Splošne vesti. TIPIČNA KRIVICA IN NEPOSTAVNOST V MODERNDORFERJEVEM SLUČAJU. Večina tovarišic in tovarišev se niti do* bro ne zavedajo dalekosežnih posledic M6s derndorferjevega slučaja. Večina se niti ne zaveda, da se to, kar se je danes pripetilo tovarišu Moderndorferju, jutri lahko pripeti enemu ali drugemu izmed nas. Nismo še sto* rili vsega, če se je oglasilo naše glasilo o tej zadevi, ako je protestiralo glasilo in ako je interveniralo in protestiralo poverjeništvo, še ni storjeno vse. Vstati bi morali vsi, prav vsi in ne samo okrajna društva, da protesti* rajo in obsodijo take slučaje, vsi poedini bi morali vstati in protestirati. V Moderndor? ferjevem slučaju se je namreč pripetilo, da je bil prej razrešen, predno premeščen, da je namreč dobil razrešilni dekret ne pa dekreta o premestitvi. To je unikum, to je višek brezpravnosti, ki se more pripetiti. In tega vsega se še premalo zavedamo. Danes meni, jutri Tebi! To je tista nevarnost, to je ono zlo, ki nam preti vsem, ako se pravočasno ne zavarujemo proti takemu postopanju, ako pravočasno ne vzdignemo svojega glasu in ne pokažemo, da nismo zadovoljni s tas kim poatopanjem in ga obaojamo. Pokazati bi morali, da smo s tov. Moderndorferjem solidarni vsi, prav vsi, dokler se krivično z njim postopa in da smo pripravljeni mu tu* di dejansko pomagati. Kadar bomo tako ravs nali, tedaj bomo šele lahko rekli, da je naša organizacija res borbena. — Projekt šolskega zkona. Na cugem mestu prinašamo izpremeibe, ki so lle iz« vršene pri dr. Čajkovčevei projektu ilske« ga zakona. Reči moramo da z izpr<nem« bami nismo zadovoljni. Gazi nam štiietna šolaka doba, okrnjen je razpis upra telj« skih mest in pri namežanju so oprta vrata protekcionizmu, kr ni merocjjen oblastni razpored. Zakoi je v tisku. Ko prcjmcmo odtisk, izpregvorimo na od* lagi avtentičnega besedila ker hočemcda se čuje tudi naš glaa. — Med učiteljstvom j spor radi »dto« litizacije«. (Dopis.) Neki lubljanski list še poleg gornjega: »Kljub ;mu imamo le pakete pisem za to in oio službeno meo in pod RR se jc malokato-o boljše mestv ministrstvu prosvete odd.lo brez politiie intervencije in to večinona takim, ki so li za — »depolitizacijo«. Daies je v tem O2u mnogo slabše, kot jc bilc kdajkoli.« — \» ko piše list. Jaz bi pa virašal: Kdo je a kriv teh razmer? Kdo jepa najbolj pod5 ral demoralizacijo v tem oziru? Če je \* nes učiteljstvo tudi korunpirano v gotovi pogledu, so temu krive \prvi vrsti politie stranke, ki so to podpiale in gg. poslar, ki niso odbijali takih sluiajev in navajali t> tičnike k službeni poti in utrjevanju slfe bene morale. — Sicer pa tudi dvomimor one ogromne kupe pisan ... — Čemu potvarjiti resnico! 3. šti »Edinstva« piše na 7. str. dobesedno tako: VTov. Deržaj (pravilno Držaj!) z Viča je proglasil zborovanje za »svinjsko zborova« nje«. Pokazal je svoj estetični okus. Pa ne samo to. Poskušal je tudi zasmehovati sta* rejše tovariše, kar so mu mnogi zamerili (vsi ne!), ki so dali izraza v tnedklicih«. — Zbo* rovanja učiteljskega društva za ljubljansko okolico dne 20. novembra t. 1. sem se res udeležil. Tudi govoril sem. Besede, ki sem jih izustil, se glasijo: Tovarišice, tovariši! Zgodilo se je, kar smo vsi že davno želeli. Seme, ki je bilo sejano, je rodilo zdrav sad. Današnjega zbora so se udeležili tudi tova* riši, .člani bivše »Slomškove zveze«. Prišli so, da si prijateljsko sežemo v roko. Žalost* no pa je, da morajo oni kot mi poslušati razne svinjarije, ki so se dogajale v učitelj* skem društvu za ljublj. okolico. (Nanašalo se je to na poročilo o gospodarskem stanju in poslovanju za nazaj.) Ko sem jaz, poda pisanl, govoril, je nekdo starejših zaklical: Povej no, koliko si že naredil, koliko časa že učiš, ti mladoletnež! Odgovoril sem: To nima z dejstvom prav nič opravka; tudi mlečnozobi imajo pravico govoriti! In dalje: »Poskušal je zasmehovati tudi starejše to» variše ...