Loto IV.
Szombathely, 25. februara 1917.
Štev. 8.
Pobožen. drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Sela Nsvtu je bi Ists vaaksml na njegov naslov O K. Sküpno v edno faro . .	. .	. . 4 K.
Cena Novin v Ameriko Je aa leto . .	.12 K.
Ceaa ednoga árebea je dema 6 Narov.
VREDNIK:
KLEKL JOŽEF
vp. pleb. v Črensovcih, CSERFÖU), Zalamegye.
K tomi en more poillatl naročnine I vsi doplol, nej pa v tiokarno.
Vsi naročniki tak domači kak amerikanski
dobijo k NOVINAM bresplačno vsaki mesec „Marijin List“ i na konci leta „Kaleimd^t
Srca Jezušovoga.“
„Eta vsa tebi dam,...
di dolipoklekneš pa boš molo mené“. To čtémo denéšnjo nedelo z evange-liuma Sv. Mátaja z 4-ga déla. Šatan je ponüdo z temi rečmi Jezuši oblást, díko pa bogástvo. Se razmi, ka Jezuš ne potreben bio šatano?e ponüdbe. Od njega vékše dike, oblásti i části od njega več bogástva nišie neima. Ešče šatan sam je tüdi pod njegovov ob-lástjov pa kak štéč bi rad, njegovoj moči ne vlade nikdár. Inači je pa pri lftdej ! Človek Vnogi-Vnogi bi jako rad vživao oblást. Lepo se njemi 7idi za-povedávati, lüdi meti pod sebov, Šteri ga bogajo pa tak spunjávajo njegovo volo. Ešče lepča se vidi ltidem část i dika. Na nikoj so lüdjé ne tak nevoš-deni, kak na lüdsko část i diko. Náj-bole potrdi té reči vsakdenéšnja skušnja: Či eden človek kogá pohváli v ednom drüžtvi, na ednok se zdignejo trijé-štirje glási, šterih vsaki zná na pohválenoga kaj božnoga ali konči sumnivoga povedali. Kaj pa ešče bogástvo! To pa .ne človeka na sveti zvün svécov, ka se njemi ne bi včási zosenjalo od več polá, od vékše hiže, lepše živine, ali več penez.
Pa za to je ne čüdo, či lüdjé ešče v molitvi prosijo sebi več poštenjá, več oblásti i več vrednošče. Do potrebno more je to nanč ne hodo. Slobodno prosi vsaki človek od Bogá zemelske dobrote, či je naméni na dobro obrnoti. Pa či te ne dobi, naj se spomené, ka »ne oblásti, samo od Bogá,< Bog je tisti, ki »zviša ponízne i poníža zvíše-ne« pa »on dá vsakomi dáre svoje v prípravnom časi.« Záto či nešče dnes poslühnoti tvoje prošnjo: »On je gospod, naj déla, ka zná.<
Vse té reči nas svéto pismo vči. Ná-vuk boži so, šteri návuk na to méri, kak Moremo prositi, i kak se zadovo-liti. Samo ka vsaki človek se ne vé za-
dovoliti, tem menje, pa vtoliti, či je že-lenje njegovo zraslo pa Bog njega bo-gati nešče. Vnogi ščé meti část, díko, bogástvo i vsa zemelska dobra proti božoj voli tüdi. Pa či njemi Bog ne dá, te se obrné k šatani. Te-začne šatani slttžiti, drüge zametávati, z lakétami se naprejrívati vu vnožini, 8pot metati na tiste, ki so više njega, njim škoditi, je razdrážiti, kda je samo mogoče. Pa po toj poti návadno doségnejo svojdl ná-men. Vnožina je ndim slepa pa ne ide nikdár za svojimi očmi; liki ráj dá na tisto, ka skrivomá od jálpiih lüdi čüje. To je zrok, Zakaj je tak vnogo božnih lüdi ihed tistim!, ki Svet vodijo. Ne so tej božni gráíali, kak voditela, liki božni so bili, záto so znali z šatano-vov hüdobijov potreti poštenjáke pa se naprej narinoti na prve mesta.
