarjih pričeli govoriti kot o kamikazah. »Tedanje spontano delovanje peščice posameznikov se je do danes razvilo v dobro organizirano dejavnost,« pravi Viktor Vreš. »To je tudi razlog, da zadnja tri leta nismo imeli hujše nesreče. Mladim dovolimo letenje šele potem, ko vsaj teoretično spoznajo vremenske pasti, zakonitosti aerodinamike ter pravila in tehniko letenja. Pomembna je tudi čustvena uravnovešenost; tekmovalec, ki nima te vrline, hitro prekorači meje varnosti, kar pa je lahko usodno. Letenje z zmajem je varno, bržčas celo bolj kot vožnja po cesti. Za primer navajam podatke iz Zvezne republike Nemčije: tamkajšnji zmajarji so lani opravili 48 tisoč poletov, od katerih sta se le dva končala s težjimi poškodbami.« Vreme letos letalcem ni bilo naklonjeno. Viktor Vreš je doslej opravil le 18 poletov, polovico manj kot običajno, a tudi to je bilo dovolj, da je na letošnjem republiškem in državnem prvenstvu na Veliki planini zmagal s prednostjo 1138 točk pred Volaričem, članom škofjeloškega Leta. V prvi disciplini prvenstva je obrnil nad Ambrožem (vasico pod Krvavcem), v drugem poletu je pristal pri 54 kilometrih na Hrušici pri Jesenicah, v tretjem poletu je dosegel Senično, medtem ko so se njegovi najnevarnejši tekmeci obrnili že nad Olševkom ali še bliže Veliki planini. Viktor je bil pred tremi leti drugi na državnem prvenstvu, lani 21., predlani v Kranjski gori še slabši. Na svetovnem prvenstvu v Zvezni republiki Nemčiji je nekaj časa celo vodil v svoji skupini, toda naredil je napako in se nazadnje uvrstil okrog 60. mesta. Z Borutom Pestotnikom iz Kamnika sta takrat postavila državni rekord v preletu s povratkom — 86 kilometrov. Viktor bi letos ta rezultat skoraj izboljšal. Iz Tuhinjske doline je poletel do Plavškega Rovta, pri povratku pa je bil le 10 kilometrov prekratek; namesto v Tuhinju je po 108 kilometrih pristal v Kamniku. Še vedno pa velja njegov 101 kilometer kot državni rekord v preletu s Kasnega vrha nad Gornjim gradom do Rateč in Bovca. Nekdaj so bili pogumni jezdeci na trianglu in v zavetju razpetega platna bolj podobni padalcem, saj so že nekaj minut pojvzletu pristali na zemlji. Z razvojem materialov in novimi spoznanji so se približali jadralcem. Viktor Vreš je, denimo, vandral po nebu že šest ur in si medtem dodobra ogledal slovensko pokrajino. C. Zaplotnik Planinski izlet Čudovita Uršlja gora Ravne na Koroškem — Planinsko društvo Kranj in njegovi vodniki Marija Kožuh, Igor Kloar in Edo Erzetič smo pred nedavnim pripravili planinski izlet na 1696 metrov visoko Uršljo goro, ki je tudi ena izmed točk v slovenski in koroški mladinski transverzali ter v transverzali kurirjev in vezi-stov NOV Slovenije. Peljali smo se skozi Titovo Velenje, Slovenj Gradec in Ravne, si spotoma ogledali še Prežiho-vo rojstno hišo in spomenik, naposled pa smo se ustavili pri koči na Narav-skih ledinah, od koder smo krenili peš proti Uršlji gori. Pot je dobro urejena in varna, primerna za vsakogar. Po dobri uri hoje smo bili na vrhu, od koder je lep razgled na Mežiško, Šaleško, Dravsko in Mislinjsko dolino, na Pohorje, Paški Kozjak, Olševo, Peco, Strojno in Kobansko. Dom na Uršlji gori je bil praznično okrašen. Obiskali smo ga namreč dan pred slovesno otvoritvijo prizidka, v katerem so koroški planinci uredili kuhinjo, jedilnico, stranišče ter sobe z ležišči. Čeprav je bila gneča, smo bili hitro postreženi. Dan je mineval in morali smo se posloviti od prijateljev, planincev s Koro- ške. Spustili smo se proti Poštarski koči in nadaljevali proti gostilni Dular, kjer nas je že čakal avtobus. Domov smo se vrnili polni prijetnih vtisov o Koroški in njenih ljudeh. E. Erzetič Poletni smučarski tabor Begunje — Proizvajalca smučarske opreme, begunjski Elan in žirovska Al-pina sta v dneh od 16. do 23. junija pripravila poletni smučarski tabor za vse mlade nadarjene alpske smučarje in smučarke, ki vozijo v Alpininih čevljih in na Elanovih smučeh. Udeležilo se ga je 12 jugoslovanskih tekmovalcev ter po trije Švicarji in Švedi. Mladi smučarji — vodila sta jih Janez Šmitek in Jernej Plajbes — so tri dni smučali na plazu pod Prisojnikom, bili dva dni v Po.eču, nazadnje pa so se povzpeli še tu Mojstrovko ter se nato skupaj s s/o-jimi starši in predstavniki Elana in Al-pine zbrali na pikniku v Krnici pod Vršičem. Poletno taborjenje so izkoristili tudi za ogled tovarne Elana-in njih ve proizvodnje smuči. B. Rai.h Mladi pluvalki po napornem treningu — Foto: G. Sinil Telefon za 150.000 dinarjev Največ denarja za telefonski priključek plačujejo naročniki v oddaljenih vaseh — V Kranju že leto in pol ni novih priključkov Kranj — Podjetju za ptt promet Kranj zaradi nizke akumulativnosti kaj malo ostane za razvoj, saj bi takoj potrebovali najmanj 600 milijonov dinarjev za nekatere naložbe. Zato sta telefonija in poštni promet precej odvisna od tega, koliko bodo v posamezni občini same delovne organizacije pripravljene pomagati pri izgradnji telefonskih central in pošt. Letos bodo v Škofji Loki začeli giaditi novo vozliščno telefonsko centralo, ki so ji dali prednost tudi v občini, saj bodo tako občutno izbolj- Poštar nočem biti V času, ko nas mora resno skrbeti vedno večja nezaposlenost med mladimi, so poklici, ki jih mladi ne marajo opravljati, čeprav bi jih delovne organizacije sprejele odprtih rok. Med njimi je poklic pismonoše, ki za mlade ni vabljiv. Poštarji opravljajo delo v težkih delovnih razmerah, zato jih je iz leta v leto manj. Letos so se v republiški poštni izobraževalni center vpisali le trije. Samo na Gorenjskem pa bi jih takoj sprejeli petnajst. Nizki osebni dohodki seveda niso spodbuda, saj so po povprečnih osebnih dohodkih v 75 dejavnostih gospodarstva in negospodarstva šele na 56. mestu. Zato odhajajo tudi strokovnjaki, ki imajo drugod neprimerno boljše delovne razmere in večje dohodke. Lani so bili osebni dohodki v podjetju za ptt promet Kranj za 10 odstotkov nižji, kot je bilo gospodarsko povprečje na Gorenjskem. D. Sedej šali medkrajevne telefonske zveze /. Ljubljano in svetom, kasneje pa so bodo vključili v centralo novi naročniki v mestu. Sedanja centrala s 3.000 priključki je kar 93-odstotno zasedena. V Selški dolini polagajo kabel od Železnikov do Škofje Loke in tudi v Žireh bo dobilo telefone 450 občanov, od tega jih je polovico že vključenih. V Sovodnju imajo težave zato. ker so naročniki precej oddaljeni in posameznika velja telefon do 150 tisoč dinarjev, delovnih organizacij, ki bi lahko pomagale, pa ni. V Gorenji vasi ima centrala 150 priključkov, kar je zaradi rudnika urana občutno premalo. Odločili so se za začasno rešitev, za kontejnersko centralo s tem, da je rudnik urana prispeval 12 milijonov 500 tisoč dinarjev za nakup centrale, delovne organizacije pa za nabavo visokofrekvenčnih naprav v vrednosti 2 milijona 400 tisoč dinarjev. Krajevna skupnost Gorenja vas sofinancira projekt za izgradnjo telefonske mreže. Za Kranj je največja naložba izgradnja rajonske telefonske centrale, saj že leto in pol v Kranju ni novih telefonskih priključkov. Po zdaj veljavnih cenah bo veljala centrala 230 milijonov dinarjev, naročniki pa se bodo vključevali v drugi polovici prihodnjega leta. Po krajevnih skupnostih bodo letos vključevali nove naročnike na Jezerskem, Hotemažah, Tupaličah in Olševku. V Preddvoru poteka akcija tako kot v krajevni skupnosti Cerklje, kjer se trudijo za vključitev telefonskih naročnikov po posameznih področjih. Zaradi premalo denarja pa ne bo mogoče graditi telefonske centrale v Stražišču, čeprav imajo že zemljišče in projekte, in ne razširiti telefonske centrale v Šen- čurju. D. Sedej Valentin Larisi - Tine Zadnja vojna je postavila pred pomembno življensko odločitev tudi Valentina Larisija — Tineta. Rodil se je 1918 v Grabču pri Zgornjih Gorjah. Po domače se pravi pri Lahču. Tinetovi starši so bili najbrž s Primorske. Valentin se je izučil za kovača pri Stroju v Gorjah, potem se je zaposlil v jeseniški železarni. V Dalmaciji je služil vojaščino in tu dočakal razpad stare Jugoslavije. Ob vrnitvi je s seboj prinesel vojaško puško in jo takoj oddal pokljuškim partizanom. Maja leta 1941 je bil aretiran in odgnan v begunjske zapore. Pravi, da je bil prvi iz Gorij v teh zloglasnih zaporih. Mnogi njegovi sokrajani so bili za njim nasilno odvedeni v begunjsko mučilnico. Larisi je bil avgusta sicer izpuščen, vendar ga je gestapo stalno nadzoroval. Delal je kot strojevodja na železnici in pomagal partizanom, priključil pa se jim je januarja 1944. Bil je borec Bohinjskega odreda in se največ zadrževal na Primorskem in v Poljanski ter Selški dolini. Do leta 1946 je bil vojak KNOJ-a, nato pa se je zaposlil pri Kmetijski zadrugi Bled in zatem spet v železarni. Prevzel je tudi kmetijo, kjer je bila doma njegova žena in na tej kmetiji je ostal. Dvojno dobo ima priznano od vstopa v partizane, za vse prejšnje akti-vistično delo pa priznanja niti iskal ni. Sedaj je upokojenec in aktivni član Zveze rezervnih vojaških starešin, Zveze borcev , Rdečega križa in gasilskega društva. 50 let je že zvest gasilcem in ob 90. obletnici delovanja gorjanskega gasilskega društva so mu izročili odlikovanje. J. Ambrožič Pošta in telefonska centrala na Planini — Podjetje za ptt promet Kranj se je zato, ker so telefonske zmogljivosti v Kranju popolnoma izkoriščene (že leto in pol ni novih telefonskih priključkov) odločilo za gradnjo centrale na Planini. Delovne organizacije so do zdaj prispevale 35 milijonov dinarjev od skupaj 85 milijonov, kolikor naj bi po sporazumu združile. Vsa naložba velja 230 milijonov dinarjev. Stavbo so zgradili in če bo denar,se bodo kranjski naročniki vključili v centralo v drugi polovici leta 1985. — Foto: F. Perdan Postaviti šotor iz kril, ko sodniki opazujejo napake in merijo čas, ni lahko naloga niti za izkušene tabornike, še manj pa za mlajše — Foto: S. Saje Srečanje najmlajših tabornikov Od petka do nedelje je bil v Krizah pri Tržiču republiški mnogoboj za murne, medvedke in čebelice — Med približno tristo tekmovalci tudi 25 gorenjskih tabornikov — Pohvale za organizacijo ; Križe pri Tržiču — Komisija za delo z medvedki in čebelicami pri republiški konferenci Zveze tabornikov Slovenije, ki vsako leto priredi mnogoboj za najmlajše slovenske tabornike, je pripravo letošnje prireditve zaupala Zvezi tabornikov občine Tržič. Tako so člani odreda Severne meje iz Tržiča in odreda Kriške gore iz Križ od minulega petka popoldan do nedelje dopoldan gostili udeležence tekmovanja, katerega namen ni le prikaz taborniškega znanja, ampak predvsem spoznavanje in druženje mladih. Mnogoboj za medvedke in čebelice, na katerem se je med več kot 300 tekmovalci zbralo tudi približno 50 murnov, to je najmlajših članov taborniške organizacije, so prvi dan začeli s tekmovanji v lokostrelstvu, premagovanju ovir in z igro med dvema ognjema. V petek zvečer je v propagandnem taboru pri kriški osnovni šoli zagorel taborni ogenj, ob katerem so priredili spoznavni večer. Tekmovalne ekipe so si med seboj izmenjale simbolične spominke iz svojih krajev ter se predstavile s kulturnimi nastopi. Prijeten družabni večer je minil, žal, brez predstavnikov krajevne skupnosti in občinskih družbenopolitičnih organizacij; prišli so v glavnem le starejši taborniki z družinami. »Takšnega odnosa do prireditve republiškega pomena res ni moč odobravati,« je med sobotnim tekmovanjem ocenil načelnik Zveze te-bornikov občine Tržič Tomaž Pinta-rič in je še dodal: »Veliko razumevanja in pomoči pa smo bili deležni med enomesečnimi pripravami. Ob sodelovanju kriške šole, tržiške teri- torialne obrambe in civilne zaščite, tamkajšnjih smučarjev in kranjskih tabornikov smo pripravili prostore-prehrano in opremo. Prizadeval' smo si, da bi se gostje pri nas dobro počutili.