*
Poštnina plačana v gotovini	Ljubljana,	24.	maja	1940.	—	Leto	IX.	—	Št.	21.
^SLOVENIJA
UREDNIŠTVO: LJUBLJANA, GOSPOSKA 12 - NAROČNINA.” ČETRTLETNO 15 DIN, ZA POL LETA 30 DIN, ZA VSE LETO 60 DIN — POSAMEZNE.ŠTEV. 1’50 DIN - V ZAMEJSTVO ZA VSE LETO 90 DIN UPRAVNIŠTVO : LJUBLJANA GOSPOSKA 12 -;POŠTNOČEK. RAČUN: LJUBLJANA ŠT. 18.176 - ROKOPISOV NE VRAČAMO - OGLASI PO TAR1FU - TISKA ZADRUŽNA TISKARNA (M. BLEJEC) V LJUBLJANI)
„Bodi pripravljen, to je vse!“
Ne vem, če je hotel Zupančič z uvodni-ltom v biiikoštnem »Jutru« cikati — hudo, hudo zviška seveda, kakor to Olimpijcu edino pristoji — prav na moj, dva dni prej objavljeni članek »Slovenski narod in država«. Mislim, da ne, ker me je v svojem Uvodniku srečal zelo od daleč, če me celo tti povsem zgrešil. Gotovo pa je, da meri Zupančič na krog tiste inteligence, ki se v »Sloveniji« in drugod bori za jasnost slovenske misli in ki hoče slovensko politično snovanje postaviti miselno na krepkejše, trajnejše podstave, kakor jih je doslej lWelo.
Župančiču se zdi to delo jalovo teoretiziranje in doktrinarjenje. MogLi bi na to reči, da je pravica poeta, kateremu je intuicija in inspiracija skoraj edini vir spoznanja, da ima tako mnenje, če bi ne opazili, da ima tako mnenje le o umovanju tistih, katerim delo osvobojevanja slovenskega naroda ni bilo zaključeno že s samo ustanovitvijo Jugoslavije, temveč mislijo, da je to še stvar njene notranje ureditve. Župančiču ne gre, kakor bi človek sicer na prvi hip sodil, za to, da bi vsako umovanje o nurodu in državi obsodil kot jalovo teoretiziranje in doktrinarjenje. Če bi bil imel ta namen, Oe bi bil tega napada priobčil v »Jutru«, bližnjem sorodniku revije »Misel in delo«. Ne> njemu je kamen spotike le naše umovanje.
, T«ko moremo reči, da so bile binkoštne “psede Zupančiča zopet strel v hrbet tistim, ' kažejo bolj vročo skrb zn slovensko s‘var, kakor se zdi to Župančiču in »Jutru« Primerno. Po ustanovitvi Jugoslavije je to ze vnovičen primer.
Včasih nas je to vznemirjalo. Danes nas to ne vznemirja nič več. Le zaradi javnosti, ki je postala pozorna, odgovarjamo. Sicer Pa že dolgo vemo, da iinamo opraviti z dvojnim Župančičem: z enim, ki je kot pesnik, tvorec slovenskega pesniškega jezika janogo storil za potrditev slovenstva, in z drugim, ki se v politiki iz razlogov, ki jih v tej zvezi dalje ne bomo raziskovali, ne '?ajde in ne znaj*le. Župančič noče vedeti °iti tega, da pridobitev novih učnih in Znanstvenih zavodov ne izhaja iz borbe tistih, na katerih stran se stalno postavlja. Ta stran se je pridružila skupni slovenski *ahtevi šele, ko drugače že ni več mogla. Posamezne odkrite, a paradoksne izjeme ne razveljavljajo značaja bistvenega duha te strani.