Rávno tak stojí delo z bogástvom. Ki je proti božoj voli ščé meti, on krádne, notri, vkattjüje, ogűli kožo trikrát siromáki brez! srcá, poíšče vse priliko, štere ga do zaželjenoga cíla pripelajo.
Takši lüdjé pred šatanom klečijo, njemi vužigajo kadilo v ' svojih srca) vsaki dén, njih ne gene lücka nevo!a, niti potrebčina, öni samo na sebé i na svoje cíle mislijo. Ka je takšim már, či celi svet preide okoli njih, naj samo oni doségnejo svoj námen.
To so tisti, šterih »Bog je blek i njihov konec je skvarjenjé,“ kak sve-doči si. pismo. Čuvajte se jih, vnogo jih jé. Ki med vami krívice dela pa z krvávih žülov siromáka sebi bláženstvo správla, ne poslűšajte ga. Vzemite vpa-met, ka vam ne more biti prijáteo, ki srca za vás nema. Zapazite, ka, či je li sosed, ali brat, je hüjši od tüjinca, pa ste njemi samo tečas dobri, dokeč ešče more z vás kaj pocecati. Sami pa pazite, ka ne spádnete v sküšnjávo, ka bi spodobna činili. Ne bole grdoga dela ne sveti, kak kda brat brata, so-
sed soseda gűli. Boj miné ednok brat pa sosed pa ostáneta, či de boža vola, pa de nam pá dobro v lübéznostL dale živeti. Záto ráj nikše části, nikše dike, nikšega bogástva ne meti, kak pa tak ka bi po glávi svojih brotov tlačili i njihovo poštenjé i vrednoščo do.linesIi.
Bojna.
V ednom tjedni so nemški podmorski čuni 146 ladij potopili. Anglija že ladje pogaja na Španjolskom. Spoznajo ne-vaTö¾JSlpodvOdnoga skritoga sovražnika. Samo ka kak vsaki drügi, tak tüdi te mpč, na dva kraja reže. Poostrena morska bojna se niednoj državi ne vidi. Ne so toti pretrgale diplomacijske zveze z nami kak Amerika, nego svoj glas so proti podignole pri našoj i nemškoj vladi. Vsaka država brez izjeme nam je naznanila, ka poostreno bojno z podmorskimi čuni za krivično spozna i če njoj potopimo štero ladjo ali šteroga človeka, račun de od nas brala, plačati mo mogli mi. Najostrej nam je odgovoro. Španjolska, štere naznanilo pravi, ka zdrava pamet to more spreviditi, ka njihovomi ljüdstvi, štero iz trgovine žive, boja nema i za mir posredüje, se ne sme morska pol zapreti. To ostrost ščejo naši sov-ražniki sebi na hasek obrnósti i Špa-njolsko hujskajo na boj proti nam. Ali z toga vendar nikaj ne de. Niti z Ameriko v ne nastaue boj, že so se znova začela pogajanja med njov i Nemčijov pa našov državov. Bog nam daj priti do mirovne pogodbe. Poročila z bojišč so sledeča:
RuskO bojiŠČe. Med Zlocówom i Tar-nopolom so Rusi podzemeljske jarke skopali, po šterih se šteli k našim priti i té razvrči. Ali nasprotno se je zgodila Naši so njihove razvrgli. 281
a.
NOVINE
1917. Február 26.
Rusov je tü vlovljenih. V VoIhiniji pri Btcidniki smo tüdi napadnoli ruske postojanke. Napad se je posrečo. Sov-ražaik je meo velike zgübe v ljüdeh i Strlivi.
Franzosko bejišče. Pri Armentiereo i Arrasi so Nemci velike zgübe napravili sovraSniki. Pri 8omme-i je té nekaj malo napredttvao.
Romansko bojišče. Pristanišce v Ga-laci smo uspešno obstrelavali Ruse pri Foksani odbili. Pri Valeputni smo 1223 Rusov zgrabila
Afrika. V Libiji pri Sivi i Girii so Angleži Arabce premagali i je nazaj v püstino odtirali.
