Po vesteh iz holandske prestolice Amsterdama je izbrubnil zadnje dni na oklopni ladji »De Zeveu Provincien« upor. Uporniki domačini so radi -.nižanja mezd zajeli 16 mornariških oficirjev in sami prevzeli poveljstvo. Ko je začelo upornico zasledovati drugo holandsko brodovje, so puntarji zagrozili preganjalcem z ostrimi streli iz najtežjib topov. Konečno so puntarsko ladjo druge oklopnjače zajele pri malem otoku Simuk v Indijskem morju in jo razorožile. S tem je končana pustolovska vožnja upornice. V holandskih vojaških krogih je ta slučaj punta vzbudil resne skrbi. Upor na oklopnici je le en ncznaten dogodek iz revolucijonarnega gibanja, ki ga opazuje javnost na holandskem ogromnem otoku Sumatra v Indijskih vodah. Močna stranka v bolandskih ikolonijab bi rada vrnila domačinom stare pravice. Za tem gibanjem so posestniki, kolonisti in duhovščina. Drugo gibanje ima za seboj Ijudske množice in manjše najemnike, Iki so za odstranitev vseh Evropejcev iz kolonij, za izločitev bogatašev in duhovnikov iz politike. Moderni Malajec v holandskih kolonijab zna čitati in pisati ter je izredno nadarjen in talentiran za tehniko. Pri vseh tudi najbolj zamotanih strojib so danes že domačini. Upor na omenjeni oklopnici je dokaz, da so Malajci kos vodstvu moderne ladje. Holandske garnizije so v kolonijab zolo šibke. Holandija kot taka ima pvcpičlo prebivalccv, da bi nastopala v kolonijah napram domačinom z vsaj približno enakim številom. Holandska sc je dolgo .asa trudila in je veljala za vzeled, ikako je mogoče domačine Malajce vzgojiti za dobre in vdane državljane. Najnovejši punt na laclji pa je jasen dokaz, da so se tudi sicer dobro vzgojeni Malajci povspeli do prepri.anja, da so tudi oni rojeni za popolno samostojnost, kakor evropejski Holandci, ki jih izrabljajo že stoletja.