« Med sobotnimi tekmovanji so se medvedki in čebelice pomerili v ori' entacijskem pohodu, lovu na lisico in postavljanju šotora iz kril. Tekmovanja murnov so bila bolj v zna; menju iger; iskali so zaklad, hodil' po potnih znakih, premagovali ovire, metali žogico v cilj in pokazali šalji; ve točke. Kot so v en glas zatrdil' starejši medvedki Fadil Hamzic-Uroš Lampič, Jure Klofutar, MUJ8 Perko in Jure Zupan iz tržiškega odreda Severna meja, kateremu so dovolili nastop kot organizatorju mnogoboja, da je bilo tekmovanje prijetno. Na njem so z Gorenjske tekmovali še starejše čebelice rz odreda Triglavskih jezer v Bohinjski Bistrici, mlajši medvedki iz odreda Stane Žagar mlajši v Kranju, mlajše čebelice iz Selškega odreda v Železnikih in murni iz odreda Plavžarjev na Jesenicah. Zadovoljen je bil tudi tržiški tabornik Andrej Eržen, ki je po svojih močeh skupaj z drugim1 pomagal pri izvedbi tekmovanj. Udeleženci mnogoboja so si v so; boto popoldan ogledali znameni tosti Tržiča, zvečer pa so pripravili družabne igre s šaljivimi nastopi. Ne' deljsko tekmovanje v kurjenju ognjev jim je preprečilo deževno vreme. Prireditev je vseeno v celoti uspela, je naglasi! njen vodja Sa5 Dolinšek iz republiške konferenc ZTS, ki je izrekel tudi pohvalo gosti' teljem za zgledno organizacijo. S. Saje Praznik krajevnih skupnosti pod Storžičem Spomin in delovna spodbuda Na slavnostni seji štirih krajevnih skupnosti na Golniku so podelili priznanja Krajanom Golnika — Na Trsteniku odprli cesto, v Tenetišah razstava ročnih del Golnik, Trstenik, Tenetiše — V spomin na 28. junij 1941, ko je z območja današnjih krajevnih skupnosti Golnik, Gorice, Tenetiše in Trstenik odšlo v partizane 27 fantov in mož, je bila v soboto, 23. junija, zvečer v Domu kulture na Golniku slavnostna seja vseh štirih krajevnih skupnosti pod Storžičem. Z njo pa so se na tem območju začele tudi razli- čne prireditve v počastitev letošnjega krajevnega praznika. Organizator letošnjega praznovanja še krajevna skupnost Golnik, ki letos hkrati praznuje tudi 20-letnico obstoja. Svečanosti s kulturnim programom, na kateri je govoril nekdanji upravitelj bolnišnice Golnik, prvi predsednik stanovanjske skupnosti Golnik in predsednik ter podpred- sednik krajevne konference socialistične zveze Gregor Zalar, so se poleg predstavnikov vseh štirih krajevnih skupnosti in krajanov udeležili tudi predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij in skupščine. V dvajsetletnem obdobju obstoja in delovanja krajevne skupnosti je bilo na območju vseh štirih krajevnih skupnosti več referendumov, asfaltirali so ceste, gradili vodovode, javno razsvetljavo, športna igrišča, družbene domove, gospodarske objekte, postavili in urejali spomenike in spominska obeležja ... V krajevni skupnosti Golnik so v zadnjem obdobju posadili 88 dreves, asfaltirali krajevno pot v Topole, popravili javno razsvetljavo na gornjem Golniku in Malijevem brdu. Prihodnjo nedeljo, 1. julija, pa bodo svečano odprli javno razsvetljavo na Spodnjem Golniku in v naselju Mali Triglav ter obnovljeno otroško igrišče. V krajevni skupnosti Trstenik so do praznika razširili in asfaltirali še zadnjo krajevno cesto iz petletnega plana. S tem so povezali s krajevnim cestnim omrežjem še zadnji dve domačiji, od katerih ena pripada družini padlega partizana Alojza Sirca. V tej akciji so sodelovali tudi bodoči stanovalci počitniškega naselja Orle. Cesto je v nedeljo, 24. junija, popoldne svečano odprl Franc Štefe-Miško. V krajevni skupnosti Tenetiš6, kjer bodo prihodnje leto organih' torji praznovanja krajevnega prar nika, se letos intenzivno pripravljaj" na gradnjo kulturnega doma, za k*' terega zbirajo denar na podlagi refe' renduma. Letos pa so za praznik v prosturu na športnem igrišču kraj9' ni pripravili zanimivo razstavo r° čnih del. Do konca tega tedna bo na obmcf ju vseh štirih krajevnih skupnostise več prireditev. Praznovanje pa bod° v soboto, 30. junija, zvečer sklenilj5 kulturno prireditvijo v Domu 28. jjj! nij v Goricah, kjer bodo podelili tuo1 priznanja OF. V nedeljo, 1. julija, d0' poldne bo izpred spominskega oW ležja v Tenetišah krenila kolesarski povorka skozi vse štiri krajev^ skupnosti, osrednja sklepna sveč9' nost pa bo popoldne na Golniku. A. Žalar Na slavnostni seji vseh štirih krajevnih skupnosti so krajanom krajevne skupnosti Golnik m organizacijam podelili priznanja. Dobili so jih Nikica Božinovič, prof. dr. Bojan Fortu' (na liki), Gašper Jesenovee, Dana Petrae, Ferdo Stiplovšek, Marija Vidah, Gregor Zalar, Marjan \Veisseissen, Društvo prijateljev mladine Golnik, krajevna organizacija h'K, Športno društva Storžič, Gasilsko društvo Jože Starič in Taborniški odred Črni bor. l^riznanja je podelila predsednica KK SZDL Marjeta H uta r -v lorjan. Cesto proti Orlum v krajevni skupnosti Trstenik je odprl Frutu ŠiefcMiško. Za ureditev ceste so krajam odstopili 1000 hra dratnih metrov zemljišč, izkopali 600 in vgradili 1000 kubični! metrov gramoza, položili 200 metrov drenažnih cen >n 70 mi nov asfalta ter 1000 kvudrainih metrov asfalta. \ soboto tn ncdeljt) so v prostoru na športnem igrišču krajan1 1'eneii.š pripravili razstavo ročnih del. VARNA HOJA V GORE Kakšen naj bo planinec Če planinstvo v očeh gornika nima jasnih ciljev, zlahka postane samo fizična dejavnost — Nenapisana pravila lepega obnašanja — Prva dolžnost vsakega planinca je previdna hoj# Zelo različni motivi vodijo planince v gore. Nekateri se vzpenjajo nanje zaradi občudovanja naravnih lepot, drugi zaradi utrjevanja telesnih zmogljivosti in zdravja, tretji iščejo tod duševno sprostitev v tišini in samoti, četrtim pa je najprijetnejša sproščena družba. Seveda, ponavadi so ti razlogi tesno povezani in dajejo vsakomur svojstven smisel dejavnosti v gorah. Prav iskanje vsebine pa ima največji pomen v sleherni človekovi aktivnosti! Če planinstvo v očeh gornika nima jasnih ciljev, zlahka po-tane samo fizična dejavnost. Zato je prav, da človek-v gorah upošteva moralne in kulturne norme, da se uči skromnosti, samopremagovanja, nesebičnosti in drugih vrednot socialistične osebnosti. Ne glede na to, kakšni motivi ga vlečejo v gorski svet, mora s svojim vedenjem in ravnanjem omogočiti, da bodo tudi drugi obiskovalci gora našli v njih, kar iščejo. Lik slovenskega planinstva se je izoblikoval v naši dolgoletni planinski dejavnosti. Slovensko planinstvo si je ustvarilo tradicijo, nenapisana pravila obnašanja, ki so osnova za njegov dosedanji razvoj. Navede in običaje planinstva so slovenski planinci zbrali v Častnem kodeksu, ki so ga sprejeli delegati Planinske zveze Slovenije na skupščini 1973. leta. Član slehernega planinskega društva se tako moralno obvezuje, da se bo prostovoljno ravnal po njem. Šele izpolnjevanje kodeksa mu daje pravico, da se šteje za pravega planinca. Lepota naših gora bi zbledela brez pristnega planinskega vzdušja, ki se poraja zaradi tovariških, človeških odnosov. Lepa navada je, da se planinci prisrčno pozdravljajo; tisti, ki se šele vzpenjajo, pozdravljajo že vračajoče planince in jim s tem izkažejo priznanje za uspešno turo. Povsod, posebno pa v planinah, mora obveljati temeljno pravilo, da imajo absolutno prednost bolni, otroci in ženske; sposobnejši se umakne šibkejšemu na tesnih planinskih poteh ter mu odstopi ugodnejše mesto med počitkom na prostem ali v koči. Tudi med hojo v skupinah se mora vodnik ravnati po najšibkejšem udeležencu izleta. Kadar prvi obstane zaradi počitka, mora to storiti tam, kjer bodo lahko vsi planinci udobno počivali. Svoje hoje v strmino naj planinec ne začenja z divjanjem in razkazovanjem večjih sposobnosti od drugih, ampak naj se vzpenja zmerno in za druge primerno. Pravi gornik med hojo ne proži kamenja ter s tem ogroža ljudi in divjad. Če je potrebno, pomaga utrujenim, izčrpanim, ogroženim in poškodovanim planincem. Prva dolžnost vsakega planinca pa je, da gre v gore primerno pripravljen in opremljen ter v njih nikdar ne pozabi na previdnost. Ob nesreči naj ravna po določilih častnega kodeksa. Ker so planinske postojanke v prvi vrsti namenjene za počitek utrujenih obiskovalcev, se od planinca zahteva, da je obziren do drugih gostov. V koče ne sodijo prerivanje, razgrajanje, in čezmerno popivanje! Nadvse pomemben je mir zlasti ponoči. Posebna dolžnost planincev je varstvo narave. Zato ne smejo odmetavati raznih odpadkov, ostanke naj vzamejo s seboj v nahrbtniku do smetišča v dolini. Prav je, da ne povzročajo hrupa, kurijo ognja v gozdu in trgajo planinskega cvetja, pa naj je to zavarovano ali ne. S. Saje Naročniki GLASA - dobitniki osebnih zaščitnih kompletov 1. Dušan Stopar , Begunjska 9, Kranj 2. Jože Rakovec, Šorli jeva 11, Kranj 3. Mile Metelko, Vrečkova 5, Kranj 4. Anton Močnik, Dvorje 66, Cerklje 5. Albina Ušlakar, Kranjska 16, Šenčur 6. Olga Seršen, Hrušica 70, Jesenice 7. Štefan Stare, Selo 44, Bled 8. Jože Zorman, Golica 16, Radovljica 9. Anica Nastran, Trnje 21, Železniki 10. Alojzij Igličar, Reteče 7, Škofja Loka 11. Franc Tišler, Podljubelj 12, Tržič Žrebal je študent FSPN — smer SLO Zoran Klemenčič iz Kranja Izžrebanim naročnikom bodo komplete podelili v sredo (jutri), 27. junija, na sekretariatih za ljudsko obrambo občinskih skupščin. Dobitnikom tudi iskrene čestitke delavcev Glasa! Strela udarila v mater Koprivnik — Med petkovim neurjem so se kakih sto metrov od doma mudili 32-letna Marija Peternel in njuna otroka, l()-letna Jelka in 9-letni Jani. Nenadoma je strela udarila v mater, ki je na mestu umrla, otroka pa sta bila opečena. Monter omahnil v globino Tod raž — V rudniku urana na Žil rov.skem vrhu se je V četrtek, 21. ju nija, pri delu ponesrečil 20-lemi Josip Sokac, monter ključavničar Metalne. Sokač je na transportnem traku popravljal vijake in vstavljal zaščitna pločevino. Ker ni bil pravilno privezan, je padel kakih 20 metrov v »lobino in dobil hude poškodbe NESREČE ZBIL KOLESARJA IN POBEGNIL Selca — V nedeljo, 24. junija, se je med Selci in Dolenjo vasjo zgodila huda prometna nesreča, v kateri je bil ranjen kolesar, povzročitelj pa je pobegnil. 