Jugoslovanska  koračnica.
V tretjem dejanju ,,Prstana" ie samo prva polovica koračnice. Tu ie sedaj pri-občena v celoti. Poiemo jo po napevu za-zagrebške ,,Išetale ,išetale zagrebačke-dečke..."
Srečala  ob  zori Vila
našega kraliiča, .
dala mu je blago srce,
čilost  sokoliča.
On  pa narod  svoj je ljubil,
vrlo srce mu podaril
in s pravično roko preustvaril
dom mu v zemeljski je raj.
Ljudstvo raja, ljudstvo poje
in kraljiču vzklika:
.,Bog te živi, s tabo hodi
sreča naj velika!"
Olej,  mi svoboden smo narcd,
tam na meji naši brati
pa še v robstvu morajo ječati:
kdaj jih gremo rešit, kdaj?
V zraku se zastava naša         :
s črnim trakom vije;
pest pod njo se krči, čast narrv
po osveti vpije!
Meče zopet izderimo,
na sovražnike planimo
in vse svoje brate oprostimo:
suženj več ne bo — Slovan!
Fr. Rojec