Talijansko bojišče. Posrečilo se je natim nekaj jarkov talijanskih do rok dobili* ali zgübili smo 100 ljüdi štere Je sovražnik zgrabo. Na Polo so bom-be metali talijanski letalci, kvar je ne guča vreden.
Na drügih bojf8čah ne bilo posebno spremembe.
Razjočlte se!
(Fašenske (fajnščekov) dni to premiš-lavajte j)
Nad Jezusom se razjočite, ki iga ljű-bite. Te boj ga je pregnao kak negda kruti Herod iz neštetih tabernaklnov. Hišičke oltarne so' porüšene, prazne, večni posvet je vgasno, Jezuš je mego pobegnoti. Boj na ga je odtirála, sov-ražnik ga je pregnao. Razjočite se nad njim, ki ga radi ma te.
Vu vnogib mestah pa so tabernakli,
večni posvet tüdi gori pred njim, pa je Jezuš li tužen, zato ka je iz src Človečih pregnan. Mož, sin, oča je v boji, njegovi doma či pa ne ka bi pro-sili za njega Jezusa, preženejo raj dobroga Bpga iz svojih src, poželjivost je kron!, kaj márajo oni za Jezusa in svojega vojaka! Oj jočite nad Jezusom zapüščenim, ki ga ljübite.
Pa da bi samo tü bilo razžaljeno Srce JezuSovo, kje boj divja, bi dobro bilo, bi se pozabiio. Pozabilo bi to rane to naj bolše Srce za gorečp ljü-bezen svojih vdanih ovčič, štero so vdarili grehi vojsküvajočih se držav na njem. Pozabilo bi, ka so dühovniki odtrgani od svojega pozvanja $ pod orožje postavlen!, pozabilo bi, ka na Franeozkom se po prepovedi vojnoga ministra ne smejo v vojnih bolnišnicah kapelice postavljati i božje slüžbe držati, pozabilo bi, ka t toj nesrečnoj državi se spraznijo vsa seminišča i za orožje morilno pridejo vsi bogoslpvoi (ki se za dühovnike včijo); pozabilo bi vse to, če bi ljüdstva v miri živoćih držav nadomestila to strahovito razžaljenje. A nasprotno se godi. Düh prostozida-rov se grozno širi povsód, šatan nosi razvito zastavo i vabi v svoj tabor vsikdar več ,oslepljencov. Ali tafcáa podivjanost, kak se je v Meksikí pojá-vila v tom bojnora časi, pa li nema para na sveti. Pri njoj ešče ledena srca moco zavreti na ljübezen do toga tak nedopovedljivo razžaljenoga Srca Jeausovoga. Ta ščista katoličans-ka lepa bogata države južne Amerike je prišla pod ravnánje prostozidarov, šteri so z vrajžov srditostjov zatrli v
njéj katoličansko Matercerkev. V naj-lepšem miri, kda jih je dober Jezuš obvarvao nesreče boja, so tei neverni ravnite¾e vničiti dali katoličanstvo. (Se ve, da tem lepše precveté, kda ta sila peklenska miné. Tak je bilo vsikdar i bo tüdi zdaj.) Nekeliko teih grozovi-tosti smo mi v naših listah že objavili, glejmo zdaj znova páli neštere, naj se dobra srca pri tom pogledi nadignejo na Spravo, pomirenje do Jezusovoga razžaljenoga Srca posebno v teh posvetne fašenskih dnévah.
