Državni zbor. Dnnaj, 26. novembra 1902. Državni zbor še živi. Splošno se je pričakovalo, da vlada odgodi za toliko časa državni zbor, da se dožene sprava med Nemci in Cehi. Nemci iz Češkega so imeli neko zborovanje v ta namen, da se dogovorijo, kaj naj privoliio Čehom in kaj naj sami za sebe zahtevajo, a pruski Nemci našega državnega zbora so proti vsaki spravi s Cehi, dokler se ne zagotovi nemSki državni jezik v Avstriji. Ker pa nobeden slovanski, pa tudi nobeden laeki ali rumunski poslanec v to ne privoli, je malo upanja, da se dožene češko-nemška sprava in se napravi mir v poslanski zbornici. Vlada pa Se vedno skuSa, spravo dognati. Danes se trdi, da, če zbornica tudi ne sklene nobene postave, katero zahteva vlada, bo pustila, naj zboruje do božiča. Pravijo, da Nemci iz Štajerskega priganjajo svoje tovariSe na ČeSkem, naj se vendar udajo češkim zahtevam, ker sicer tudi Nemci izvan čeških dežel veliko škodo trp6, ker je zbornica nedelavna. V tem duhu piSejo tudi nekateri nemški časniki. V kratkem bojo Nemci iz Češke naznanili, pod katerimi pogoji se vdajo Cehom. A kaj bi to pomagalo, če ne privolijo k spravi vsenemški poslanci? Slovanska zveza. Preden se je razšel meseca junija tega leta državni zbor, sta sklenila: slovansko središče in hrvatsko - slovenski klub, da se zopet združita. Poslanci obeh klubov so imeli v zdajšnjem zasedanju že več skupnib sej. Pretečeni teden se je sklenilo, da naj bo novo ime obeh klubov: «Slovanska zveza*. V «Slovanski zvezi* so vsi katoliski poslanci iz Kranjske, 3 Stajerski slovenski poslanci (vitez Berks je Se vedno «divjak>, ker ne pristopi v nobeden klub), potem eden poslanec iz Goriške, eden iz Istre, vsi Hrvati, 5 Rusinov in 3 katoliški Čehi. Klub šteje 28 poslancev. Civilna lista. Tako se imenuje plača, katero dobiva cesarski dvor od države. Do zdaj je znašala »civilna lista» 9,300.000 kron na leto. Finančni minister pa je podal poslanski zbornici načrt postave, po kateri naj se to plačilo povikSa za 2 milijona kron. Civilna lista bi toraj znašala, ako predlog sprejme zbornica, 11,300.000 kron. Vsenemški poslanec iz Lipnice nMaliku. Ta poslanec se vedno peča v državni zbornici s katoliškimi duhovniki; samo, da se vselaj opeče. Zadnjič je tožil dva župnika, Geš, da jeden ni hotel napraviti takoimenovanega »družinskega izvestja* (Familienbogen), da bi se oprostil kmetski sin vojaške službe; drugega župnika zopet, da je za tako ¦izvestje« računal dve kroni. Vlado je toraj prosil, naj tema duhovnikoma prepove njuno nepostavno ravnanje. Ministrski predsednik je odgovoril, da sta obadva župnika ravnala popolnoma postavno. Župnik, katerega Malik dolži, da ni hotel napraviti onega izvestja, je kmeta opozoril, da je čisto prazno delo, prositi za oproščenje njegovega sina, ker ima Se dva druga sinova doma. Prigovarjal je župnik kmetu, naj si ne napravlja nepotreb- nih stroškov. Ko pa kmet vendar zahteva to izvestje in vloži proSnjo, se je pokazalo, da res ni bilo postavnega vzroka, iz katerega bi se bil mogel oprostiti njegov sin. Minister toraj trdi, da je župnik čisto pravilno ravnal. Kar pa zadeva oni dve kroni, kateri }e drugi župnik zahteval za to družinsko izvestje, odgovarja dr. KSrber, da imajo župniki vsled ministerske naredbe iz leta 1860 pravico, zahtevati Stiri krone za take listine. Če je toraj župnik