K besedi »o pripravljenosti« bi pripomnil le to, da zaradi apokaliptičnih jezdecev, ki divjajo po Evropi, še ni treba, da bi zamrlo vsako drugo premišljevanje, ki ni premišljevanje o neposredni vojni nevarnosti in vojni grozi. To bi bil dokaz za preveliko in kaj slabotno vznemirjenje in tudi za neko omejenost duha. Naša pripravljenost mora biti tudi duhovna
če bi hotel uvideti, da eka(ere prvine te teorije vsebuje tudi_ ju-”°slovenska teorija o narodu in državi, bi '°rdu le priznal, da tudi naše premišlje-"nje o narodu in državi in o njunem medvojnem odnosu raste »iz naravnih tal rešenega sveta« in da spada k duhovni pri-vVi. za proti grozečim nevarnostim.
. 'ojaško pripravljanje pa tako ni naša jlvar. Sicer pa, če pogledam v svojo prebost, ne morem reči, da mi manjka vo-■aske pripravljenosti v borbi za Jugosla-*J°. Brez vseh zvenečih besed.
Lojze Ude.
MISLI
^'netnost je nnjvišja svoboda. Kdor je ne - eipm„ z ljubeznijo, s spoštovanjem, raz->ost, ki ji ni primere, ne more skriti človek, kar ljubi, kar ljubi, more velikokrat zatajiti. V st(w-,l Primeru ljubi z veličino in prepro-Z .stJo, v drugem zataji v svojem razgledu 1,Jasnovidnost jo. Lasten razgled pa temelji »Uo^0krat 11 u pomanjkljivosti življenjske Vek'' N”sprotno, oko je pa ta moč v člo-."staljena, je jasno, (la ljubi v dovr-sio'• 1 'n brez dvoma. Tu jasnovidnost ne 1,1 na zaprekah, temveč na dognanju, da tflm i 1Mco treba velikokrat iskati še tudi rj’ kJer je veliko ljubezni.
v času, ali zagrenjenost zaradi Nzvi- S v fcllsu J(‘ Podobna otroku, ki se jo J« Po naravnem zakonu bitnosti. Tu
V	Zi;,lvest in človekov razum tisto, ki vodi e,>- k/1 a-vai,’■*?’, *'a Je zagrenjenost samo sen-V(>|:	. J° lahko preženemo z malo svetlobe
gJ.e m hotenja.
^■ien/ cd„viBnirn na<* ^as so pravi: ljubiti v vre,,kur je dobrega, ved ne, trajne °te, dobroto v lepoti.
Emanuel Kolman.
«de
N:** s
lčl‘s
Spregovoril je mož...
Spregovoril je v zgodovinskem času zgodovinske besede, pot je pokazal narodu v prihodnost, nauk mu je dal, da mu sveti, če bi se zgodilo, da ga zajame temna noč. Opomin je napisal vsem rojakom: bodite velikodušni, edini, pripravljeni, pustite ob strani svoje majhne spore in račune, ne trkajte se na prsi kot pravičniki, začnite z izpraševanjem vesti pri sebi, ne iščite, kar nas loči, iščite, kar nas druži. In preroške besede so nas pretresle...
Ne, niso bile spregovorjene, ni spregovoril mož-prerok in vodnik, spregovoril je mož-pravičnik in sodnik. Prisluhnil je svet. Kam merijo njegove besede? Spogledali so se ljudje. Kdo se čuti krivega? In glejte, razumeli so ga vsi, ki so bili od nekdaj zakupniki domoljubja, ploskali so mu in ga razglasili za svojega. Ne, njih ni hotel zadeti, pokazal je s prstom na tiste, ki niso pravoverni. Obsodil jih je in smešil, ki danes modrujejo o narodu, o državi, o smislu njunega življenja in obstoja, danes, ko se v vesoljnem potresu potiira v tisočletju zgrajeni svet. — Modrujejo eni, modrujejo tudi drugi, a ti iz čistih, domoljubnih nagibov, njih se sodba ne tiče. Zakaj ne bi želi, ko je danes njih čas? K njim hodi naš pravičnik v goste.
Dokler bo človek hodil po tej zemlji, bo modroval, še v oči smrti, — ljudstvo po svoje, razumnik po svoje. Umoval bo o smislu svojega življenja in življenja svojega občestva. Nikomur v škodo, dokler išče umske potrditve za to, kar čuti kot ukaz srca. Kdo je upravičen vreči senco na poštena prizadevanja? Prisluhnil je svet in besede so našle odmev tudi zunaj Slovenije in vpraševali so se ljudje, čemu so potrebni Slovencem taki opomini. Torej le ni vse v redu pri njih? ... Kaj se je zgodilo?