Čtite i jočite. V Santillo-i so jezursko kapelo v plesarnico spremenili. T* (sta usoda je zadela tüdi drüge cerkve. Na oltáre se razvftzdane ženske post,ivili na mešto svetih podob i v cerkve na oblačila zagrnjeui so plesj¾¾ po oerk!vah. Cerkveno opravo se po vnlioah «na konje prestirali mesto pokrovcov. — Stolno cerkev Meksike so v ložo prostozidarsko posvetili, eno drügo pa v gledališée spremenili. V S. Jual del Rio-ji so tečas strelali pa razpelo, dokeč se ne razdrobilo telo Jezusovo i natla spadnolo. V ednom samostani so pa na tabernakl strelali i kda se ga že raz-trelali, so sv, hostije iz ciborija na srdtel zmetali. V Santa Reši, kje je Najsvetejše 01tarsko Svetstvo na melbo bilo podigfljeno,.so to dolstreliij, ostale sv, hostije pa konjom dali pojesti, (Jočemo se nad tebom, siromaški Jezuš 9 Svestva je nišče ne smeo deliti. Zvon-jenjé so zabrauili. Katoličanske dü-hovnike so dali vse spoloviti. V Gua-daloraji je ta besna zapoved tak nogle prišla, ka so dühovniki ne mogli 01tarskoga Svestva v verno mesto pos-
Premladi smo vojaki.
Komaj osemnajsto leto deÓki smo zagledali, pa že kral nas k sebi žve in nam dati puško šče.
Kak jo bomo da nosili, či smo slábi, gingavi? kak vrteli hrog sobe bomo sablo, meč,< rožje?
Preveč nas pa to ne plaii, ve se že utrdimo; drago dela nam suzé, drago nam teži srce.
Prišla bode namreč vöra gda se bomo ločiti. . . to nas že naprej boli, to nam že srce leži...
Ali bodemo tak močni da ma, z Bogom, pravili t
ali bomo hižni prag mogli prestopiti dragi
Vojska. sabla, ogenj, puška, toliko nas ne strašno; slovo od domačiK joj J to bo naš najvekši boj.
J$. J.
Dogodki iz vojne.
Dobro ga je zavrna. jz bojišča.)
Sedeli smo v strelskom jarki in si vsak po svqje kratfli čas. Sovražnik nas je že dva dni ne vznemirjao. ,Znaš kaj se je zgodilo pred ednim tjednoín †“ me űagóvori tovariš, Šteri je večkrat strašno preklinjao Boga in svetnike. ,Dühovnika N., šteroga so vsi za švetoga imeli, je zadéla ruska granata, ka je namesti oglühno in oslepno, Če bi ga konči bujlo, da pa ne; tak ostane: mrtev med živirai. Vsikdar je bio pri vojakah, v kak-šojšteč nevarnosti; te je tüdi ravno v deži krugel spovedavao. Jeli tak dober je vaš Bog! Vsikdar gučiš, kak je
dober. Ravno te kolo svoje lüdi, kda naj bólj njemi slÜžijo. — Kak dugo si že na bojišči? ga pitala. „Pol leta.* „Pol leta?* Vidiš vsaki den preklica* Boga, ka je nas, tvoje tovariše vse strah, mrmraš proti njemi Zakaj mora Š toliko trpeti, keliko dragih grehov včiniš! Vse to si včino pa si Šče ne v pekli, šteroga si si že jezerókrat zaslüžo. Bog ti je pripravleni vse od-püstiti, če se spoveš in grehe počila* ješ. Celo nebesa ti šče dati za tvoje grešno živlenje po pokori. Pa šče vgpaš pravili, ka je Bog ne dober. Na miljone krugel je že spadnolo okoli tebe, pa te je Šče niedna ne pokopála t večni _ ogenj; Bog petrplivno čaka, kda se spréobmeš. Pa je Bog ne dober?*	-T-ay-T-
Obiskao sem betežaoga častnika. Strašno bolečine je trpo, ali z sme-bom. Vročina lica ga je ovadila, da mnogo trpi, čeravno se smijé. Pravo mi je : Jaz sem v šolo razpetoga Je-zUša hodo — gledao je tüdi jako red na križ poleg posteli—tfl sem se navde mimo, dobrovelno, še z smehom kr-
1917. Febrnár 25.
NÖVBVE
5
taviti. Té so pristopile k zapovedniki neke poboíne žene pa ga prosile, naj njim dovoli, ka smejo oltarsko Svetsvo odnesli. I prošnjo njim je odklono. Nato so ženske odgovoro, ka one posode prepüstijo vlomitelom, naj smejo samo Jezusa odnesli. I zdaj je vojaška straža pazila na poštene žene, naj pred ropari ne zakrijejo cerkvene posode. V vnogih cerkvah se žene že p(ekesno prišle Jezusi na pomoč. Puntarje so prle vdrli v nje, tabernakle vlomili, svete hostije spljüvali i po srdteli raz-metali, dobre ženske so je jočič tü gorpobirale-
— Dobre žene, vredno jočete i vsi, ki ljübite Jezusa, te ž njimi jokati, zato ka vašemi Jezusi, ki je kinč vaše cerkve, vaše duše, so se te grozovitosti pri-petile.