tirjal 2 kroni, je tirjal premalo, ne pa preveč. Poslanec Grazhofer in kmetijska zadruga v Sinčivesi. Ta poslanec je nakopičil celo gramado pritožb proti imenovani zadrugi ter zahteval od vlade, naj postavno postopa proti njej. Poljedelski minister Giovanelli je odgovarjal, da je dal poslovanje kmetijske zadruge v Sinčivesi natančno preiskati. Priznava, da ima ta zadruga velike težave; trdi, da je na blagor tamošnjemu ljudstvu, da pa ni mogel prav ničesar zaslediti, kar bi bilo pri tej zadrugi nepostavnega. Kakor Stajerski Malik, se je vrezal tudi koroški Grazhofer. Državne podpore. V četrtek, dne 20. novembra se je vrSila obravnava o nujnih predlogih, katerih se je silno veliko vložilo radi premnogih Skod zadnjega poletja vsled toče i. t. d. Vsi predlogi so se od zbornice sprejeli in se Je vladi naročilo, naj natančno preiskuje potrebe poSkodovanega prebivalstva ter pomaga z državnimi podporaaii. Isti sklep bo brez dvoma v zadevi teh nujnih predlogov napravila tudi gospodarska zbornica. Slednjič bo pa vse odvisno od tega, kako bojo okrajna glavarstva poročala vladi o potrebab ljudstva. Poslanci zamorejo vladi dovoliti denar za take uime; razdelitev denarja ali žita imajo pa t rokah politične oblastnije. Isti dan je predložila vlada zbornici postavni načrt, naj se njej dovoli kredit s 3,900 000 kronami v ta namen, da odpomore po uimab poškodovanim. Terminska knpčija z žitom na borzi. «Slov. Gospodar* je že zadnjič poročal, da priporoča gospodarski odsek poslanske zbomice, naj se sprejme ta postava, kakor jo je sprejela gospodarska zbornica. Ta je namreč spremenila nekatere sklepe poslanske zbornice. Bitstvo teh sprememb je v tem, da hoče gospodarska zbornica dati poljedelskemu mioistrstvu oblast, da sme lelo prepovedati goljufno kupčijo z žitom na borzi, v katerikoli obliki bi se začela ta kupčija; poslanska zbornica pa noče dati vladi te oblasti, temveč zahteva, naj se vsled postave ta Spekulativna kupčija prepovd. Mnogo poslancev namreč ne zaupa vladi, da bi ta imela pogum, prepovedati večinoma židoTskim Spekulantom to goljufivo kupčijo. Pri tej priliki so nekateri poslanci, posebno vsenemški, pa tudi krščanski socijalci, vladi predbacivali, da ona varuje in Sčiti to kupčijo. Ministra Giovanellija, kakor njegovega »ekcijskega šefa Becka so zmerjali z grdimi psovkami. Obveljal je predlog dr. Schopferja, da se naj ta kupčija prepove postavno: z 94 proti 93 glasovi. Propadel je sklep gospodske zbornice. Stvar toraj že ni reSena. Pride zopet pred gospodsko zbornico. Kaj bo ta storila, se ne \i. Bati se je, da se bo stvar zavleka za neprimerno dolga časa. V imenu »Slovanske zveze» je izjavil poslanec PovSe, da on in njegovi tovariši glasujejo za sklep gospcdske zbornice iz tega vzroka, da se stvar reši prej ko mogoče. V istem smislu ie govoril Mladočeh dr. Fiedler in priporočal sklep gospodske zbornice tudi poročevalec dr. Ploj; toda brez vspeha, kakor smo že omenili. Da je predlog gospodarskega odseka propadel in se vtegne stvar žavleči za Bog zna kako dolgo, to so zakrivili Poljaki. Ti so bili zbrani v klubovi seji, ko se je vršilo zborovanje. Mnogo jih je prišlo sicer pravočasno v zbornico med tem, ko so se šteli glasovi. Toda Vsenemci so tako divje kričali in se upirali štetju poljskih glasov, da njim (Vsenemcem) je moral prijenjati