Možje so pri nas, kljubovalni, samosvoji, ne dado se uvrstiti po domačih pravilih. Kaj so zagrešili? Svojo pot iščejo k skupnosti, k pravi skupnosti, ki naj ne velja samo za danes, ki naj nas druži tudi jutri, v trpljenju in vstajenju. Iščejo jo ne iz slabe vesti, ne pod pritiskom usodnih dogodkov, ne kakor neverniki, ki kličejo v smrtnem strahu Boga na pomoč, da ga potem zopet zatajijo, iščejo jo kot pokončni možje, ker ne vidijo nikogar, ki bi jim to delo odvzel. Vedo, da je pripravljenost vse in da spada k tej pripravljenosti tudi to, da se medsebojno spoznajo, da izgine medsebojno, nezaupanje, ki zastruplja duše. Zato hočejo povedati, kje stojijo, hočejo izpodnesti tla sumničenjem, se hočejo opredeliti nasproti nergaštvu, ki si nadeva slovensko lice. Ali bi naj rajši molčali in s prezirom šli mimo vseh podtikanj? — Hoteli so storiti korak naprej k notranjemu zbližan ju duhov med Slovenci in to je njih greh.
O	naš sodnik! Lahko je tebi. Tvoje domoljubje je bilo vedno upoštevano, naj so vedrili pri nas eni ali drugi bogovi. Tvoja pot je bila izglajcna, pot pravičnika.
Spregovoril si in kaplja strupa je padla v življenje ljudi, ki jih ne ljubiš, ker jih ne moreš razumeti. Morda nisi hotel, a tako je in drugače pač biti ne more: kadar zapustiš področje, kjer se tvoj genij izživlja, ostane za tvojo besedo grenka sled.
Zakaj smo si tuji? — Zrl si v skrite globine slovenske duše in našel si besede za njeno stisko, bol in srečo, le nekaj, sc zdi, ti je ostalo nerazumljivo: ponosno srce v njegovem uporu zoper vsako samoponiižanjc. Najsplošnejšo od vseh človeških slabosti smo poveličevali kot čednost: hoteti biti varen, varen za vsako ceno, nasloniti se na močnejšega, odvaliti odgovornost za lastno dejanje na tuje rame — in pomagal si nam pri samoprevari. Našli smo lepe besede o bratstvu, edinosti, zvestobi, da smo z njimi prikrili beg pred samim sabo, strah pred lastno majhnostjo, nezvestobo do samega sebe. Na tako trhlo podlago smo hoteli postaviti stavbo, ki naj bi bila večna. A taka je resnica, da ne more nič močnega in trajnega rasti iz nečistih osnov. To spoznanje je dozorelo v vsakem ponosnem slovenskem človeku, in kdor tega ne ve in ne čuti, nam ne more biti sodnik, in na poti navzgor nam ne more biti vodnik.
S	Rud.	Mencin.
ZAPISKI
O koncentraciji
V dnevih stiske se zmeraj dogaja, da narodi pozabljajo ali vsaj odlagajo not ranijo sporo in združujejo svoje moči, da se odstrani zunanja nevarnost. Bolj ko je kak narod demokratičen, seveda domokraitičen tudi po vsem svojem ustroju in miselnosti, bolj se kažo ta združitev njegovih sili navzven, večja jo tildi njegova obrambna in udarna moč. Ne manjka so primerov prav iz najnovejše zgodovine: v svetoivini im se-daniji vojni so se na primer pod zunanjim pritiskom ustanovile v Franciji in Angliji koncentracijske vlade. Take koncentracijske vlade so potrebne tudi iz zgolj dušeslovnih razlogov: po oni strani naj nosijo odgovornost za vso državno dejavnost pripadniki vseli strank in struj in hkrati pripomorejo s svojim sodelovanjem, da se sprosti kar največ sil, po drugi pa naj se jim vzame tudi samo videz za opravičenost kakega nezaupanja ali nezadovoljnosti, ki je pač v zavesti množic zmeraj živa nasproti ljudem drugačnih nuzorov.