Samoobsebi se nam obüdi jeli Pitanje, kak so* pa mogli ti besni sov-ražniki Materecerkvi do državnoga rav-nanja priti t Po dvojoj poti. 1. Ljüd-stvo so podküpili s penezi, jelom i pilom pri volitvah i 2. pokvarili so je z slabim tiskom, nevernimi novinami. Vidite zdaj, dragi, ešče vero! Slovenci, kak daleč zavdari, ki jčte slabe spise (Štajarec, Szabad Szó, Népszava so tüdi takši) i se da pri volitvah (kö-vetválasztás) ali odebiranji poslanikov podmititi. Za novo desetko, židovsko pečenko svoj glas da na prostozidara, sovražnika Kristušovoga i tak pol zida k reberiji, štera prežene predrágoga Jezusa. Ne mili se vam! O vendar spreglednite ednok i gledajte nébo, nébo mesto blatne zemljé!
Ka so pa tei prostozidarje ? To so
peti, ka mijebožja roka križ položila na rame; zarazmim, ka sem na posteli še vekgi junak lehko, k¾k na bojišči, naj šafcio z razpetim Kristušom dobro voljne trpim. t njim mi üje lehko to v düši, čeravno je strašno trplenje v teli.
Pitao sam čonklagova junaka, Či njemi ne napravi krvave rane v srci to ka nema edne roko.
■■—Kaplico nej, .prečastiti Gospod! — je odgovoro dober junak. Ednoga gríha vretina se posüšiía, z njov ne morem več greha včieiti, či bi ravno -šteo. Bole mi je v živjpenjj ločiti se od nje, kak z njov pa zavolo nje na vse veke go-reti na drügom sveti.
— O, pa vi, ki tak radi mate Boga, ne bi proti Njemi zdignoli svoje roke, sam njemi odgovoro na te nepričako-v*ne reči.
Samo ka je vrti junak dobro nazaj odgovoro.
■—• Prle me vrag pož?ljívosti gploh napelavao. Zdaj mi konči mir da. Telko bom zato meo ka bom brezi koldi-vánja lejko ži?o, čiravno v sirma6tvi, da bom pa li v miri.
kotrige drüštva, štero se zove ,prostozi-darska loža*. Zovejo se pa zato tak, ka kda se v drüštvo sprejmajo se njim v roke da šker zidarska.
Oni namenijo pozidati mesto Kristu-sovoga, satanova kraljestvo na zemlji, zato so zovejo zidarje. Boga tajijo, vere nikše ne spoznajo, katoličansko Matercerkev i katoličanske države, pa verno krščanstvo 6čejo vničiti. ,Világ* (svet) imenüvani njihov list na Vogrskom to očivesno svedoči. Da vere ne poznajo, so vsi zložni v toj ša-tanskoj zavezi, katoličanci, luteranje, kalavinje posebno paa židovje. Svet slepijo štera, da tü pa tam v dobre namene kaj darüjejo se ve da samo tak, ka se njihov peklenski navuk tembole širi pri obdeljenih. Prinas so osnovili že edno hišo za hrome vojake. Se lehko vgon¾, ka tisti- nesrečni, šteri do v toj hiši vživali pomoč prostozidarov, do jo mogli drago plačati: vero, nebo do mogli za njo dati, />.
Med prostim ljüdstvom nega té zmote, (Socialisti so zato bratje prostozidarov vu veri, tüdi nikaj ne verjejo te je vera krivovučene gospode. Mesto KrÍ8tusa siromaškoga je bogati Belial njihov Bog. Fiskališi, zdravniki, vučitelje, sod-niki gor do visokih ministerskih sltižb je dfl*daj vse puno biIo toga plevela po célom sveti, prinas tüdi.