« Moj zgoraj navedeni odgovor na medklic, ki ga je gotovo napravil starejši iovariš, pove vse. Gospoda okoli »Edinstva« bo gotovo uvidela, da me »pravični« sodniki ne bodo za vekomaj zavrgli! Zajedno tudi pričakujem, in prepričan sem, da bodo go* tovi starejši gospodje tovariši v prihodnje nam mlajšim bolj prizancsljivi, kot so bili do sedaj, to se pravi: Oni ne bodo žalili, oni bodo spoštovali svobodo govora, oni se ne bodo ravnali po besedah tov. Šmajdka: »Če bo Ribičič govoril, bom tako tulil (ali kričal), da ne bo mogel govoriti!« V Ljubljani, na dan sv. Melhijada leta 1926. — Držaj. — Tov. Knaflič piše v »Edinstvu« št. 3: »Tudi mi ne branimo nikomur biti klerika^ lec, socijalist ali komunist, zahtevamo pa od njih, da morajo imeti v svojem programu izraz narodnega in državnega edinstva.« Tt., mišljeni pod besedico »mi«, naj pogledajo nekoliko v naše šolske zakone, kjer bodo našli n. pr. Fink III./12 od ministrstva pro= svete izdano naredbo: »Da svi učitelji... nastanu svim energijom svoje snage, da po* jačuju uverenje u narodu ujedinstvo ove dr* žave i da mu uliju veru u državno vlast; da ii svakoj prilici i delom i rečju izglade nesu* glasice... da se ni sami činovnici ne zabo* rave ... Za svako nepoštovanje ove naredbe dostavite mi, da bi se prema odgovornim li* cima po zakonu postupilo.« Dalje čitajte tt. »mi« Fink V./185: »... Pojem patrijotizma ne sme biti za učiteljstvo prazna fraza, tem« več globokejša resnica, ki naj jo patrijotičen učitelj dejansko izvaja in za katero je tudi pripravljcn v svojem življenskem poklicu prinašati žrtve ne glcde na tozadevne za* konske predpise. V imenu patrijotizma ško* dovati javnemu imetju in državni blagajni ne more biti v soglasju z moralnim gleda* njem na učiteljski poklic« »Mi«*tovariši, vprašam: kdo ima prav: Knaflič ali Baltič? »Živi hrast«. — »Slovenec« od 30. dec. 1926 št. 296 prinaša sledečo notico: — Za učiteljstvo. Učiteljsko društvo za kočevski okraj. V in* formacijo sporočamo, da prijavnice podpi* šite, storite druge društvene obveznosti ter da ostanemo do občnega zbora še vedno čla« ni društva. — Završnik Alfonz.  Izkaz o napredku, matični listi in no« va navodila. Vendar se je izpolnila z odlo* kom velikega župana ljublj. oblasti z dne 7. dec. 1926, P. br. 8211, naša zahteva, da naj se odpustnice in odhodnice izdajajo posebe, t. j., kakor določuje § 95, oziroma § 100 dok. šol. i. u. r. Pa doslej sam izkaz hidi '".jn?* gel odgovarjati matičnemu listu! V matičnih listih si lahko izdal odpustnico (odhodnico) s povprečnimi redi, v izkazih pa vse to manj* ka. Učiteljstvo pa še ni zadovoljno s to no* vo odredbo! Treba je izkaze in matične liste še precej izpopolniti! Naj bi naša šolska oblast sklicala upravitelje, ki imajo vsaj že nekaj izkušenj o spisovanju in vodstvu no* vih uradnih listin, ali pa jih vsaj drugače za= slišala. In na podlagi teh izjav naj bi šolska oblast izdala končnoveljavna navodila. Že naprej pa povemo, da bi izkazi morali imeti več listov za vpisovanje redov. Ti listi bi služili pri onih učencih, ki se priseljujejo. 3 tem bo prenehalo ono črtanje in pripisova« nje in zopet črtanje z rdečo tinto, da izgleda •ona listina vse drugo kot šolsko naznanilo. Tudi je prenagljeno določilo v citiranem odloku, da naj se v rubriko, kadar otrok nc plača kolkovine 5 Din, napiše počez: »Re« dovan v Matičnem listu«, vendar pa to ob strani tako, da more učitelj naknadno vpi= sati tudi rede, ako prinese otrok pozneje kolkovino ali izpričevalo o uboštvu. S tem navodilom misli šolska oblast preprečiti mo< rebitne zlorabe od strani otrok, da ne bodo sami vpisovali redov v prazne rubrike. — No, mi pa mislimo, če se pušča že naprej prostor za naknadno vpisovanje redov, se bodo naši malčki lahko še dalje posluževali tega »praznega« prostorčka in vpisovali sa* mi rede, kakršnih si želijo. Ali bi nc bilo boljše, da bi se ravnali vsaj tu po znanem Pilatovem izreku: »Kar sem pisal, sem pi* sal«, in naj bi se v to rubriko vpisalo