Pruibtično, vsaj v državah, kjer ima ljudsko zastopništvo nekaj veljave, pomeni koncentracija priiteginiitev strank in s.truj, ki so bile dotlej v opoziciji, k sodelovanju v vladi. lo je tudi edin« mogočost, da se koncentracija pokaže navzven, prijemdjivo. Nekaj drugega pa jo vprašanje, če pomeni luka zunanja koncentracija tudi res pravo osroditev in združitev ljudskih in narodnih sil.
Odgovor na to vprašanje bo pa zelo la-
hak, če pogledamo sitvairi do dna in če jo raz mo trimo resno, iz ljubezni do naroda im ljudstva, ne pa zaradi strankarskih ali celo zasebnih korisiti.
Koncentracija ljudskih sili je očitno mogoča samo, če jo ljudstvu dana priložnost, da pove svoje mnenje odkrito in svobodno. Mogoča je torej samo ob pravi demokratični vladavini. Po drugi strani pa se to pravi seveda tudi, da ni mogoča, kjer ljudstvo nima niti priložnosti niti pravice, da svoje mnenje in prepričanje izipove. Vsako drugo' besedovanje jo samo milatev prazne slame in dokaz, da dotičnemu ni za pravo združitev narodnih sil, ainpak samo za osebne in strankarske ugodnosti im dobičke.
Čo pogledamo na razmere pri nas, tedaj vidimo, da imui edino dr. Maček še po nekakšnem pravico, da govori v imenu svojega ljudstva in inaroda. Kajti on in njegovi so bili izvoljeni sicer v javnih volitvah, toda v opoziciji, ko vsak ,za opozicijo oddani glas trikrat šteje, za režim oddani pa niiti tretjino ne. Sicer pa je sam vladni predsednik Cvetkovič ozname.noval pravilno zadnje javne volitve pri nas, da niso dale resnične podobe našega javnega mnenja.
Iz tega pa sledi, da je prava koncentracija, taka, ki bi res združila vse jugoslovanske narode iin nji.lino olbilno odločnost in energijo, ob danih razmerah nemogoča. Mogoča bi postala šeJe, če bo vsem trem jugoslovanskim narodom dana res svobodna beseda, da povedo svoje mnenje in si izibero može, ki jim zaupajo.
In zdi se mam, da bi komaj kakšna stvar
tako dviignila našo državo in ji dala v teh težkih, usodnih časih tako odporno moč, kakor poziv vsem pravom Slovencem, Hrvatom in Srbom, naj zberejo svoje moči in se pripravijo.
Spet obrazci davčnih uprav
2e pred leti smo opozarjali na to, da dostavljajo davčni uradi pri nas opomine in druge odloke .namesto v slovenskem v srb-skohnvaškom jeziku. Sedaj smo pa prejeli na ogled opomin za plačilo takse, ki ga je izdala davčna uprava v Novem mestu in ki ima besedilo obrazca tiskano celo samo v cirilici in niti ne več zraven tudi v latinici s hrvaškim besedilom, kakor so bile take in podobne tis/kovine, ki so jih dostavljale davčne uprave pred nekaj leti, seveda brez slovenskega besedila. Ko se je prejemnik pri davčni upravi zaradi tega pritožil, mu je bilo rečeno, da nimajo drugih tiskovin kakor samo v cirilici. Ne vemo, če je sedanjemu finančnemu ministru znano to zapostavljanje slovenskega jezika v Sloveniji. Mislimo, da mu ni. Zato je dolžnost sedaj pri nas v Sloveniji odločujočih ljudi, da sedanjega finančnega ministra, ki je Hrvat, na to opozore in takoj dosežejo, da bodo davčni uradi v Sloveniji dostavljali opomine iin vse druge odloke samo v slovenskem jeziku, ker jih v Srbiji samo v srbskem, v banovini Hrvaški pa seveda, ker ima sedaj samostojno davčno upravo, samo v hrvaškem jeziku.