I da je plev6l prostozidarstvo, pleti se more, pleti ga moremo katoličanci i verovajoči luteranje zato ka podkapa krščanstvo Kristušov dragi kinč. Pleti ga pa samo tak moremo, če se ne ob-rnemo nikdár k tistim ljüdem, ki so sovražniki našega Jezusa. Prostozi-darskoga fiškališa, doktora, vučitela, trgovea itd. nam zvün istinsko potrebo-če ne trebe. Poskrbimo se za dobre, krščanske može, tei nas naj podpirajo ne pa ka bi se mastili sovražniki Kris-tusovi z naših krvavo zaslüženih do-hodkov, z naših, — razumite, — ki pravimo, ka smo deca Jezusova. Spreglednite vendar i postanite celi krščeniki, ne polovičaige, Kristusa kažite v jeli, pili, noši, hoji, pri volitvah i gostü-vanjah, pri živih i mrtvih; [čistoga, treznoga, siromake i pravico ljübečega, samo nebo iskajočega Kristuša.
Pošta
Kron Jozefa. Bocskai Veronika. Berlini. Penezi prišli. Drügoč natenkoma razložita, na koj so penezi, ka človek se komaj i zpozna, da pisen nikših nega. — Magyar J. Haselbach. Vaši se tüdi tü. Hvala vsem.
Domi i svet.
Švicarsko. V Zürihi je mednarodni katoličanski zbor držani. Namen spra-višča je bio: zvezo napraviti med vsemi katoličanci pa sveti. Vgi predlogi so bili sprijeti. Sveti Oča se veselijo tomi uspehi.
• Budapest. Naš domobranski minister IIazai odstopi i stopi poleg kraljovoga želenja med versko.
BeČ. Nemški casar Viljera je pohodo našega apoštolskoga Kralja. Ob tqj priliki je imenüvao casar našega m$a-doga Králja za pruskoga glavnoga ge-nerala i njemi prekdao maršalsko pa-Meo, naš kralj je pa nemškoga casara za giavpoga admirala naše mornarice imenüvao. Fridrich nadvojvoda povrže bojišče bo stasüvao * BeČ i tüodnet ravnao imenitna vojna dugovanja.
%/f	f,.. .t ;' '	, ^A •
Amerika. 369 mttjjpn dolarov so navrgli na bojne stroške, če bi gc Amerika v boj zaplela. Na otoki Kúbm se je vstaja napravila. Puntare vodi Gomez. Če domača vojska ne napravi mirü, de ga Amerika delaja. Kuba sliši naime pod njeno oblast.
Meksiko. Predsednik puntarske Mek-sike zahteva v pismi do Severno Ame-rike, naj vse države pretrgajo trgo-vinsko zveze z vsemi v vojski se na-hajajočimi državami, ka do tak prisilje-ne npjr skleniti.
glasi
Od naših ,vojakov. Mrtev je:
Fartek Ferenc pešak 83- pešpolka, 3. stotnije iz Küzdoblána. 22 let ster mladenec je svoje življenje jan. 29. dao za dompvinp. V prgi je streljen kak na¾napj pajdaš Ambrus Jožef. Pajdaši vsi, šteri so že ¾1 mesecov bili z njim vkűp, milo žalüjejo za njim. Pokrali so ga v¾ni dühovnik i vzeli slovo od očé, brata i sestré pokojnoga. Srce Jeztisovo bodi smíleno njege?oj düši i potolaži vse za njim žalüjoče.
Prepovedali so ebedeckomi notariusi svojo slüžbo dale spelavati, zato ka je krivično delio podporo, knjige pod-porne prisebi zdržavao i vojaške slüžbe rešo tiste štere ne bi smeo.
4.
Novine
1917. Februar Si
ZapOščina † Hornig kardinala. Vesz-prém-ski püšpek, baron Hornig, kardinal, ki je koronürao na šo kraljico, je naglo vmro. Vso svojo veliko vrednost je za dobre namene zapűsto. Z tistim, kaj je Se v življenji darüvao, so dobre nástave 6 in pol miljona koron od njega dobile. Pa praj Zakaj popom imanje?