konč* noveljavno: »Ni plačal(a) takse«, in sicer v rubriki navzdolž, ne pa počez, kakor pravi odlok. Dalje ne bi smelo na novih izkazih manjkati prostora za lepljenje kolkov, pn vsakem letnem, oziroma polletnem izdanju šolskega žiga in podpisa upravitelja. S tem bi se tudi bolj odpravile površnosti pri spi= sovanju izkazov, katere biča omenjeni odlok. t Nestorju posavskega učiteljstva An« tonu Kokotu v spomin. Na Božič dopoldne je mirno priplaval Angel Miru in rahlo za= tisnil oči za vselej našemu Tonetu in pohitel z njegovo dušo v kraj, kjer ni bridkosti. Iz naših vrst si šel v počitek, ki ga nisi poznal. Zato si si iztekel zaslug, ki jih je deležen samo tisti Tvoje vrste. Ena izmed premm> gih je ta, da si služil 40 let v Pišecah, kjer Ti niso bila pota postlana z rožicami. Žo sama doba 1864 do 1904 je bila le doba za osvobojenje šolstva. Ti si zastavil vse svoje sile in Tvoja jeklena volja je dala okolici značaj prerajanja. Komaj 204etnik 1864. leia si postavil novo svojo delavnico, za takrat lepo šolsko poslopje, kjer se je zbiraia mla« dcž cele fare, dokler se ni postavilo novo monumentalno poslopje 5srazredne šole leta 1904. Takrat si šel v pokoj s 40 leti plodo* nosnega delovanja in bil odlikovan z zlato kolajno za Tvoje velike zasluge. Tvoje uspeš* no delovanje izven šole Ti je poklonlo 7 di« plom in izvolitev za častnega občana občine Pišece in častnega člana Bralnega društva istotam. Koliko drugih pohval in priznanj pa nisi pokazal, ker si bil preskromen. Pi* šečke griče si obnovil, prerodil v cvetoče vrte, ki se jeseni klanjajo nakiteni najlep* šega sadja, zapuščene vinske griče po trtni uši si spremenil nazaj v vinske gorice, kjer se zopet razlega lepa slovenska pesem, ki si jo s tako vnemo vsepovsod in vsikdar gojil. Zato pa, dragi Tone, snivaj sladki scn med prijaznimi sadonosnimi in vinorodnimi griči; vse to je Tvoje veliko delo. Tvoji dobri rod* bini pa naše globoko sožalje. — Odlikovanje: Na rojstni dan Nj. Ve* ličanstva našega kralja preteč. leta je bil odlikovan v Brežicah tamkajšnji tovariš šol* ski upravitelj Joža Bohinc z redom Sv. Sa* ve V. vrste. Pred službo božjo se je zbrala šolska mladina z vsem učiteljstvom tamk. šole v lepo okrašeni telovadnici, kjer je g. vladni svetnik dr. Gregorin slovesno pripel red Sv. Save povdarjaje posebej njegove za* sluge na kmetijskem polju, od koder je to visoko odlikovanje bilo priporočeno. Ko se je tov. upravitelj zahvalil gospodu vladne= mu svetniku za ta visoki čin s prošnjo naj= vdanejše zahvale na Nj. Veličanstvo kralja Aleksandra I., mu je čestital tov. Minka Vizjakova. Na to je bil prijetno zabavni ve= čer med tovariši in prijatclji na Zdolah. — 150.000 uradnikov v Jugoslaviji. Po podatkih, ki Jih je zbralo proračunsko od* deljenje ministrstva financ in ki se nahajajo v poročilu finančnega odbora Narodne skup* ščine, je bilo 1. avgusta 1925 v Jugoslaviji drž. uradnikov I. kategorije 11.625, II. kate« gorije 32.112, III. kat. 14.606, zvaničnikov 20.018, služiteljev 16.425, dnevničarjev 14.484, žandarjev in finančnih stražnikov 28.020, podoficirjev 5894 in oficirjev 6649. Torej skupno 149.833. Ukaznih uradnikov je 40%. — Država meri 248.848 km2. Razdeljena je na 33 oblasti in 386 srezov. Občin je 5076, naselbin 27.306. Mesta štejejo skupno 2,533.183 ljudi. Celokupnega prebivalstva je 13 milijonov. — Že v drugič je razpisano upravitelj= sko mesto v Žetalah, zelo idiličnem kraju, kjer razpolaga šola (nova stavba) s krasnim stanovanjem in obširnim vrtom. Tovariši, ne zamudite'ugodne prilike! — Dijaški dom v Beogradu. Iz neraz* prodanih blokov, ki nam jih je vrnilo neko* okrajno učit. društvo, smo razvideli, da je razpošiljala bloke tudi centrala v Beogradu. Da ne bo zmešnjav, prosimo, naj društva vodijo račune za te bloke le s centraio, nam pa nakažejo denar in vrnejo one nerazpros dane bloke, ki smo jih poslali z okrožnico z dne 21. okt. 1926, št. 287. UJU — poverjeništvo Ljubljana.