26-letni Janez Prelec iz Železnikov je peljal pravilno po skrajni desni strani ceste. V ostrem ovinku mu je pripeljal nasproti neznani voznik osebnega avtomobila (bržkone rdeče barve), sekal ovinek in trčil v kolesarja. Prelec je padel po cesti in obležal hudo ranjen. Za pobeglim storilcem miličniki škofjeloške postaje in železniškega oddelka milice še poizvedujejo. ZA ŽOGO NA CESTO Stočje pri Kropi — 5-letnemu Denisu Jelovčanu s Stočja pri Kropi je pri nedeljski igri ušla na cesto žoga. Ne da bi pogledal, ali je cesta prazna, je skočil za njo. Tedaj pa je pripeljal voznik kolesa z motorjem, 18-letni Zdravko Bolčina, doma iz Kamne gorice. Otroka je zadel, da je nezavesten obležal na cesti. povozil pešca Naklo — V noči s sobote na nedeljo se je na magistralni cesti v Jaslicah zgodila prometna nesreča. Voznik Drago Kondič, star 25 let, z Le-tenc, je peljal iz Naklega proti Pod-taboru. Na obvozu magistralne ceste, ki poteka po lokalni cesti za Duplje, je dohitel pešca Lovra Lukana, starega 28 let, iz Brezij pri Radovljici, ki je hodil po cesti. Ker je imel Kondič prižgane le zasenčene luči, je pešca opazil šele, ko ga je že zadel. Pri trčenju je Lukan omahnil na pokrov motorja in z glavo udaril v rob vetrobrana, nato pa hudo ranjen padel na cesto. Odpeljali so ga v Klinični center v Ljubljano. PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA Jesenice — Na Jesenicah je v petek, 22. junija, voznik kolesa z motorjem, 18-letni Matjaž Skube, vozil tesno za tovornim avtomobilom. Tega je vozil 51 -letni Geno Djukić iz Lise, Nenadoma je Djukić zavijal desno. Da bi dal prednost'drugemu vozilu, se je ustavil. Zaradi prekratke varnostne razdalje je motorist trčil v tovornjak, padel in se hudo ranil. D. Ž. GORENJSKA NOČNA KRONIKA grozil s sekiro Tržičana sta v sporu zaradi žensk. Ko sta se zadnjič po naključju srečala pred zdravstvenim domom, je prvi drugemu zagrozil, da ga bo ubil in mu v dokaz, da misli resno, pokazal sekiro. Drugi je kajpak klical milico. Za pričo, da je vse to res, je navajal voznika rešilca. ženska se ga je nacedila Nekdanja zakonca z Bleda, ki sta po sili razmer prišla skupaj, sta se dodobra sprla. Mož je opiti ženski prisolil dve gorki, pa se je brž zatekla po pomoč na milico. Čez čas je pomoč potreboval mož, ker je ženska povsem ponorela. všec ji je bil stol Pri Piberniku na Bledu bi bili zadnjič kmalu ob kos gostinske opreme. Neki ženski je bil namreč na moč všeč stol, zato ga je hotela odnesti. Še preden jo je gostja popihala, so jo prijeli (s stolom vred). figa, pa tak zakon Zadnjič je prišla na loško postajo milice L. T. tožit, da moža ni nikoli doma, da ju z otrokom zanemarja, da gre z dela takoj na nogometno igrišče, kadar pa je le doma, na ves glas navija gramofon. Če skuša ugovarjati, jo še nabije. Miličniki so jo potolažili, da ne trpi edina v zakonu, in jo napotili na socialno skrbstvo. ljubezen pa še kar gori Toda žal le na eni strani. M. H. se je že davno ohladila, medtem ko je njen nekdanji fant še vedno do ušes zaljubljen. Dekle pa ni imelo posluha za njegovo ljubezen. Razumela je kot nadlegovanje, ko je zadnjič nesrečni zaljubljenec silil vanjo. Ker je ni pustil na miru, je dekle klicalo milico. bicikel po kosih Kako se je začudil občan Pod-lubnika, ko je pred domačim blokom našel svoje kolo razstavljeno na prafaktorje. Kar peš jo je mahnil na milico in javil, da so mu neznani zlikovci razdrli kolo. Verjetno kaka mularija iz bloka! ljubosumnost pa taka Močno okajen je zadnjič prišel v grad Podvin C. B., kjer dela njegova žena. Vpil in razgrajal je toliko časa, da so ga prijeli možje postave. Se pravi čas, kajti sicer bi ženo, na katero je hudo ljubosumen, še pretepel. Do iztrezni-tve so ga pridržali. zdaj so si bot Kranjčan A. Z. je ogorčen pritekel na postajo milice, češ da so mu predrzni mulci z žogo razbili steklo na vhodnih vratih. Se zgodi, so menili miličniki. Toda tole je bilo namerno, je vztrajal Kranjčan. Je že vedel, saj je tega dne z zračno puško streljal na otroke, ki so ga motili, in enega ranil. Nič čudnega, ča so se maščevali. Namesto zadoščenja so mu še miličniki prisodili kazen. Iztekel mi.zut Kranj — S Kokrškega brega so v petek, 22. junija, sporočili, da se v Kokro izliva mazut. Na k^aj sta takoj odšla miličnik in inšpektor vodnega gospodarstva, ki sta ugotovila, da je mazut pritekel iz Merkurja na Gregorčičevi cesti. Pri kotlovnici je počil ventil in tako je izteklo kakih 1000 litrov mazuta. Pri Merkurju so napako skušali takoj odpraviti in ujeti iztekli mazut, da ne bi ogrozil pitne vode. Sveča zanetila požar Jesenice — V četrtek, 21. junija zvečer je nastal požar v stanovanjski hiši na Kidričevi cesti na Jesenicah. 10-letna deklica je odšla na podstrešje iskal cokle, pri tem pa si je svetila s svečo. Sveča ji je zdrsnila i/, rok in padla na sveženj stiro-pord, ki se je takoj vžgal. Za večjo prometno varnost Najšibkejši so najbolj ogroženi Kodeks etike v prometu zavezuje vsakega udeleženca na pazljivost in obzirnost do drugih v smislu rekla, na cesti nisi sam. Govorimo o prometnem znanju, o prometnih pravilih. Brez spoštovanja prometnih predpisov in brez kulture prometa ne gre. Sem sodijo tudi odnosi med udeleženci prometa. Ne pravica močnejšega, temveč pravica šibkejšega. Le tako se da povečati varnost na cestah. Vozniki morajo biti pozorni na vse, kar se dogaja okrog njih, ocenjevati situacijo ter temu prilagajati svojo vožnjo. Pri tem je treba upoštevati nekaj najvažnejših pravil: • udeleženci v prometu morajo biti še posebej pazljivi do otrok, ker običajno ravnajo nepredvidljivo; • vozniki morajo biti pozorni do pešcev in obratno, kar še posebej velja v primerih slabega vremena; • treba je biti še posebej obziren do invalidov in starejših oseb, ki se težje gibljejo in počasneje spoznavajo nevarnost; • med prometnimi udeleženci so običajno tudi bolni, utrujeni ali celo vinjeni vozniki — vsi pa so potencialni povzročitelji prometnih ne- SreČ TV m , Mrak J Zamuda pri obračunu obresti V Merkurjevi poslovalnici na Jesenicah so pred kratkim z zamudo obračunavali kupcem premoga obresti na vplačane zneske — Za tak gospodarski prestopek, šlo je za nekaj več kot 4200 din neizplačanih obresti, jim je sodišče prisodilo denarno kazen v višini 50.000 din Senat Temeljnega sodišča v Kranju je obsodil na denarno kazen 50.000 din Merkur Kranj, tozd Prodajo na drobno zaradi gospodarskega prestopka, storjenega v poslovalnici št. 249 na Jesenicah, odgovorno osebo, poslovodjo poslovalnice Miho Sešelja pa na 3000 din denarne kazni. Tržni inšpektorat Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko je lani junija vložil obtožni predlog zoper poslovalnico št. 249 na Jesenicah in zoper poslovodjo zaradi kršitve zakona o temeljih poslovanja organizacij združenega dela na področju blagovnega prometa in storitev v blagovnem prometu ter o sistemu ukrepov, s katerimi se preprečuje spodkopavanje enotnosti jugoslovanskega trga na tem področju. V poslovalnici namreč niso izplačali kupcem premoga 7,5-odstotne obresti na že vplačane količine premoga, čeprav je od vplačila do dobave preteklo več kot mesec dni. Tako so kupcem, ki so vplačali premog v zadnjem četrtletju leta 1982, poračunali obresti šele v aprilu lani, po kontrolnem pregledu tržne inšpekcije. Vzrok je deloma tudi v tem, ker je prišlo do velikih zamud pri dobavi premoga, vendar ne po krivdi Merkurjeve poslovalnice. Ob obilici dela*ob koncu leta so obračun obresti kupcem o^dložili za nekaj mesecev, tako da so šele v aprilu obvestili 82 kupcev, da lahko dvignejo obresti. Te so bile sicer zelo majhne, od 35 do 40 din, tako da nekateri kupci niti niso prišli ponje, vsega skupaj pa je ^ilo obračunanih obresti za 4202,75 din. Prav nizek znesek z zamudo obračunanih obresti in to, da zamuda pri obračunu in izplačilu ni bila narrier-na, je sodišče upoštevalo kot olajšil-no okoliščino. Kot obteževalno okoliščino pa je moralo upoštevati generalno prevencijo. Ni prezrlo tudi dejstva, da v tej Merkurjevi poslovalnici zdaj kupcem redno in sproti obračunavajo in izplačujejo obresti — to je po dobavi blaga pri končnem obračunu, kot to zahteva zakon. Gre pa za majhne zneske, pa katere nekateri kupci premoga niti ne pridejo. V zavetju teme oropala žensko Brezdelna mladeniča napadla žensko in ji iztrgala torbico — Storilca napeljal k dejanju vrstnik, sam pa si ni mazal rok Škofja Loka — 22-letni Vasilije B. in mladoletni G. S. sta 31. maja ponoči za puštalskim gradom napadla žensko, ki se je vračala z dela. Iz rok sta ji iztrgala torbico, da bi si prilastila denar, vendar plen ni bil posebno bogat. K dejanju ju je napeljala gmotna stiska, saj sta oba brez zaposlitve, od doma pa prihaja bolj skromna podpora. Mladeniča sta se tistega dne vračala z avtobusne postaje proti Spodnjemu trgu v Škofji Loki, kjer začasno stanujeta. Z njima je bil tudi 22-letni Velimir B. Pogovarjali so se o denarni stiski, ki jih tare (tudi Velimir je že dlje časa brez dela) in o usihajoči denarni podpori od doma. Tedaj je mladeniče prehitela Ivanka D., ki se je po deseti uri vračala z dela. Velimirju se je nenadoma utrnila misel: kaj bo bi ženski sledili in jo na kakem temačnem kraju oropali, saj ima v torbici prav gotovo kaj denar- ja. Prijatelja sta se strinjala in sledila žrtvi, medtem ko se je pobudnik umaknil. Fanta sta žensko zasledovala do Puštala. Za gradom, kjer je na stranski poti popolna tema, se jima je ponudila ugodna priložnost. Žensko sta zgrabila in ji skušala iztrgati torbico. Ker se je branila, sta jo udarila po glavi, nato pa s plenom zbežala. Glasnega vpitja napadene ženske ni nihče slišal, zato sta se storilca lahko nemoteno umaknila na varno. V skritem kotičku sta si nameravala razdeliti plen, vendar nista našla veliko. Torbico sta odvrgla in se vrnila domov. Žensko so slednjič slišali in ji pomagali na noge. Ze naslednjega dne so storilca odkrili. Izsledil je je službeni pes. Priprli so ju, njunega sostanovalca Veli-mira B. pa obtožili napeljevanja h kaznivemu dejanju. Tudi slednji ne bo ušel kazni. Gradnja vzhodne obvoznice v kranjski občini — Med pomembnejša gradbišča Cestnega podjetja Kranj sodi gradnja vzhodne obvoznice v kranjski občini. Dober poldrug kilometer dolgo cesto, ki bo povezovala Delavski most v Kranju z brniško cesto, so začeli graditi marca letos. Najzahtevnejše delo na tem odseku je polaganje 600 metrov dolge kanalizacije. Cevi imajo premer i,20 metra. Za zdaj dela potekajo po programu, težave pa imajo zaradi pomanjkanja betona. Cesta bo zgrajena predvidoma do /. novembra letos, vrednost vseh del pa bo znašala okrog 30 milijonov dinarjev. V Cestnem podjetju v Kranju računajo, da se bodo po izgradnji vzhodne obvoznice dela nadaljevala od brniške ceste proti Britofu. — A. Ž. Od programa do uresničitve Bomo v tem srednjeročnem obdobju v Sloveniji zgradili 58 tisoč stanovanj? Najprej smo v današnji prilogi za graditelje nameravali spregovoriti o načrtih; o tem, kakšni so, kako jih je moč dobiti, kateri so boljši: dražji ali cenejši. Vendar je današnja priloga nekoliko okrnjena in imamo nekaj manj prostora Zato se bomo te teme lotili prihodnjič Ker pa se že nekaj časa pri nas srečujemo s pomanjkanjem nekaterih gradbenih materialov, bomo v uvodu spregovorili nekaj o stanovanjski gradnji pri nas nasploh. Kaze. da bomo v tem srednjeročnem obdobju v Sloveniji zgradili manj stanovanj kot v minulih dveh. Vendar delež, ki ga v tem srednjeročnem obdobju dajemo za stanovanjsko gradnjo, ni nič manjši kot v preteklih dveh. Še vedno namreč znaša okrog 10 odstotkov nacionalnega dohodka in je med višjimi v svetu. Slišati je celo mnenja, da bi morali pogledati, ali v temeljnih organizacijah sploh še zmorejo odvajati tolikšna sredstva za stanovanja svojih delavcev. Tudi v bankah opažajo, da se za stanovanja izloča več denarja kot za obnovo in nove industrijske naložbe Nedvomno se bo treba v prihodnje temeljito opredeliti o tem. Za zdaj pa je stališče skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije jasno: če bi zdaj stanovanjski prispevek zmanjševali bi se to še bolj poznalo pri številu novozgrajenih stanovanj. Za to srednjeročno obdobje še vedno velja program, da bi morali v Sloveniji zgraditi 58 000 stanovanj. Treba pa je povedati, da je to za 7000 stanovanj manj. kot je bilo predvideno s prvotnim srednjeročnim načrtom za to obdobje Zanimiva je primerjava. V minulem srednjeročnem obdobju do 1980. leta smo v Sloveniji zgradili celo 72.000 stanovanj v družbenem in zasebnem sektorju. Od 58.000 načrtovanih stanovanj v tem srednjeročnem obdobju naj bi jih 60 odstotkov zgradili v soseskah z bloki in stolpnicami, 40 odstotkov pa naj bi-predstavljala zasebna gradnja. Vendar pa se zastavlja vprašanje, kaj v naših razmerah sploh je ena ali druga vrsta gradnje. Pri družbeni gradnji, ki jo opravljajo gradbena podjetja, je namreč še vedno precejšen