Strelo je redara Juláss Dionizija v Budapesti bósanski vojak, kda ga je ife ob edni po polnoči najšeo na klanti-vanji i ga ščeo pod zapor gnatl
Pokora. Svet se zača podmoreš po-koriti. Prosto more živeli i z malim zadovolen biti. Prinas je to toti ne šüdo, ali tam, kje nega boja, je zvün-redno vesela prikazen. Iz Švicarskoga nam glasijo, ka tam cerkeno oblást kak najbole nastopa proti vživanji i vsoj posvetnosti. Dühovniki morejo po želji sv. Očé jpskoro glasiti, plesi se moro prepovedao za vsikdár kak i vsakše drúge ešče poštene veselice i predavanja v Soboto ali pred šterim sveikom. I to nej samo v posti, vsikdar. To je düh Kris-tnšov. Nigda je prinas tüdi tak bilo. Vsoboto poldne je vsaki z rok pttsto delo i se pripravljao na posvečenje Gospodovoga dneva. Dnesdén se naj več greši po nedelah i svétkah. Kda se pléše naj več? Ljübleni Marijini i Gos-podovi svétki, kelikim ste odprli pekel mesto nébe! Predgajte pokoro, pred-gajte proti plesi, se glasi v Š?ici iz Vdlst Materecerkvi, zato ka je plesišče pri vnogih poslalo grob nedužnosti i zakonskoga mirü. — V Beči je tüdi propovedan znova ples. -t- Düh pokore se širi. Oj širi le širi se i pridi do vseh grešnih src. Oj vsem naj doni Gospodova red: Če se ne spokorite, vsi te pogübljeni! . . .
Novi penezi se vržejo v promet. Z slikov novoga kralja do delani novi zlati i srebreni penezi. Bodo srebrne krone, zvüntoga srebrni dvekronski i SO filerni penezi.
Romanakl trononaslednik se je zaročo z najstarejšov hčerjov ruskoga cara, z 01ga Nikolajevna nadvojvodinjov.
Odlikovan slovenski letalec. Hozjan Štefan štabni narednik, s D. Lendave, je dobo za volo svojega junaštva 2000 K darü od novin „Est“ na sve-dočanstvo vojaške oblásti. Šest jih je dobilo v celoj državi i eden iz med teh je Slovenec. Hozjan je dozdaj sle-deča odlikovanja dobo: zlato, tri velike srebrne, malo srebrno i bronasto svetijo. Njegov oča se vreli širiteo naših Novin v Dolnjoj Lendavi. Iz srca se veselimo tomi odlikovanji.
Bežji žlak je vdare deklo Czászár Elizabeto v Žanavlji.
Pezdrav poti leta: Žökš Jožef, topničar, z Prosečkevesi, od začetka mao je v boji, nesreča nikše že ga dojšla, zato ka je popolno vűpanje postavo v Srce Jezusovo, Devico Marijo i svojega Pat-rona, sv. Jožefa, Pertóci Alcjz, topni-čar, z Tropovec, iz srca se veseli Novizam, štere njemi v dragoj mater-noj reči glesijo zavuke.
Za odotranitov bolcčin z hrbta se priporača Fellerov ,Klza fluid* iz rast-linskih essenc. Hvali ga više 100 jezér pieera. Ribati se ž njim je hasnovito. Zato ga radi ponarejajo. Pravoga dobile pri E. V. Feller lekarniki Stubica, Centrala 146. Horv. Predbojnske cene. 12 kantic postnine prosto 6 K. Jako po ceni. Priporočajo se tüdi Fellerove naráhi poganjajoče rebarbarske ,Elza-Krogljice*. 6 škatljic poštnine prosto 4 K 40 fil. To sredstvo ne draži 8rev, jako je priljübljeno.