predsednik Dr. Žaček in ni štel poljskih glasov. Iz tega se zopet vidi, da je premnogokrat vse odvisno od enega samega glasa. Plača učiteljev na Ceškem. Deželni zbor češki je soglasno sklenil, da se naloži deželna naklada na pivo z dvema kronama od hektolitra (2 vin. na liter), da se s temi vikšimi deželnimi dohodki zboljša plača ufiiteljev. Vlada pa nofie te postave predložiti presvitlemu cesarju v potrdilo, ker je voljna privoliti samo 1 krono 40 vin. doklade. Akoravno so poslanci vseh strank prosili, naj da potrditi sklep deželn. zbora, se dozdaj vlada ni vdala. V seji dne 25. novem. je spravil to zadevo v razgovor poslanec dr. Kramar ter vlado hudo prijemal radi tega. Očital ji je, da vlada baranta, čeS: »če Vi Cehi odjenjate od VaSih narodnih in jezikovnih zahtev, ugodim Vaši želji.« Jako osorno je odgovarjal ministrski predsednik ter zahteval, naj državni zbor sklepa o stvareh, ki so mu izročene; vlada ima le eno željo: da se sporazumeta obe narodnosti na Češkem. Šenerer zahteva razpast poslanske zbornice. V seji 25. novembra je razlagal vsenemški poslznec Šenerer, da je radi »hudobnih Cehov« nemogoče reSiti državni proračun za prihodnje leto. Vpraša torej zborničnega predsednika grofa Vetterja, ali bo vladi priporoCal, da se državni zbor razpusti. Predsednik mu bo o tem vprašanju pribodfljič enkrat odgovoril.! 26. november dan žalosti. Koncem seje 25. novembra je predsedoik predlagal, naj bo prihodnja seja naslednji dan, v sredo |26. novembra. Tu se vzdigne vsenemee dr. Bareuler, rekoč: »Dne 26. nov. 1. 1897 se Je pripetila grozna hudobija. Takratno predsedstvo zbornice je poklicalo policijo v zbornico, katera je nekatere poslance (rogovileže) odvedla iz hiše. V znamenje žalosti nad to hudobijo predlagam, da se jutrišnji dan praznuje in se prihodnja seja obhaja Sele v četrtek, 27. novembra.« Predsednik da o tem predlogu glasovati. Toda le 11 poslancev (Vsenemci in 1 Nemec) se je vzdignilo, vsi drugi so obsedeli. Vsenemci so radi tega silno kričali in zmerjali nemške poslance, "posebno tudi dr. Kramara, ki je predsedoval zbornici, ko so policaji odpeljali iz zbornice Wolfa, Šenererja in nekatere socijalne demokrate. Ko predsednik grof Vetter izjavi, da ostane pri njegovem predlogu, zakriči Vsenemec Franko Stein: »Jaz pa vendar ne pridem jutri k seji.« Vsa zbornica se mu roga: »bomo že brez tebe zborovali.« Nujni predlog poslanca dr. Ploja. Poslanec dvorni svetnik dr. Ploj je 8tavil t seji državnega zbora dne 11. novembra t. 1. sledeči nujni predlog: »Občina Sv. Florijan pri Rogatcn je bila v tem letn trikrat opustošena po uimah: spomladi po mrazn, po letu po toči in povodnji. Te uime zadenejo občino tem hujše, ker je že itak uboga vsled opustošenja vinogradov po trtni uši. Slaba letina na koruzi, ki je glavni pridelek občine, je pa revščino tako zelo povišala, da se brez vlatlne pomoči ne more utežiti. Nrgna in izdatna pomoč je potrebna, ker se približuje zima. Podpisani predlagajo: Visoka zbornica naj sklene: Vlada se pozivlja, da takoj uteSi bedo obfiine Sv. Flo- rijan pri Rogatcu b primerno podporo iz zaklada za nesreče po uimah. V oblikostnem ozlru se predlaga, da se ta predlog izroči brez prvfga branja odseku za uimske uezgode. — Dunaj, 11. nov. 1902. — Slede podpisi. Nujni predlog se je sprejel in izročil vladi, da ukrene vse potrebno.