delež stanovanj, ki jih posamezniki kupijo kot etažna lastniška stanovanja. Tako se že zdaj ne ujemajo podatki o tem, koliko imamo zares družbenih stanovanj in koliko takšnih, v katerih prebivajo lastniki. Z zmanjševanjem zasebne stanovanjske gradnje naj bi preprečevali predvsem nesmotrno in preveliko pozidavo dragocenih zemljišč. Zakon o varovanju kmetijskih zemljišč je precej posegel na to področje in v svojem usklajevalnem postopku deloma zavrl stanovanjsko gradnjo. Res pa je, da :e Slovenija do- staiala raztegnjena dolga vas in preveč dragocene zemlje smo zapravili, ker smo zelo radodarno dopuščali zrdavo zasebnih stanovanjskih hiš izven tako imenovane usmerjene družbene zidave Marsikje na Gorenjskem se zadnje čase že kaže težnja, da bi se tudi pri zidavi zasebnih stanovanjskih hiš lotili strnjenih sosesk, kar obenem predstavlja možnost za lažje in cenejše komunalno opremljanje zemljišč. Zanimivo je. da v tem srednjeročnem programu začrtane planske napovedi najbolje dosegamo na področju zasebne stanovanjske gradnje, še več; podatki prvih treh let kažejo, da bomo program v tem obdobju načrtovane stanovanjske gradnje dosegli na račun zasebne gradnje. Nekaj podobnega se je že zgodilo v prejšnjem obdobju, ko so gradbena podjetja v Sloveniji zgradila manj stanovanj, kot bi jih morala, a je bil program vseeno presežen zaradi povečane zasebe gradnje. Seveda so tudi zasebni gradnji postavljene meje. Bolj bi morali spodbuditi družbeno gradnjo ali zidavo v strnjenih soseskah. Većina si zasebne gradnje ne more privoščiti. Med njimi so recimo takšni, ki čakajo na solidarnostna stanovanja. Lani je bilo v Sloveniji zgrajenih za četrtino manj stanovanj v Družbenem sektorju kot leta 1982. Kar v 16 ob- ' * - '?.... Bo tudi v tem srednjeročnem obdobju program stanovanjske gradnje izpolnjen le zaradi živahne zasebne gradnje? činah ni bilo vseljeno niti eno stanovanje. Podatek, da je slovenska gradbena operativa lani zgradila (za vselitev) 5189 stanovanj, pove vse. Včasih smo govorili, da je bilo leto, ko ni bilo zgrajenih sedem ali osem tisoč stanovanj, slabo. Zdaj bi torej lahko ugotovili, da se stanje slabša. O stanovanjski zidavi veliko govorimo, stanovanj pa je vse manj. A. Žalar "T nn LUJ izoLooLie KRKA, tovarna zdravil, n. sol. o., Novo mesto TOZD izolacije Novo mesto, Bršljin 62 tel: (068) 21-620, 21-621. telex 35813 krka iz yu Marketing sektor: Novo mesto 68000, Bršljin 62, tel: (068) 25-877 Med najprimernejšimi izolacijskimi materiali, ki se uporabljajo v svetu, in pri nas, so izdelki iz steklene volne NOVOTERM je izolacijski material, ki ga proizvaja KRKA, TOZD IZOLACIJE, tovarna steklene volne Novo mesto, v najrazličnejših oblikah primernih za uporabe v gradbeništvu. Uporabljamo pa ga za izolacije stanovajskih, poslovnih in industrijskih objektov, cevovodov, rezervoarjev, klimatskih naprav, hladilnih naprav, transportnih sredstev in še povsod, kjer je potrebna dobra toplotna in zvočna zaščita. Steklena volna NOVOTERM: — je odličen toplotni in zvočni izolator — zagotavlja obstojnost oblike — ima majhno prostorninsko težo — je negorljiva — je obstojna proti vlagi — prepušča paro — je odporna proti staranju — je obstojna proti delovanju mikroorganizmov in mrčesa — je brez vonja — je kemično nevtralna, ne deluje na kovine in druge snovi — je odporna proti tresljajem — se enostavno vgrajuje PROIZVODNI PROGRAM NOVOTERM N Neobdelana steklena volna NOVOTERM B Blazine iz steklene volne. Blazine šivamo na valoviti lepenki strešni lepenki (B-3). NOVOTERM F Elastični filc iz steklene volne, vezan s fenoplastom. Filce izdelujemo ne-kaširane in kasirane z alu folijo, natronskim papirjem, s stekleno mrežico v enostranski in dvostranski izvedbi. NOVOTERM P Plošče iz steklene volne, vezane s fenoplastom. Plošče izdelujemo nekaširane in kasirane z alu folijo, natronskim papirjem, s stekleno mrežico v enostranski in dvostranski izvedbi. NOVOTERM PD Dekorativne plošče iz steklene volne, vezane s fenoplastom. Plošče izdelujemo obarvane s standardnimi barvami, gole ali kasirane z dekorativnimi tkaninami iz steklenih vlaken. NOVOTERM R Cevak iz steklene volne, vezan s fenoplastom. Cevake izdelujemo gole ali zaščitene z alu folijo, pvc folijo ali bombažno tkanino. Izolacijski material NOVOTERM lahko kupite v vseh bolje založenih trgovinah z gradbenim materialom. (B-1), na merkur pletivu (B-2) in na KRANJ — PRIMSKOVO UGODNO UGODNO UGODNO UGODNO UGODNO UGODNO UGODNO i Zaradi obnovitve prodajalne DEKOR KRANJ objavljamo od 25. do 29. junija . VIUU KOVNICI KRANJ Obvestilo graditeljem! žagan les, tesane trame vseh dimenzij, letve za ostrešja vam nudi LESNINA — KRANJ. Dobava takoj. Izkoristite ugoden nakup. Informacije: telefon 26-076 ali 26-081 Odprto: ponedeljek, sreda, petek od 7. do 17. ure torek, četrtek, od 7. do 14. ure sobota od 7. do 12. ure i/ *oo Kuhinjskih elementov — razstavnih eksponatov v prodajalni DEKOR KRANJ, Koroška 35. CENE IZPRED 19. 12. 1983 UGODNO UGODNO UGODNO UGODNO UGODNO UGODNO UGODNO PROGRAM PROIZVODNJE 1984 inleš INLES 61310 RIBNICA, Partizanska 3 Telefon: h.c. (061) 861-411 Direktor: (061) 861-050 Telegram: Inles Ribnica Telex: 31262 yu inles Žiro račun: TOZD Trgovina SDK Ribnica št. 51310-601-13250 Kombinirana okna KOMBIVAK Okna in balkonska vrata KOMBIVAK so zasnovana kot toplotno — in zvočnoizolacijska okna. Izdelana so iz lesa (smreka/jelka) s kombinirano trojno zasteklitvijo (enojno steklo + izolacijsko steklo). Les je globinsko zaščiten po posebnem postopku vakuumske impregnacije — 5 do 10 mm globoko. Okna so opremljena z obrtno-nagibnim okovjem in so sestavljiva med seboj. Na okna KOMBIVAK lahko montirate omarice z roletami, polkna, medstekelne žaluzije ali druga senčila. OKNA INOVAK z izolacijskim steklom Okna in balkonska vrata INOVAK so izdelana iz lesa (smreka/jelke) in zasteklena z izolacijskim steklom. Les je impregniran in lazumo obdelan. Okna so opremljena z obrtno-nagibnim okovjem in so sestavljiva med seboj. Za zapiranje večjih odprtiin lahko uporabite fiksne stene. Na okna in vrata INOVAK lahko montirate omarice z roletami, naoknice ali druga senčila. ROLETNA OMARICA z roleto PVC-roleta je vgrajena v roletno omarico, ki je narejena iz furnirane iverke. Vodila rolet za okna so odmična, za vrata pa fiksna in "izdelana iz eloksirane pločevine. RV-omarice so enotne za program oken KOMBIVAK in INOVAK. OKNA JUG IN NAOKNICE Sestavljena so iz vezanega okna in naoknice s pomičnimi letvicami. So lazurno obdelana, nezastekljena in se odpirajo okoli vertikalne osi. Okna in vrata JUG so sestavljiva med seboj. GIBLJIVA POLKNA Polkna G sestavljajo okviri in pomične naoknice, ki so okovane, opremljene z zadržalniki in zapirali, kovinski deli so pasivizirani. Polkna G so lazumo obdelana in so namenjena za vgraditev na okna KOMBIVAK in INOVAK ter okna standardnih dimenzij. SOBNA VRATA So sestavljena iz podboja in krila. Vratna krila so v izvedbi: — ultrales — mahagonijev furnir — finalizirana (lakirana) Vratni podboji, univerzalni (levi-desni): — masivni (smreka/jelka) za mokro vgraditev, grundi-rani — suhomontažni za suho vgraditev, lakirani, v izvedbi mahagonij ?li tanganjika — slepi, za mokro vgraditev, obvezni za kasnejšo vgraditev suhomontažnega podboja. VHODNA, GARAŽNA VRATA IN STRANSKI ELEMENTI Vratna krila imajo lesen podboj (garažna kovinski), krila so obložena s prof iliranimi letvicami iz lesa eksot ali trdih listavcev. Površinsko so lakirana ali obdelana z lazur-nim premazom, zastekljena, opremljena s cilindrično ključavnico in odkapno eluksirano pločevino. Stranski elementi so izdelani iz lesa eksot ali trdih listavcev v dimenzijah, ki dopolnjujejo širino in višino vrat. So zastek-leni in površinsko obdelani kot vrata. Element LVS-1/P ima vgrajen pisemski nabiralnik. Mreže so kovinske in jih naknadno montirate. Po posebnem naročilu vam lahko dobavimo: • vezne letve • pokrivne letve • zadrževalnike naoknic • komplet sider za vgraditev oken in vrat PRODAJNA SKLADIŠČA (industrijske prodajalne): 61310 RIBNICA, Kolodvorska ul 34, tel (061) 861-212 25260 APATIN, Sunčanska bb, tel. (025) 772-041 22330 NOVA PAZOVA, Leninova 103, tel. (022) 331-155 35230 ĆUPRIJA, Cara Lazara 92, tel. (035) 61-409 51231 JURDANI-OPATIJA, tel (051) 741-330 18000 SLAVONSKI BROD, Matoševičeva bb, tel (055) 231-026, 241-510. 241-410 55300 SLAVONSKA POŽEGA, Beogradska bb. tel (055) 72-845 56000 VINKOVCI, ul Mose Pijade 101, tel (056) 11-367 14220 LAZAREVAC, ul Janka Stajčića 50, tel. (011) 813-217 PREDSTAVNIŠTVA: 18000 Niš, Sindehćev trg 22/7, tel (018) 42-189 91000 SKOPJE, tel (091) 229-846 56230 VUKOVAR, Sajmište 41, tel (056) 42-624 (za Vojvodi no) 79000 MOSTAR, Avenija 105, tel (088) 33-969 71000 SARAJEVO, Leninova 7b, tel (071; 30-874 ino • inovak okna z izolacijskim steklom ko ■ kombivak nestekljena okna kos lil • kombivak kombinirana okna roletna omarica z roleto — mere so modularne RV-8/9 RV 10/9 RV 12/9 80/30.28 100/30/28 120/30/28 RV-14/9 140/30/28 RV 14/9 140/30/28 RV-18/9 180/30/28 RV-8/12 80/30/26 RV 10/12 100/30/28 RV-12/12 120/30'28 RV 12 12 120.30 26 ] [ ] C RV 14/12 14030.28 RV 14 12 140 30 28 60/60 INO 6/6 KO 6/6 80/90 INO 8/9 KO 8/9 100/90 INO 10/9 KO 10/9 120/90 INO 12/9 KO 12/9 KO 14/9 140/90 INO 14<9 D KO 18/9 80/120 INO 8/12 KO 8.12 INO 10 12 KO 10 12 120120 INO'12.12 KO 12 12 - !20 120 NO 12 12 0 140 120 INO 14 12 KO 1-5 12 '40 120 NO 14 12 D Z3C 3C RV-18/12 180/30/28 RV-8/14 RV-10/14 80/30/28 100/30/28 RV-12/14 120/30/28 J L RV-12/14 120/30/28 ne RV-14/14 140/30/28 RV-14/14 140/30/28 RV-18/14 180/30/28 RV-21/14 210/30/28 RV 10/18 100,30.26 ] C RV 12 18 120 30 28 RV 8 22 8'% 30 26 180/120 INO 18/12 KO 18/12 INO 8/14 KO 8/14 KOSIH 100/140 120/140 INO 10/14 INO 12/14 KO 10/14 KO 12/14 KOSMI KOSIH 120/140 INO 12/14 O KO 14/14 KOS III INO 14/14 D INO 18/14 IN021 14 KOS III 100 180 INO 10'18 KOS lil ao2io INO 12 le ' IN0821 fiksne stene INO = INOVAK OKNA TERMOIZOLACUSKA ZASTEKL'Tt V KO ■ KOMBIVAK OKNA NESTEKLJENA OKNA KOSMI = KOMBIVAK OKNA S KOMBINIRANO TROJNO ZASTEKLITVIJO RV-14/22 140/30/28 RV-8/22 RV 10/22 RV-14/22 80/30/28 100/30/28 140/30/28 RV-14/18 140/30/28 RV-10/22 RV 14/22 100/30/28 140/30/28 način odpiranja levo desno okna vrata 140/210 INO 14/21 D 80/220 INO 8/22 KO 8/22 KOSIH 100/220 INO 10/22 KOSIH 140/220 INO 14/22-0 KO T4/22 KOS III 140/180 INO 14/18 F INO 10/22 F odpiranje po horizontalni osi E odpiranje po vertikalni osi gibljiva polkna okna z gibljivimi polkni 60/60 G 6/6 JUG 6/6 80/90 G8/9 JUG 8/9 100/9C G 10/9 120/90 JUG 12/9 140/90 G 14/9 80/120 G8/12 JUG 8/12 100/120 G 10/12 120/120 G 12/12 JUb - 140/120 G 14/12 80/140 G 8/14 JUG 8'14 100/140 G 10/14 120/140 JUG 12/14 n 140/<40 G 14/4 JUG 14/14 180/140 G 18/4 80/210 G 8/21 80-220 G 8/22 JUG 8/22 100/220 G 10/22 — mere So modularne JUG okna z git>l|ivimi polkni G giblpva polkna 140/220 G 14/22 JUG 14/22 sobna vrata P 1-7 P 1-8 P 1-9 P2 7 P 2-8 P2 9 P3 7 P 3-8 P3 9 JP-3 li P-2 P-1 Podboji: masivni M 10-7 M 10-8 M 10-9 M 15 7 M 158 M 15-9 M 22 9 M 28 9 suhomontalni SN 12-7 SN 12-8 SN 12-9 SN 16-7 SN 16-« SN 16 9 SN 22 9 SN 28 9 slepi N12-f N12-6 N12 9 N16-7 N 16-8 N 16-9 N22 9 N28-9 modularna mera proizvodna mera mizarska svetla mera 70/205 61/198,5 8M 80/205 7V198.5 9M 90/205 81/198.5 vhodna, garažna vrata in stranski elementi enokrilna vrata dim.: 107/209 OE-18MV OE-12MV OE-10MV VE-1 VE-2 dvokrilna vrata dim.: 130/209 0 polnilo □ OE 28 MV VE-212 OE-20MV garažna vrata dim.: 238/209 mere so modularne o U LVS-2dim.; 107/40 LVS-3dim.: 147/40 VE 23 VEG-4 LVS-1 LVS-1/P LVS-4dim. 130/40 dim.; 40/209_____ pndržutemo si pravico do konstrukci|»kih sprememb, ki ne vplivaio na 'unkcionlnosl 4^8998 9996 377627 199776 593114 Po keramične ploščice v Merkurjevo trgovino na Plevni Če gradite ali opremljate hišo, ustavite se na Plevni, v predmestju Škofje Loke, kjer ima Merkur tik ob cesti trgovino z gradbenim, izolacijskim in vodoinštalacijskim materialom, opremo za centralno kurjavo, s pohištvenim okovjem, z različnimi orodji, predvsem pa z zelo pestro izbiro stenskih in talnih keramičnih ploščic. škofja Loka — Kranjski Merkur uma trgovino na Plevni že petnajst let V n|ej kupujejo največ domačini, občani Selške in Poljanske doline, in vasi ob cesti Kranj — škofja Loka; zdaj. ko je na tržišču dokaj skromna ponudba materiala, potrebnega za gradnjo in opremo hiše, prihajajo k njim tudi kupci iz ostalih krajev Gorenjske in z ljubljanskega območja Trgovci so pogosto v zadregi, ker strankam ne morejo ustreči niti |im odgovoriti na vprašanje, zakaj tega ali onega materiala primanjkuje Za to niso sami krivi, niti njihov poslovodja, kot nekateri še vedno zmotno mislijo; razloge je treba iskati v sedanjih gospodarskih razmerah Zaposlenim v Merkurjevi trgovini na Plevni se toži po časih iz srede sedemdesetih let, ko je bilo raznovrstnega materiala in opreme, potrebnega za gradnjo hiše, na pretek Zadovoljni so bili takrat kupci, ker so blago )RODJ ■ ■■H Darko Krek, poslovodja Merkurjevo trgovine na Plevni pri Škofji Loki: -Graditeljem priporočamo, da mislijo za leto ali še več naprej, in kupi/o gradbeni in ostali material takrat, ko ga je dovolj.