vkrepče ralne, téč-ne in žejo gaséče si more vsaki epm napraviti za mala stroške. V zalogi so: ananas, jaboka, gre-nadina, maline, muška telko, mela, pomaranče strašnica in višnja. Neuspeh izkljüčen. Ta domaša, pijača se pije po leti mrzlo po zimi pa vroče namesto nima. Snovi z natenčnim navodilom stanejo K 10 Poštnina proste proti povzetji. Za kmetijatva, vekša hišna gospodarska, dela vničo, tovarne i. t.d. je to sredstvo Velikansko vrednost!, ker se delavci s tov pijačov okrepčajo ne da bi bili pijani ali pá da bi zgübili na delavsko) zmožnosti '
Janez Grolfch, drogerija »pri angelju* Brno Štev. 85. Moravsko.
Gorice k odaji.
Pred petimí leti zasajene, zdaj že popolnoma ro(déČe v Dolnjélendav-, skih goráh ležeče
GORICE
zavolo menjkanja delavske moči, z hrambami vred odam.
SZÁNTÓ ZSI6M0P0
Aisólendva.
Rešimo si vlase
da nam popolnoma ne odiie. Mnogo ekelššin zroküje, ka nam vlseje pred časem edide, esivijo, slabe rastejo, ka plešljivi gratime, se nam vlseje terejo. Zrok je to tüdi, ka se koša na glavi Čisto ne drži,- se gosto setkani, zrak skez ne püščaješi kle-dttki nosijo, na-bale vlasne igle, šganje i farbanje vlasi. Potom postanejo vlasje lemljivi, püsti, hitro oserijo, iz-kapljeje i ne doreičajo. zadostno. Nadomesti se pa to z Fellerovov 'lannonchina pomadov za vlase, štere jakeet pótrdi vnogo jezere zah-valnih pisem. Vlasje mkdih let dorastčjo po njoj, püete vleeé mehči, avetlí, de ne dajo lepo čeaati. Vaogim gospam so zrasli po njoj bnjni laaje. gospodje so preprečili plešo, starci pa esereloet. Predbojnske eene : Lonček 1 K 60 fil., močnejše kakovesti II. št. S K. Em megevamje brk (muetačov, bajusi) pri-poračamo Fellerova mazalo za brke. Lenček 50 fll. Fellerova sredetva za ncgovanje liri so po denešnjetn stališéi zaaanosli neobhodi?o potrebna za vse, ki si ščejo ohraniti najlepšo na ravno diko i je negevatí. Naročajo se je-dino pri lekarniki 1. V Feller, Stubica Centrala 14$. Horv.
Tei preparati so sestavljeni po znanstvenih načelah so ed takših pomad i paet več vredni, kakše ponöjajo nelekarniki.
Jedina obramba,
naj se pri küpüvanji ponarenojih reči ne vka-nimo, če si dobro zapomlimo ozgoraj narisani znamek narahi gonečih, žolodeč okrepčavajo-čih, ték povóksávajočih Fellerovih Rebarbara ,Elsapilul." Te opomin naj občuva naše čtevee izmenjenja; mi neščemo Odvišni reklsm delati ztém tomi občno znanomi domáčemi vrastvi. Ki I* ne pozna- „Elsa-pilule,“ lehko zvedi od svojega zdravnika, da so za
ielolot Hlevi
izvrstna reč, ték po vekši jo, pomágajo proti zaprtini, stavljanji, od . časa se vnogo Krale more čteti v više 100.000 zahvalnieah, naha-jajoiih se v Fellerovoj lekarni.! Pedbojnske eene : 6 škatlic franko 4 K 40 t i 12 škatlic franko 8 K 40 fil. jedino v pravo) kakovosti v Feller. V. Eugena lekarniki, Stubica Cent-rale 146 št. (Zagreb šup.) Paziti moremo i na znamek ,Blsa* pri Fellerovom bol vtišajočem „Elsa-fluidi,“ šteroga 12 malih ali 6 dvojnih ali S specialniva glažka stane franko 6 K. 24 malih ali 13 dvojnih ali 4 speeialni glaiki franko 10 K 60 fll.
Nyomuto¾t az Egyhézmegye könyvnyi>mrd a gyorssajtójSn Bzoml>attielyen.