498
Književna poročila.

(§^_^s^—
o  o   o
Književna poročila.
o   o   o
JU
©p
Naša letošnja srednješolska poročila. Troje slovenskih srednješolskih poročil mi je prišlo letos do rok, in to je menda vse, kar ne nosi pečata tujstva in narodne manjvrednosti! Ta kupček naše srednješolske revščine se kaj žalostno reprezentira poleg visokega sklada čeških in poljskih programov! Toda čemu polniti gluha ušesa »merodajnim faktorjem" z brezplodnimi tožbami! ... Preglejmo, kar pomembnega more zabeležiti naša znanstvena književnost, ostalo Sisifovo delo pa naj opravijo naši narodni časniki.
„Jahresbericht" c. kr. I. drž. gimnazije v Ljubljani ima nemško študijo Rudolfa Grošlja „Das Webersche Gesetz der Psychophysik und seine relationstheore-tische Deutung".
Jzvestja c. kr. H. drž. gimnazije v Ljubljani" prinašajo razen nadaljevanja kataloga učiteljske knjižnice, ki ga vzorno sestavlja prof. dr. I. Trtnik, še kratko predavanje prof. dr. Fr. Ilešiča: „Kako mislijo dandanes starši o šoli in o šolnikih?" Prav umestno se v njem poudarja važnost neobveznih predmetov, posebno glasbe in risanja.
V »Jahresberichtu des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg" je objavil prof. Fr. Ko mat ar za domačo zgodovino zanimive „ Kostanj eviške mestne pravice", ki jih je podelil Kostanjevici koroški vojvoda in odstavljeni češki kralj Henrik. — Članek dr. Fr. Mischitza „K Vezuvovemu izbruhu 1. 79. po Kr." ima svojo vrednost zaradi prevoda dveh pisem Plinija mlajšega, v katerih opisuje K. Tacitu smrt svojega strica pri Vezuvovem izbruhu. — Prof. dr. Capuder poroča o ugodnih uspehih strelnih vaj na kranjski gimnaziji.
„Jahresbericht des k. k. Obergymnasiums in Rudolfswert" je prinesel „Von Prof. Rudolf Južnič" študijo o „Tavriški Ifigeniji pri Evripidu in pri Goetheju", ki jo bodo s pridom čitali tudi naši višji gimnazijci.
Šesto izvestje knezoškofijske privatne gimnazije v Št. Vidu nad Ljubljano je objavilo znamenito razpravo dr. A. Breznika: »Naglas v šoli", o kateri poročamo na drugem mestu.
„11. (X.) izvestje c. kr. državne višje realke v Idriji" je prineslo praktično poročilo prof. B. Baeblerja „0 nevarnostih kemičnih poizkusov"; prof. Jul. Nardin pa je opisal »Izpopolnjeno samodelno električno menjalo" kot nadaljevanje lanske razprave o tem predmetu.                                                                          J. P.
Dr. Anton Breznik, Naglas v šoli. VI. izvestje knezoškofijske privatne gimnazije v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano,  1911. V. 8°. str. 1—25.
Razprava marljivega slovenista drja. Breznika bo dobro došla vsem, ki uče slovenščino, zlasti na srednjih šolah. Marsikomu se bo čudno zdelo, kako je bilo mogoče, da smo prebili toliko let od uvedbe slovenščine v srednje šole brez podrobnih naglasnih pravil, kakršne nam je dal dr. Breznik v svoji študiji. Tega dejstva ne smemo zapisati na rovaš nevednosti ali nemarnosti, marveč na rovaš splošne sodbe, da se slovenskim dijakom ni treba šele učiti naglašanja domačega jezika, zlasti ker je naglašanje različno po krajih  ter da zategadelj ne moremo za-