- takoj dobili ali v zelo kratkem času zadovoljni so bili tudi prodajalci, ker so lahko ustregli strankam. Takrat je bila kupna moč prebivalstva večja od današnje, več se je gradilo in v trgovini so več prodali. V Merkurjevi prodajalni na Plevni se kljub težavam, s katerimi se srečujejo pri nabavi raznovrstnega materiala, trudijo, da bi bile njihove police dobro založene in skladišča čimbolj polna Ne morejo pa ničesar ukreniti, če določenega blaga manjka na vsem jugoslovanskem trgu, ker proizvajalci delajo le za izvoz ali čakajo na nove, višje cene Kako je s ponudbo gradbenega materiala? Dovolj imajo betonskega železa, armaturnih mrež in dimnikov vseh vrst in dimenzij. Dva meseca in pol niso dobili niti kilograma cementa. Cementarna Anhovo, v katero je Merkur tudi vlagal, jim je za julij obljubila vse dogovorjene količine. V trgovini na Plevni imajo že zdaj za 200 ton naročil, prejel' ga bodo bržčas precej manj. zato ga tudi ne bo dovolj za vse kupce Apno dobijo le občasno. V Merkurju računajo, da ga bodo v juliju prejeli 60 ton — 40 ton jim ga dolguje proizvajalec iz Zagorja, 20 ton iz Nove Gorice Pri prodaji strešne opeke so že pred leti uveljavili prakso da sprejemajo le naročila m jih posredujejo naprej, potem pa se kupec in proizvajalec dogovarjata sama Prodajni roki so dolgi od dveh do treh mesecev, zato ne bo odveč opozorilo kdor želi jeseni pokrit: hišo. a še nima opeke naj se čimprej oglasi v Merkurjevi trgovini na Plevni Na enak način prodajajo tudi zidake Tudi na ta gradbeni material je treba čakati kar precej časa. saj so opekarne bolj ali manj gluhe za njihova naročila in jim dobavljajo manjše količine, kot bi jih potrebovali Še najbolje sodelujejo s Kranjskimi opekarnami Pri izolacijskih materialih |e največje povpraševanje po kombi ploščah za oblogo sten, po stiroporju in izolacijskih smolah Graditelji so namreč že spoznali, da denar za tovrstni material ni vržen proč, saj se naložba že po par letih izplača s prihranki pri kurjavi in ostali energiji Vse bolj izbirčni so tudi pri pečeh, zahtevajo takšne, ki imajo dober izkoristek Merkurjeva trgovina na Plevni je najbolj znana po pestri izbiri stenskih in talnih keramičnih ploščic. Stalno imajo na zalogi od 35 do 40 različnih vzorcev talnih in 10 vzorcev stenskih ploščic. Kupujejo jih pri vseh večjih jugoslovanskih proizvajalcih. Najlepše vzorce imajo Gorenje Velenje. Kerub, Trebnje in Goriške opekarne. Keramične ploščice so tudi edini material, s katerim trgovci nimajo težav pri nabavljanju; vedno dobijo zadostne količine najnovejših vzorcev in tudi vse druge, po katerih je največ povpraševanja. Povsem drugače je z vodoinštalacij-skim materialom, opremo za centralno kurjavo in orodji, kjer ponudba ni nikdar popolna. Zdaj jim primanjkuje pol- in tri-četrtcolskih vodovodnih cevi. svedrov, brusov, nekaterih vijakov . Dovolj imajo priključnih elementov za centralno kurjavo, slaba je izbira radiatorjev in peči. V Merkurjevi trgovini na Plevni prodajajo tudi nekatere izdelke bele tehnike. Nekdaj so imeli na zalogi dovolj hladilnikov, zamrzovalnih skrinj, štedilnikov in drobnih gospodinjskih aparatov, zdaj dobijo le hladilne skrinje LTH in odkar so višje cene, tudi pralne stroje Pričakujejo tudi pošiljko hladilnikov Gorenje tn zamrzovalnih omar Rade Končar V trgovini sprejemajo tudi naročila za kopalniško opremo Da bi se kupci lažje odločali, imajo razstavljene vzorce z vsemi barvnimi odtenki za končno obdelavo (T .. tal, zidov in stropov vaše hiše NIVELAN tankoslojni ometi za montažne hiše HIDROZAN masa za vodotesnost NIVEDUR vodoodporna lepila za keramične ploščice VIADUR izravnalne mase za betonske pode VILAPLAN izravnalne mase za strop in steno VEZUR montažni hitrovezni cement BARVIT za barvanje in pleskanje notranjih zidov — sten V blagovnici FUŽIN AR na Jesenicah smo na oddelku z Instalacijskim materialom opazili kompletne elek-tro omarice, ki imajo poleg 24 varovalk vgrajeno tudi stikalno uro, trofazni dvotar/fni števec ter FID stikalo. Posebej naj omenimo, da lahko omarico kupite tudi na gradbeno posojilo. Cena 42110.— din. MAYI I AU pokrivno premazno sredstvo na osnovi alkidnih smol M AAI-LAIK za zaščito kovin in lesa. ir%IKARI%l/l cc KIT — Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske, Kranj TOZD KOMERCIALNI SERVIS, KRANJ, n. sol. o. Skladišče gradbenega materiala HRASTJE, tel. 26-371 GRADITELJEM! Po konkurenčnih cenah vam nudimo gradbeni material: — stavbno pohištvo INLES — OKNA KOMBIVAK — INOVAK. — parket, — cement, — hidrirano apno, — Schiedel — YU — dimnik, — modelarno opeko, — strešno opeko, — kombi plošče, — betonske mreže in betonsko železo, — betonske mešalce 100 litrov, — ostali gradbeni material. M«rcator MERCATOK - ROŽNIK n. sub. o., TOZD PRESKRBA n. sub. o., Tržič, Trg svobode 27 Komisija za delovna razmerja razpisuje naslednja prosta dela in naloge: 1. Poslovodja I 2. Poslovodja bifeja 3. Poslovodja mesnice za bodoči poslovni center PLANINA Kranj. Pogoji za sprejem: pod 1: srednja strokovna izobrazba komercialne smeri ali poslo-vodska šola, najmanj štiri leta ustreznih delovnih izkušenj, tri mesece poskusnega dela ; pod 2: poklicna gostinska šola, najmanj dve leti ustreznih delovnih izkušenj, dva meseca poskusnega dela; pod 3: poklicna šola živilske smeri, najmanj dve leti ustreznih delovnih izkušenj, dva meseca poskusnega dela. V vseh primerih morajo kandidati imeti opravljen tečaj za pridobitev osnovnega znanja o higieni živil in osebni higieni. Nastop dela: — poslovodja I. dne 1. 11. 1984 — poslovodja bifeja in mesnice, dne 15. 11. 1984. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oddajte v kadrovsko-splošni službi TOZD v roku 8 dni od dneva objave razpisa. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE KRANJ, n. sol. o., JLA 2 Oglaša prosta dela in naloge ZA TOZD MESOIZDELKI ŠKOFJA LOKA za DE v Tržiču DELAVKO BREZ POKLICA za čiščenje proizvodnih prostorov za DE v Škofji Loki VOZNIKA MOTORNIH VOZIL za prevoz živine, mesa in mesnih izdelkov Posebni pogoji: — izpit C in E kategorije, 6 mesecev delovnih izkušenj KURJAČA VISOKOTLAČNIH KOTLOV Posebni pogoji:— strojni ključavničar, eno leto delovnih izkušenj 2 STROJNA KLJUČAVNIČARJA ALI VODOVODNA INSTALATERJA za vzdrževanje strojnih naprav Posebni pogoj: — najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj za TOZD Tovarna olja Oljarica Britof VEČ DELAVCEV BREZ POKLICA za polnjenje olja v steklenice in za transportna dela Prijave sprejema Splošno kadrovski sektor KŽK Gorenjske. Kranj, JLA 2, v 8 dneh po objavi. ar ALMIRA - ALPSKA MODNA INDUSTRIJA RADOVLJICA, Jalnova 2 Po sklepu odbora za delovna razmerja samoupravne delovne skupnosti skupnih služb objavlja prosta dela in naloge 1. ADMINISTRATIVNO STENOGRAFSKA IN STROJEPISNA DELA za potrebe samoupravnih organov 2 PLETENJE na ročnih pletilnih strojih v razvojnem oddelku Pogoji: pod 1. — srednja strokovna izobrazba upravno-administrativne smeri in 2 leti delovnih izkušenj pri splošno administrativnih delih, pod 2. — KV pletilja in 2 leti delovnih izkušenj Delo se združuje pod 1. za določen čas — nadomeščanje delavke med bolniškim in porodniškim dopustom, pod 2. za nedoločen čas. Nastop dela možen takoj. Kandidatke vabimo, da oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni od dneva objave oglasa na naslov: Odbor za delovna razmerja pri samoupravni delovni skupnosti skupnih služb Almira. Radovljica, Jalnova 2. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po izboru. Obvestilo o razdeljevanju bonov IZVRŠNI SVET SO KRANJ bo organiziral razdeljevanje bonov za tekoča goriva za obdobje julij —september 1984 v sredo, dne 27/6-1984, in v četrtek, dne 28/6-1984, od 9.00 do 18.00 ure na istih mestih, kot se je razdeljevalo za pretekla obdobja, in sicer za: — osebne avtomobile in kombinirana vozila — evidentirane traktorje — motorna kolesa — kolesa s pomožnim motorjem. Lastnikom tovornih motornih vozil in občanom, ki so upravičeni do dodatnih količin gorivu, bomo razdeljevali bone nu SEKRETARIATU ZA NOTRANJE ZADEVE, Trg revolucije 1. soba 177/11. Zamudniki bodo lahko prejeli bone na SEKRETARIATU ZA NOTRANJE ZADEVE SAMO OB SREDAH v času od 7.30 do 17.00 ure, izjemo ma tudi v ČETRTEK, dne 5/7-1984, v času od 7.30 do 15.00 ure. IS SO KRANJ C3J ENGINEERING KRANJ, p. o., Kranj, Poštna ulica 3 Delavski svet DO EE KRANJ objavlja naslednja dela oziroma naloge: 1. VODJE GOSPODARSKEGA SEKTORJA 2. VODJE TEHNIČNEGA SEKTORJA 3. VODJE PROIZVODNEGA SEKTORJA 4. VODJE FINANČNO-RAČUNOVODSKE SLUŽBE Pogoji za opravljanje del oziroma nalog: pod 1. — visoka ali višja izobrazba tehnične ali organizacijske smeri, — 4 leta delovnih izkušenj v stroki, — družbenopolitične vrline in moralno etične lastnosti, — pasivno znanje dveh svetovnih jezikov pod 2. — visoka ali višja izobrazba tehnične smeri, — 4 leta delovnih izkušenj, — družbenopolitične vrline in moralno etične lastnosti, — strokovni izpit pod 3. — visoka ali višja izobrazba tehnične smeri, — 4 leta delovnih izkušenj, — strokovni izpit, — družbenopolitične vrline in moralno etične lastnosti pod 4. — visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri, — 4 leta delovnih izkušenj, — družbenopolitične vrline in moralno etične lastnosti, — pasivno znanje dveh svetovnih jezikov Izbrane kandidate bomo za opravljanje del in nalog imenovali za 4 leta. Pismene ponudbe pošljite v roku 8 dni po objavi v zaprti kuverti z oznako »razpisna komisija«. Objavljena dela in naloge se združujejo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. VODILNEGA KONSTRUKTERJA 2. DVA SAMOSTOJNA MONTERJA - KLJUČAVNIČARJA — STROJNA SMER Pogoji za opravljanje del oziroma nalog: pod 1. — se zahteva visoka ali višja šola ustrezne smeri, — 2 oziroma 4 leta delovnih izkušenj in strokovni izpit pod 2. — se zahteva poklicna šola ali KV delavec ustrezne smeri in 1 leto delovnih izkušenj. Objavljena dela in naloge se združujejo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Engineering Kranj, p. o., Kranj, Poštna ulica 3. Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. Iskra ISKRA KI BERN ETIKA KRANJ Industrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike Kranj, n. sol. o. Vse zainteresirane šturjente in dijake obveščamo, da temeljne organizacije naše delovne organizacije razpisujejo KADROVSKE ŠTIPENDIJE V ŠOLSKEM LETU 1984/85. RAZPIS VELJA ZA VSE TEMELJNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA, ki z intenzivnim štipendiranjem želijo zagotoviti kadre za vseobširnejše razvojne potrebe. 2i Štipendij za diplomirane elektroinženirje bomo podelili za študijske usmeritve: — elektroenergetika, • — industrijska elektronika, — merilno procesna tehnika, — računalništvo in informatika 12 Štipendij za diplomirane strojne inženirje pa razpisujemo za: — tehnološko in — konstrukcijsko usmeritev Svojim štipendistom nudimo v času študija prakso v posameznih oddelkih naše delovne organizacije, po zaključku študija pa jim omogočamo strokovno izpopolnjevanje pri naših inozemskih partnerjih ter možnost zaposlitve v Kranju, Otočah, Lipnici pri Kropi ali v Ljubljani. K prijavi za štipendiranje vabimo tudi učence srednjega usmerjenega izobraževanja, ki so vpisani v program oblikovalca kovin na IV. stopnji, instrumentalnega optika — steklopihača, gradbinca — zidarja, slikopleskarja, krovca. Prijave sprejemamo v kadrovski službi Iskre Kibernetike Kranj, Savska loka'4, do 15. 7. 1984. Vlogi za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic (obr. DZS 8,40) priložite dokazilo o učnem uspehu (zadnje šolsko spričevalo, sporočilo o opravljenih izpitih), potrdilo o vpisu in potrdilo o vseh dohodkih za lansko leto. Podrobnejše informacije dobite na telefonski št. 24-551, interna 27-82. ISKRA TELEMATIKA Industrija za telekomunikacije in računalništvo KRANJ, n. sol. o. Komisija za kadrovske zadeve Delovne skupnosti Komerciala Kranj objavlja prosta dela in naloge ŠOFERJA Pogoji: — vozniški izpit B, C kategorije, — 3 leta delovnih izkušenj Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj v 15 dneh po objavi na naslov: Iskra Telematika, Kadrovska služba, Savska loka 4, Kranj. Osnovna šola CVETKO GOLAR ŠKOFJA LOKA Razpisna komisija oglaša prosta dela in naloge - UČITELJA TELESNE VZGOJE (posebna telesna vzgoja) Pogoj: — visoka izobrazba z ustrezno usmeritvijo -UČITELJA LIKOVNO-TEHNIČNEGA POUKA Pogoj: PA ustrezne smeri Začetek dela 1. 9. 1984. Pismene prijave je treba poslati v roku 15 dni po oglasu del na naslov Osnovna šola Cvetko Golar, Škofja Loka, Frankovo 51. K prijavi je potrebno priložiti listine o tem, da prijavljeni kandidat izpolnjuje pogoje, ki so navedeni v tem oglasu. Izbira kandidata bo opravljena najkasneje v roku 10 dni po preteku oglasnega roka. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri. ASTRA MALOPRODAJA, TOZD BLAGOVNICA Ljubljana, Bežigrad 6 Komisija za delovna razmerja delovne organizacije vabi diplomante srednje šole za trgovinsko dejavnost SMER PRODAJALEC Če želite opraviti svoje pripravništvo v urejeni, dinamični in z blagom dobro založeni blagovni hiši, vas vabimo, da nam takoj pošljete svoje prijave. Nastop dela bo že 1.7.1984. Delovno razmerje bomo sklenili za čas pripravništva in sicer s 3 pripravniki za blagovnico v Kranju. Vse prijave sprejema kadrovska služba SOZD Astra, DS Skupnih služb, Ljubljana, Titova 77, v 8 dneh po objavi. AVTO MOTO DRUŠTVO TRŽIČ zaposli ADMINISTRATORKO -BLAGAJNIČARKO za določen čas s polnim delovnim časom za nadomeščanje v času porodniškega dopusta. Zaposlitev je možna takoj. Osebni dohodek po pravilniku. Kandidati naj pošljejo pismene prijave na naslov Avto moto društvo Tržič, Ulica heroja Bračiča 4. O LAS 14. STRAN_ Šestdeset voznikov na tekmovanju MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE TOREK, 26. JUNIJA 1984 Tržič — Na tradicionalnem gp renjskom tekmovanju voznikov motornih vozil na Mlaki pri Tržiču jo nastopilo 60 poklicnih Šoferjev tovornjakov in avtobusov ter pripadnikov JLA. Pomolili so so v poznavanju eestnoprometnih predpisov, varstva pri delu in družbenopolitične ureditve ter v spretnostni vožnji. Tekmo Vanje, ki se je sklenilo s parado po mestnih ulicah in z veselico, je uspešno .pripravilo in izvedlo Združenje šoferjev in avtomehanikov Tržič. Rezultati. — vozila Zastava 640: 1. Peter Spelič 914 točk. 2. Janez Krzen (oba Merkur Kranj) 81)2. 3. Peter Bi- dovec (Iskra Kiboi n»'tika) Bflfi; vozila •TAM 5000: 1. .lože Sušnik (/..SAM Jo srnico) 914. 2. Marko Zmr/.Iikar (Iskra Kibernetika) 912, 3. Darko Če-lerin (Alpetoui Tržič) HH1: vozila Mercedes 1213: 1. Boris Perko (BPT Tržič) 913, 2. Rajko Belehar 911. 3. Simon Glavič (oba SGP Gradbinec) 900; avtobusi: 1. Ljupčp Jančev (BPT Tržič) 1008, 2. Alojz Križaj (Alpetoui-Kranj) 972. 3. Vojko Porkman (Integral Tržič) 94*»: vojaška vozila TAM 110: 1. Vlado Družinec 1027, 2. Momčilo Pavičovic 902. 3. Rado Jovanovič (vsi V. P. Kranj). J. Kikel Menjava osebnih izkaznic se bo zavlekla Kranj — Do 11. junija so na sekretariatu za notranje zadeve občine Kranj prejeli več kot 4.'}.000 vlog za izdajo osebnih izkaznic. Do roka. to je do 12. oktobra letos, ko bo pretekla veljavnost starim osebnim izkaznicam, pa bi jih morali zamenjati še okoli 0000. Vendar že sedaj kaže, da bo kar precej zamudnikov dobilo izkaznice tudi po tem roku. Akcija trenutno teče v mestnih krajevnih skupnostih. Lani v jeseni so izkaznice zamenjavali celo v delovnih organizacijah, vendar brez posebno velikega odziva med ob-č-ani. Zamudniki, ki ne bodo imeli nove osebne izkaznice, bodo imeli verjetno kar precej težav na poštah, v bankah in povsod tam, kjer se je treba izkazati z veljavno osebno izkaznico. V kranjski občini se bodo skušali temu izogniti tako, da bi stara osebna izkaznica veljala skupaj s potrdilom, da je občan že vložil zahtevek za izdajo nove osebne izkaznice. Od vloge do izdaje nove izkaznice namreč poteče kar dva do tri tedne. Kranj — Osnovna organizacija ZSMS Kranj-Center je priredila koncert pod imenom »Zur v Kieselsteinu«. Sodelovali so Feferoni, Jodl in še nekateri mladi glasbeniki iz Kranja. Prireditev je bila na prostem, ob gradu Kieselstein, začela pa se je že popoldan in končala pozno ponoči. Obisk je bil precejšen, organizatorji pa pravijo, da je bil to šele začetek njihovih poletnih načrtov — Foto: Gorazd Šinik OBVESTILO V GLASU — ZANESLJIV USPEH Razdeljevanje bonov v Škofji Loki Upravni organ za notranje zadeve občine Škofja Loka obvešča vse občane, da bodo lahko dobili bone za gorivo za III. tromesečje 1984 v sredo, 27. in v četrtek, 28/6-1984 na običajnih mestih (Hotel Transturist, Restavracija Gradiš, Dom »Partizan« Gorenja vas, Zadružni dom Železniki, Družbeni dom Žiri) od 13.00 do 19.00 ure. Zamudniki bodo lahko dobili bone le na sedežu Upravnega organa za notranje zadeve občine Škofja Loka vsako sredo od 8.00 do 17.00 ure. Telegrafska elektronika Kranj — Avtomatska telegrafska" centrala podjetja za ptt promet v Kranju ima zmogljivost 200 priključkov, ki naj bi se jim letos pridružilo še 40 novih priključkov. Od teh zmogljivosti pa je vključenih 145 teleks priključkov. Teleks promet pri nas hudo zaostaja za razvojem v svetu, saj pride na 10.000 prebivalcev le sedem teleks priključkov, medtem ko jih je v svetu že pred desetimi leti prišlo kar 25. Okoli 30 odstotkov delovnih organizacij, ki bi teleks priključek nujno potrebovale, tega še nimajo. Kranjsko poštno podjetje predvideva modernizacijo v naslednjih petih letih, ki se načrtuje tudi v slovenskem merilu. Planirajo izgradnjo elektronske telegrafske centrale v Ljubljani ter postavitev ustreznih priključkov v posameznih telegrafskih centralah. D. S. Za dobro jutro, za dober dan, si za poletje omislite novo oblačilo nama veleblagovnica Škofja Loka blagovnica Cerkno Ljubečna Celje hlevit tlak za hleve tel.: (063) 25-800 MALI OGLASI tel.: 27-960_ PRODAM_ Prodam PLINSKI ŠTEDILNIK gorenje. Telefon 74-035 po 20. uri 7652 Prodam PPR KABEL 2x1,."i mm', 400 m in P ŽICO 1,5 mm', 4000 m.Tele-fon 24-086 7326 Prodam KOKOŠI, odlične nesnice, stare leto dni, za nadaljnjo rejo ali zakol. Miro Bajd. Križe 81 ' 7328 JARČKE, odlične nesnice, dobite v Srednji vasi 7, Gorice — Golnik (Bido-vec) 7338 Prodam komplet DNEVNO SOBO, za 4 SM. Kranc, Tuga Vidmarja 10, Kranj — Planina II. 7345 Prodam 8 tednov stare JARKICE, rjave, dobre nesnice. Pepca Pivk, Loka 9, Tržič 7538 Prodam več ZAJCEV in ZAJKELJ. starih 2 meseca. Žefran, Bistrica 13, Naklo 7563 Prodam GOSTINSKI ŠANK ter kupim avtomobilski motor za žabo citro-enTSspecial. Telefon 81-723 7569 Prodam tri OVCE z mladički. Rajko Oblak, Brebovnica 1, Gorenja vas 7591 Prodam PRIKOLICO skif. Mojca Tavčar, Lipica 8. Škofja Loka 7592 Prodam KRAVO simentalko. Jelene, Golica 2, Selca 7593 Prodam cevi, 1/2 cole. Voklo 12 7594 Prodam KUHINJSKO OPRAVO. Ante Bilič, Savsk« cesta 42, Kranj 7595 Prodam PPR KABEL 3x2,5. Partizanska pot 11, Kokrica — Kranj 7596 Prodam 6 tednov staro TELIČKO. Jama 32, tel. 40-156 7597 Prodam dolgo, vijolično POROČNO OBLEKO, velikost št. 38. Marija Ja-klin, Jake Platiše 5, Kranj 7598 Ugodno prodam nov ŠTEDILNIK kuppersbusch. Telefon 25-087 7599 Prodam ZAJCE. Luže 45, Šenčur 7600 Prodam KRAVO sivo, po prvem teletu. Prešeren, Dosloviče 6, Žirovnica 7601 HI.ADILNIK z ločenim zmrzovalni-kom, 200-litrski, elektrolux, malo rabljen, prodam. Informacije zvečer po tel. 24-012 ali Repič, Hrastje 30 7602 Prodam KRAVO prvesnico, v A-kon-troli. Miloš Stanonik, Vinharje 10, Poljane 64223 7603 Prodam PSE, majhne sorte in CIR-KULAR za žaganje drv. Strahinj 65, Naklo 7604 Poceni prodam KAVČ. Telefon 40-558 7605 Prodam HAVBO za sušenje las gorenje in novo URO za dvotarifni števec. Informacije po tel. 064/22-728 7606 Ugodno prodam OMARO za v predsobo, dolžine 1,80 m. Telefon 25-229 od 17. ure dalje 7607 Prodam ZLATO za zobe. Telefon 064-28-509 7608 Prodam pet let staro, težko KOBILO. Ogled popoldan. Hraše 23, Kranj 7609 Ugodno prodam 20 m' VENECIA-NARJA, 10 m' MARMORJA (kanfa-nar—parket) in 20 m' raznih keramičnih ploščic. Metod Čemažar, Bavdko-va 3, Kranj 7610 Prodam nerabljen PLETILNI STROJ standard in 200 kg betonskega ŽELEZA, premera 6 mm. Milena Kavčič, Partizanska 11, Žiri 7611 Krajani STRUŽEVEGA vas vabijo na VESELICO ki bo v soboto, 30. junija 1984 ob 17. uri. Igra ansambel TRGOVCI. Bogat srečolov, kegljanje za jagenjčka. OOZSMS Prodam novo deško KOLO junior, 5 prestav. Telefon 62-249 7612 Prod am KRAVO, dobro mlekarico, drugič 8 tednov brejo. Mlaka 1, Begu-uje 7613 Prodam pocinkane CEVI, 1/2 cole. Slapar. Breg 8, Komenda 7614 ŠTEDILNIK 40 x 60 in trajnožarečo PEČ kuppersbusch, oboje prodam. Pogačnik. Sp. Gorje 122 7615 PREDPROSTOR za camp prikolico, tip adna 500, malo rabljen, odlično ohranjen, ugodno prodam. Košir, tel. 89-022 7616 Prodam PLETILNI STROJ, dvored-ni, singer, z motorjem. Eržen, tel. 83-481 popoldan 7617 Prodam mali ČOLN elan, rabljen 1 teden. Tone Jenko, Zg. Bitnje 115 7315 Prodam 50 m KOMBI PLOŠČ, debelina 5 cm; ter ljubiteljem živali oddam dva mlada PSIČKA mešanca. Telefon 25-994 dopoldan 7618 Prodam KAVČ in dva FOTELJA, staro 3 leta, cena 15.000 din. Telefon 22-636 7619 Prodam TELIČKO simentalko, staro 6 tedpov. Ogled vsak dan. Vida Mezeg, Dolenja Dobrava 2, Gorenja vas 7620 KUPIM Kupim rabljen TRAKTOR, cena do 50 SM. Naslov v oglasnem oddelku. 7583 NAKLADALKO, 10-15 kubično, starejši letnik, kupim. Jelene, Smoleje-va 4, Železniki 7621 Kupim novejši OBRAČALNIK za traktor Tomo Vinkovič, 21 KM. Telefon 62-252 7622 Kupim dobro ohranjene 4 GUME michelin 145 x 10 ZX. Jereb, Šmarjetna gora 5. Kranj 7623 VOZILA Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101, letnik 1979 in 160 komadov sive strešne KRITINE. Dominko, Planina 17 (telefon 22-957) 7469 Ugodno prodam R-4 TL, kovinsko zelene barve, letnik 1981. Bizant, Britof 9 7409 Prodam R-4 GTL, star eno leto. Jezerska c. 132/A, Kranj 7431 Prodam MOTORNO KOLO MZ 250, nevozno. Telefon 24-086 7624 Ugodno prodam WARTBURG, letnik 1977. Telefon 22-578 popoldan 7625 Prodam razne dele za ZASTAVO 1300 in leva vrata za WARTBURGA. Alojz Cimerman, Janeza Puharja 8, Kranj 7626 R-4 - TLS, letnik 1977, dobro ohranjen, ugodno prodam. Telefon 064/23-532 7627 Prodam TOVORNO PRIKOLICO 110x70x35, torzijsko, kolesa brako, za 1,3 SM (skoraj nova). Čotar, Gradni-kova 93, Radovljica 7628 Ugodno prodam GUME s PLATIŠČI firestone 14x175, 5 kom. Brane Zavrl. Zg. Bitnje 87 7629 Prodam avto VW, letnik 1971. Telefon 45-357 7651' Prodam RENAULT 4 TL special, letnik 1977. Filip Koselj, Smokuč 17 B, Žirovnica. 7563 Prodam dobro ohranjenega GOLFA, letnik 1980, z dodatno opremo. Tel. 57-033 7564 V neizmerni žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustila naša ljuba žena, mami, mama, sestra in teta MARIJA KOKALJ roj. UCAKAK Pogreb pokojnice bo v sredo, 27. junija 1984, ob 17. uri na pokopališču Lipica pri Škofji Loki. Do pogreba leži v mrliški vežici. ŽALUJOČI: mož Ludvik, sin Vid, hčerki Lili in Broni z druži no, brata Marjan in Viktor Z družinama tor drugo sorodstvo Škofja I-oka, Ihan, Domžale Prodam rabljene AVTOPLAŠČE za »lička«. Krstić, Kranj, Likozarjeva 23 7030 Prodam ZASTAVO 101 mediteran 1100. letnik 1981. Telefon 21-207 Kranj-Stražišče 7631 Ugodno prodam sprednja notranja blatnika s prednjo steno /a AUDI 100. letnik 1909—1975 in /adnjo levo steno za OPEL RKCORD coupe 1907-1971. ter nekaj drugih delov. Krajnik. Gode-šič 2. Škofja Loka 7632 Prodam DIANO. letnik 1977. Telefon 81-040 do 15. ure 7033 Poceni prodam neregistrirano ZASTAVO 750. letnik 1969. vozno lahko tudi za rezervne dele. Milena Kavčič, Partizanska 11, Žiri 7634 Prodam FORD TAUNUS 1,6, letnik 1977. Pivk, tel. 21-282 od 6. do 13. ure 7635 Prodam ZASTAVO 750, po delih. Marko Štalee, Smoleva 6, Železniki 7636 Prodam ZASTAVO 101, november 1976. Informacije po tel. 25-461 — int. 408. Ogled po 17. uri — Lesar, Jule-ta Gabrovška 30, Kranj 7637 Ugodno prodam DIANO 6, letnik november 1977. Telefon 25-615 7638 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977, za 9 SM. Škaper, Sebenje 58, Tržič 7639 STANOVANJA Kupim enosobno STANOVANJE v Kranju, plačam v gotovini. Ponudbe pod: Uslužbenka 7208 Prodam GARSONJERO, vseljivo marca 1985; možna zamenjava za dvosobno stanovanje, takoj, doplačilo, gotovina - kredit. Šifra: Planina II. 7640 Zamenjam dvosobno STANOVANJE z dvema kabinetoma, s centralnim ogrevanjem, za enosobno, s centralnim ogrevanjem. Ivan Tušar, Tuga Vidmarja 8, Kranj 7641 Menjam dvosobno STANOVANJE (50m), brez centralnega ogrevanja, za večje, brez centralnega ogrevanja, v Kranju. Telefon 22-548 popoldan 7642 Mlada družina z dveletnim otrokom išče kakršnokoli STANOVANJE v Škofji Loki ali v okolici. Ponudbe po tel. 60-631 — int. 497 ves dan (Drago) 7643 POSESTI Prodam visokopritlično HIŠO, za devize. Šenčur, Mlakarjeva 39 7644 Kupim PARCELO v okolici Kranja (zdomec). Telefon 28-048 7645 ZAPOSLITVE_ Nudim serijsko ŠIVANJE na domu. Šifra: Šivalni stroj 7646 Sprejmem LIKARICO in ŠIVILJO, z najmanj dve leti ustrezne prakse, ponudbe pod šifro: Delavni 7647 Elektrotehnik išče HONORARNO ZAPOSLITEV v popoldanskem času, lahko tudi na dom. Naslov v oglasnem oddelku. 7648 OBVESTILA ROLETE: lesene, plastične in žaluzi-je, naročite po tel. 064/75-610 6620 Zidarska skupina opravlja vsa ZIDARSKA DELA. Telefon 26-827 7509 VSE ZA ZMERNO CENO! Kompletni načrti za vse vrste stanovanjskih hiš, nadzidav, prizidav, gospodarskih poslopij. Informacuje: ing. Erjavec, Poljanska 79,Ljubljana, tel. 061/322-502 7649 OSTALO Za 4 ure dnevno iščemo pomoč v GOSPODINJSTVU. Hrana in plačilo po dogovoru. Feldin, Jelenčeva 33, Kranj 7519 Iščem žensko za VARSTVO sedemmesečne deklice na Zlatem polju. Damjana Razdrih, Gosposvetska 13, Kranj 7650 IZGUBLJENO Dne 21. tt. sem od Globusa do avtobusne postaje, ali na relaciji Kranj — Vodice izgubila nove ženske sandale št. 39. Pošteni najditelj naj proti nagradi kliče na telefon 49-072 7565 BLED HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE BLED TOZD Turizem in rekreacija Bled Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dola in naloge 1 STROJNIKA SEDEŽNICE Pogoji: — strojni ključavničar, oziroma ustrezna kovinarska usmeritev, — 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delih, poskusni rok 2 meseca 2 VZDRŽEVALCA - KLJUČAVNIČARJA Pogoji: — strojni ključavničar, oziroma ustrezna kovinarska usmeritev, — 1 leto delovnih izkušenj na podobnih opravilih, poskusni rok 2 meseca 3. SNAŽILKE v festivalni dvorani in športnih objektih Pogoj: — dokončana osnovna šola, — poznavanje čistilnih sredstev, «• — 6 mesecev delovnih izkušenj, — poskusni rok 1 mesec Prijave z dokazili pošljite v roku 8 dni po objavi na naslov: Hotelsko turistično podjetje Bled, TOZD Turizem in rekreacija, 64260 Bled, Cesta svobode 12, s pripisom »Komisiji za delovna razmerja«. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega skrbnega moža, očeta, sina, brata, strica in svaka MIRKA DEMŠARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, kolektivu Ikos in Vidinim sošolkam, ki so z nami sočustvovali in ga spremili na zadnji poti, ter mu darovali cvetje in vence. Posebno se zahvaljujemo sosedom za pomoč in tolažbo v težkih trenutkih in g. župniku za pogrebni obred. ŽALUJOČI: žena Milka, hčerka Vida, mama ter bratje in sestre z družinami Dvorje, 13. junija 1984 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju ANTON ŠMAJD roj. 1906 Od njega smo se poslovili v nedeljo, 24. junija 1984 ob 16. uri na pokopališču v Predosljah. SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ V SPOMIN 24. junija bo minilo leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče IGNAC ŠVAB Iskrena hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob, prinašate cvetje, mu prižigate sveče ali se ga kakorkoli spominjate. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Tržič, Leše, Koroška Bela Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec iz TOZD tekoče vzdrževanje TOMAŽ KOS roj. 1933 Od njega smo se poslovili v ponedeljek, dne 25. junija 1984 ob 17. uri izpred mrliške vežice v Zg. Besnici, kjer je ležal do dneva pogreba. SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ V SPOMIN Samo utvara je lahka, resnica je vedno težka (Tagore) Jutri mineva leto dni, odkar je bila iztrgana iz naše srede ljubljena hčerka in sestra JANA STARE Vedno bolj jo pogrešamo. Brez njene sreče in dobrote ostaja naš dom prazen. VSI NJENI Vodice, 27. junija 1984 ZAHVALA V 91. letu življenja je prenehalo biti plemenito srce naše drage tete IVANE BRENK Iskreno zahvalo izrekamo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na poslednji poti, darovali lepo cvetje in nam izrazili sožalje. Posebna zahvala g. župniku za lep pogrebni obred in pevcem za ganljivo zapete pesmi. ŽALUJOČI NJENI Šutna, 14. junija 1984 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame ALOJZIJE PAJER roj. GROŠELJ se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, izrazili ustno in pisno sožalje. Posebna zahvala velja dr. Škoficu in zdravstvenemu osebju Instituta Golnik ob lajšanju njene bolezni. ŽALUJOČA HČERKA MARINKA Z DRUŽINO Kranj, 20. junija 1984 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica JOŽETA SINKA p. d. Aleškovega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, posebno Nagličevim in vsem, ki ste nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali, izrazili ustno in pisno s<>."-al|e m g« v tako velikem številu pospremili na sadnji poti. Zahvaljujemo se sodelavcem Save Com-mer< I Kranj m pred ,n\ mštva Ljubljana, Jožetovim sodelavcem, posebno še Andreju Ambrožu in sošol-.•em 3. b EDU za podarjeno cvetje in pomoč. Zahvala velja tudi KS Čirčo. odboru ZZB NOV Čirče za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Zahvala tudi obema govornikoma tov. Petriču in tov. Orehku. Hvala duhovnikom za lepo opravljen pogrebni obred in tolažilne besede, pevcem kvinte ta bratov Zupan in cerkvenemu pevskemu zboru iz Čirč. Hvala tudi dr Bavdku za zdravljenje v njegovi težki bolezni. VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ ŠE ENKRAT ISKRENA HVAI.A! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Čine. 20. juniju 1984 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata in strica JOŽETA GORNIKA starejšega se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje ter sočustvovali z nami. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Na Kokrki, 18. junija 1984 S Pastirski dan in srečanje harmonikarjev v Podljubelju Konec dober, vse dobro Turistično in kulturnoumetniško društvo Podljubelj in Zveza kulturnih organizacij Tržič so v soboto popoldne pripravili v podljubeljskem avtokampu »pastirski dan« in prvo srečanje trži-ških harmonikarjev. Začelo se je slabo: pod težo številnih gledalcev, ki so hiteli na prireditev, se je podrl most čez potok Mošenik — in nekateri so se znašli v vodi. Končalo se je mnogo lepše: z nastopom 14 harmonikarjev, domačih igralcev ter z rajanjem pozno v noč. Ko so so kmetje iz Podljubelja in ostalih tržiških vasi vračali v soboto popoldne s planin, so se spotoma ustavili na »pastirskem dnevu«, kjer so jim člani domačega kulturnoume-tniškega društva prikazali nekatere stare vaške običaje in povedali marsikaj zanimivega iz pastirskega življenja. Dan so popestrili še harmonikarji iz tržiške občine: Jože Zaplo-tnik z Vetrnega, ki vleče meh deseto leto, in ker je še fant, igra najraje na fantovščinah; 75-letni Ignac Oman iz Tržiča, ki je pri enajstih letih igral na prvi ohceti, na srečanju pa se je predstavil z 52 let star harmoniko in z lastno skladbo Pod Storžičem; 14-letni Janko Meglic iz Loma, edini udeleženec z glasbeno izobrazbo; Štefan Razložnik iz Jelendola, že poznan širši javnosti, saj je nastopil na Trefaltovem srečanju harmonikarjev; kmet Jože Meglic iz Doline, ki igra najraje Avsenikove polke in valčke, harmoniko mojstra Brade-ška pa je vlekel že na 200 ohcetih, na Triglavu in še kje; Jožetov leto starejši brat Miha Meglic iz Jelendola; Vinko Polajnar iz Podljubelja, pravi ljudski godec, ki igra na partizanskih srečanjih, proslavah, prvomajskih budnicah, svatbah in na srečanjih zelene bratovščine; Janez Avse-nek z Visoč, ki je z orglic prešel na Janez Knifie iz Tržiča, najstarejši harmonikar na podljubeljskem srečanju. . Podljubelj — V tržiški občini niso nikdar zanemarjali planinskih pašnikov. Kmetijci in gozdarji so vedno našli skupen jezik in to je tudi razlog, da se je v zadnjih treh desetletjih zaraslo le nekaj manjših površin. Vse večje planinske pašnike so uredili, zgradili ali obnovili na njih zavetišča za živino in pastirje, jih ogradili ter speljali do njih poti. Še pred petimi leti so imele ovčarske in pašne skupnosti Leše, Brezje, Kofce, Šija, Pungrat, Tegošče, Dolga njiva, Javornik in Kriška gora obilo težav, da so napolnile planine; lani se je na njih paslo že preko osemsto ovc in nekaj manj goved. »V petek in soboto dopoldan so še zadnji kmetje iz tržiških vasi odgnali živino na planine,« nam je povedal Janez Ahačič, kmet in delavec iz Podljubelja. »Iz naše vasi je odšla živina, 50 goved in 100 ovc, na Koroši-co in Kofce. kjer bodo zanjo skrbeli majerji, domačini Janko in Marica Knifie ter Franc in Tončka Ahačič. Nekdaj smo pasli živino tudi na travnikih in pašnikih v bližini vasi. Ko pa je cesta pred dvema desetletjema presekala vas na dvoje, smo s tem zaradi prometne nevarnosti prenehali.« Jože Zaplotnik z Vetrnega. Del udeležencev prvega srečanja tržiških harmonikarjev: (od leve proti desni) Jože Zaplotnik, Ignac Oman, Janko Meglic, Franc Ostrelič, Andrej Pivk, Jože Meglic in Vinko Polajnar. V jnesreči avtobusov 16 ranjenih Voznik osebnega avtomobila prenagljeno prehiteval in povzročil nesrečo, v kateri je bilo 16 ranjenih Mojstrana — V sredo, 20. junija, okrog devete ure zvečer, je na cesti med Mojstrano in Hrušico prišlo do prometne nesreče, v kateri so bili udeleženi voznik osebnega avtomobila in dva avtobusa. Voznik osebnega avtomobila, 31-letni Lovro Filipovič, naš državljan na začasnem delu v Avstriji, je vozil proti Jesenicam. Vrh klanca med Mojstrano in Hrušico je jel prehitevati avtobus nemške registra cije, ki ga je vozil Slobodan Miodenič iz Prnjavorja, sicer pa na začasnem delu v Zvezni republiki Nemčiji. Ko je bil Filipovič vzporedno z avtobusom, je nasproti pripeljal drug avtobus z voznikom Ibrom Lovi-čem z Jesenic. Slednji je zaviral in se umikal k robu ceste, ko je ugledal na svojem voznem pasu osebni avto, in tako preprečil čelno trčenje. Nesreči se kljub vsemu niso izognili. Osebni avto je z bokom oplazil Lovičev avtobus, nato pa ga je odneslo še v avtobus nemške registracije. Pri oplaženju je voznik Miodenič izgubil oblast nad vozilom in avtobus se je prevrnil po tri metre globokem nasipu. Tudi osebni avto se je prevrnil prek nasipa. V nezgodi sta voznika ostala nepoškodovana. Šest sopotnikov v osebnem avtomobilu in 10 potnikov v avtobusu nemške registracije je bilo laže in huje ranjenih. Do tretje ure po polnoči je bil zaradi razbitin oviran promet in so ga miličniki izmenično usmerjali. D. Ž. Kari \'eronik — gost iz Celovca. harmoniko, ker je le-ta med ljudmi bolj priljubljena; 79-letni Janez Knifie iz Tržiča, ki vleče meh polnih šest desetletij in zna preko 60 pesmi, igral je v času, ko še ni bilo radia in televizije in četudi je pred 38 leti ostal brez noge, jo s harmoniko — kajpak ob pomoči prijateljev in sorodnikov — ubere na Kofce, Tegošče in Dobrčo; Andrej Pivk iz Tržiča, dvakratni zmagovalec na tekmovanju harmonikarjev v Krpinu in dobitnik zlate plakete na prireditvi v Italiji; Franc Ostrelič iz Brezij, član prireditvenega odbora krpinskega srečanja in veseljak, ki ima harmoniko »za vsak primer« vedno pri sebi v avtu ali celo v tovarni; Ostreličev znanec Kari Veronik iz Celovca, Zvone Štular iz Palovič ter Anton Kenda iz Žiganje vasi, ki igra najraje svoje skladbe — kajpak zato, da drugi ne slišijo, kje se zmoti ... Prireditev je uspela in v Podljubelju so obljubilf, da jo bodo pripravili vsako leto. c. Zaplotnik Vreme nagaja kopalcem Radovljica — Radovljiško letno kopališče so odprli 1. junija, vendar je bilo zaradi slabega vremena letos polovico kopalcev manj kot lani v tem času. To kopališče je eno najbolje vzdrževanih na Gorenjskem, zanj skrbi kopališki odbor pri krajevni skupnosti Radovljica. Pred tremi leti so namestili posebne naprave, s katerimi lahko vodo v bazenu v slabšem vremenu segrejejo do 24 stopinj Celzija, kar omogoča redno vadbo plavalcem in plavalkam domačega kluba. Zjutraj in zvečer jih trenira kar 70. Letošnji izredno hladni in deževni junijski dnevi pa so onemogočili, da bi vodo dovolj segreli, zato je bilo razumljivo kopalcev manj kot lani. Vstopnica letos velja za odrasle kopalce med tednom 50 dinarjev, ob sobotah in nedeljah pa 60 dinarjev. Otroci do treh let plačajo ob delavnikih 15 dinarjev, ob sobotah in nedeljah pa 20 dinarjev; otroci do 14. leta starosti pa ob delavnikih 30 dinarjev, ob sobotah in nedeljah 40 dinarjev. Za garderobno omarico je treba odšteti 15 dinarjev, za kabino 25 in za ležalnik 30 dinarjev na dan. Sezonska karta velja letos 1.400 dinarjev, za družinskega člana pa 350 dinarjev. Sindikalne karte imajo 40 odstotkov popusta, veljajo 850 dinarjev, na mesec pa 500 dinarjev. Sicer pa mesečna karta velja 800 dinarjev in za družinskega člana 250 • dinarjev. Poseben popust imajo tudi šolske skupine. V kampu tuji gostje plačajo 455 dinarjev na dan, domači 300 dinarjev. Kopališki odbor je omogočil prost vstop za večerno rekreacijo odraslih, ki plavajo od 21. do 22. ure. jr Nagrajena kranjska slikarja Kranj — Na četrtem Ex temporu v Marezigah v Istri, ki je potekal 16. do 17. junija, sta bila nagrajena tudi dva kranjska likovnika. Slikarka Zlata Volarič je prejela tretjo nagrado, slikar Karel Kuhar pa peto. Razstava cvetja v Cerkljah^ Cerklje — V petek, 29. junija, bodo v osnovni šoli v Cerkljah odprli tradicionalno razstavo cvetja in lovstva, ki jo že vrsto let prireja Turistično društvo Cerklje. Ob otvoritvi 15. razstave lovstva in 18. razstave cvetja, ki bo v petek, ob 20. uri, bo koncert delavske godbe iz Zagorja, nato pa se bodo vsak dan do 4. juliju, ko razstavo zapro. vrstile bogate kulturne prireditve. V nedeljo bo tudi lovski dan, ko bodo cerkljanski lovci obudili številne stare lovske običaje. Pokrovitelj letošnje razstave je KZK Kranj, TOZD Agromehanika. Želje so eno, možnosti drugo N'a stičišču treh občinskih meja leže Vodice: kranjske, kamniške in šišenske. Danes spadajo po občino Ljubljana-Šiška. vendar krajani se počutijo povsem Gorenjce. O tem govori tudi veliko število naročnikov Glasa v tem koncu. 211 hiš in 2380 krajanov štejejo danes Vodice. Ljudje tod so kmetje, obrtniki, večina pa je delavcev, zaposlenih v Kranju, Mengšu, Medvodah, največ pa v Ljubljani. Edino delovno organizacijo, nekdanjo Megradovo proizvodnjo penastega betona je zdaj prevzel Donit Medvode; tu bo izdeloval dele za filtre. Prav te dni v Vodicah pripravljajo poimenovanje ulic. Prejšnjo nedeljo, 17. junija, so uradno odprli telefon, 30 priključkov, za Zapoge, Dornice, Dobrušo in Torovo, Zapoge, Dornice in Do-bruša pa so ta dan dobile tudi nov vodovod. Velik praznik je bil to za krajane. In še nekaj novega je v vaseh pod Rašico: dobra 2 kilometra dolga nova cesta povezuje krajevni skupnosti Koseze in Vojsko. Ni še povsem dokončana, ker še ni dovolj utrjena, sicer bi pa bila že do krajevnega praznika Vodic in Bukovi*-ce — Sinkovturna asfaltirana. Problemov in želja pa je v tej lepi gorenjski vasici še veliko. Tončka Polajnar, podpredsednica KS Vodice: »Veliko stvari nas žu-li. Najhujši problem je bil vodovod za te vasi. Lani, ko je bila suša, so morali prebivalcem tod okrog gasilci voziti vodo. Želje po telefonskih priključkih so velike. V letu 1985 predvidevamo v Vodicah kontejner-sko centralo, ki bo dala 400 novih priključkov za krajane Vodic in okolice. Najbolj pa nas bode novogradnja. V Vodicah je predvidena gradnja novih stanovanj za vsega skupaj nekaj tisoč prebivalcev. Individualna in blokovna gradnja naj bi to bila. Toda zaenkrat je vse zastalo, kajti najprej moramo urediti kanalizacijo, ta pa zahteva velika sredstva. Potrebovali bi tudi vrtec in zdravstveni dom, poštno poslopje. Organiziran odvoz smeti moramo tudi urediti. Pa še bi lahko naštevala.« Tone Podboršek, predsednik KO ZB NOV Vodice: »Najbolj nas žuli kanalizacija, kajti od te je odvisna vsa nadaljnja gradnja v Vodicah. Naj se mar naši otroci selijo v Ljubljano, ker tu ne morejo graditi? Hud problem je tudi odvod meteornih voda, ki poplavljajo v naši krajevni skupnosti približno 70 hektarov najbolj plodne zemlje. Trgovina je že davno premajhna. Saj je preurejena v samopostrežno, toda za 3000 prebivalcev, kolikor jih štejejo Vodice z okolico, je daleč premajhna, 79 kvadratov je na voljo za trgovino in skladišče skupaj. Cesta skozi Vodice je ozka, promet pa hudo zgoščen in prečkati jo v centru Vodic je smrtno nevarno. Nimamo avtobusne postaje. Potrebovali bi pokopališče ir. mrliške vežice, a ljubljanske Žale ne prevzamejo gradnje niti enega niti drugega. Prisiljeni bomo iti v samoprispevek. Največji problem pa je nova avtocesta, ki gre tod skozi. Vas Repnje je dobesedno presekala na dvoje. Nobena vas od Jesenic do Ljubljane ni s to cesto tako prizadeta, kot prav ta kmečka vasica pod Rašico. Nobenih pripomb niso upoštevali graditelji.« Franc Jeraj, predsednik mešanega pevskega zbora »Jakob Aljaž«: »Vrsto problemov imamo v naši krajevni skupnosti, ki se vlečejo že dolga leta. Za telefon prosijo ljudje že po dvanajst in več let. Trgovina je veliko premajhna. Pred osmimi leti smo se s Kokro dogovarjali, da bi dobili manjšo blagovnico, potem je pa tu pristala Emona. Prav nič nismo zadovoljni z njo. V konicah, posebno ob sobotah, je v tej trgovini nemogoče nakupovati. Za kanalizacijo, ki je ključnega pomena pri vsej novogradnji, ne bomo sami nikoli zmogli toliko denarja. Turistično društvo je prejšnja leta lepo delalo, cvetlične razstave in podobno smo organizirali, zdaj pa je vse skupaj kar nekam zamrlo. Tudi kulturno življenje je bilo pred leti bolj živahno. Naš pevski zbor obstoja zdaj 6. leto in ima okrog 30 članov. Težave smo imeli z zborovodji. Zdaj smo dobili mladega, obetajočega dirigenta in upam, da bo zdržal z nami. Vsaj v tem letu smo se lepo ujeli in zbor dobro napreduje. Je pa res, da na vasi ni pravih mentorjev za delo z mladimi. Kulturno življenje v kraju največ zavisi prav od njih. Dolgo let že govorimo tudi o kulturno umetniškem društvu. Če bi mladi zagrabili, bi ga lahko imeli že prihodnje leto.« D. Dolenc Plavalni miting v Kranju Prijavljenih nad sto tekmovalcev Kranj — Ob koncu tedna se v Kranju obeta zanimiva plavalna prireditev, 17. mednarodni plavalni miting, na katerem bodo nastopili številni domači in tuji tekmovalci. Plavalni klub Triglav, ki je organizator tekmovanja, je doslej prejel ze 61 prijav plavalcev i/. Italije, Avstrije, Zvezne republike Nemčije, Poljske in Romunije, v teh dneh pa pričakujejo še prijave iz Nem ške demokratične republike. Kakovostna in številčna bo tudi udeležba domačih plavalcev. Nastopilo bo preko 40 tekmovalcev Ljubljane, zagrebške Mladosti, ravenskegu Fužinarja, duhovniškega Juga, mariborskega Bra- nika in kranjskega Triglava. V soboto se bo tekmovanje pričelo ob 17. uri, v nedeljo pa med 16. in 17. uro. Točen pričete k le nI znan, ker se organizator še ni dogovoril z ljubljansko televizijo in z vaterpolisti, ki gostujejo v Kranju. Kranjski plavalni miting, s katerim bodo športniki proslavili dan borca, je najbolj kakovostna plavalna prireditev v Jugoslaviji. Prireja jo Plavalna zveza Slovenije s pomočjo kranjskega plavalnega kluba in pod pokroviteljstvom republiškega odbora ZZB NOV Slovenije, denarno pa jo je podprlo tudi kranjsko združeno delo. Teden smučarskih skokov Kranj — Smučarski klub Triglav pri reja v počastitev dneva borca tradicio nalni, že deveti mednarodni teden smučarskih skokov na plastičnih ska kalnicah v Stražišču in na Gorenji Savi, na katerem bodo poleg slovenskih skakalcev nastopili še tekmovalci iz Avstrije in Italije. Tekmovanje se bo pričelo v četrtek, 28. juniju, ob 17. uri na 15-metrski skakalnici v Stražišču, kjer se bodo pomerili mlajši pionirji A, B in C skupine V petek ob isti uri bo na Skakalnici na Gorenji Savi tekmo* vanje za starejše pionirje in mlajše mladince V soboto, 30. junija, ob 16. uri bodo na 5.Vmotrski skakalnici na Gorenji Savi še skoki za starejše mladince in dane. Nastopila bo tudi olimpijska ekipa: Primož Ulaga, Vasja Baje, Tomaž. Dolar in Bojan Globočnik ter domačin Janez Štirn, doslej edini jugoslovanski skakalec, ki je na svetovnem prvenstvu osvojil kolajno. J. Javornik