Veličina naj gre za majhnostjo
Nedeljsko »Jutro« od 12. V. prinaša pod •naslovom »Vrnimo se k vodnikom in prerokom« sledeče misli: »zaslužni zgodovinar slovenske zemilje Ivan Vajkard Valvazor je bil plemič tujega izvira, vendar mu ni ostalo prikrito, da se hrvaški jezik le malo razločuje od slovenskega«. Malo dalje: »Jernej Kopitar je razpravljal o enotnosti Panon-skih Slovencev, h katerimi je prišteval Kranj-ce, Štajerce, Korošce, Slavonce in Hrvate« in zopet: »Ko je Valentin Vodnik opeval Ilirijo se je dobro zavedal, da se začenjajo dramiti Slovenci in Hrvati. In že je sledil slutnjam in iskanju narodne skupnosin, zavesten program ilirstva. Pod vplivom najbolj izirazitega predsitavnika med Slovenci Stranka Vraza, se je cela vrsta odličnih slovenskih rodoljubov -vnela za jugoslovensko narodno misel. Samo naš veliki dr. Prešeren ni mogel slediti prebr/hn korakom prijatelja Vraza.«
Izvirna podoba, kakor more nastati samo v nebogljenih možganih: Vraz ni doumel Prešerna, to se pravi našega narodnega bistva in namena, pa je ubežal iz naših vršit, iu ker mu Prešeren pri pobegu ni hotel slediti, piše »Jutro«, da tega mogel ni. Sicer Pa je to pravi j ugoslovenski izum, da naj siledi veliki malemu. Izvira pa iz spoznanja lastno inalosti in nizkosti, ki bi ji hoteli dati veljavo z miselnostjo, v totalitarizmu porojeno, naj se ji ukloni narodni duh.
Sicer pa je res, visi južni Slovani se že od nekdaj prizadevamo za skupno državo in za sodelovanje, toda edini in od vseh velikih voditeljev priznani način je pač samo ta, ki pri poedinih narodih dviga narodno zavest in obenem najtesneje sodeluje z drugimi sorodnimi narodi, kakor je to bila osnovna zamisel države Srbov, Hrvatov in Slovencev, in v bodoče morebiti tudi Boli g a ro v.
Kakor vidite, gospodje pri »Jutru«, vaše to{-likoletne prizadeve, napraviti vse tri narode v Jugoslaviji za en narod, so se iz pravkar izvedenega sporazuma s Hrvati iponesrečile in ponesrečilo se bodo ito vsakomur, ki bo hotel naravni razvoj pospeševati ali omejiti. Vi in z vami sokolstvo ste že s .trudom ustvarjene .pozicije preprosto razdrli in skušali positaviiti novo stavbo, ki pa zaradi šibkih podstav v narodu ni in ne bode vzdržala, dokler pač ne boste nastopili pota, ki vam iga je začrtal že Prešeren in za njim vsi pametni slovanski ljudje.	J.	M.
Javno glasovanje je ' nedemokratično
»Trgovinski glasnik« piše pod naslovom »Dovolj je bilo eksperimentiranja z jaivnim glasovanjem«, o hrvaških občinskih volitvah pa pravi med drugim:
Ce bi bile na srbskem ozemlju izvedene volitve za občine sploh z javnim glasovanjem^ tedaj bi bile naredile nukuzen položaj, ki bi bil vsemu drugemu bolj podoben kakor pravi sliki nastrojenja ljudskih množic. Zato mislijo politični krogi in javnost, če pride do občinskih volitev na srbskem ozemlju, da se morajo vršiti po strogo demokratičnem načelu s tajnim, neposrednim glasovanjem in volitvijo po strankarskih seznamih. Dovolj je bilo eksperimentiranja v državi z javnim glasovanjem. Ti poskusi niso dali nikoli niti približne slike ruzpoloženja.
Videti je, da tudi v naši državi ne marajo za javno glasovanje, vsaj kolikor jim je za
to, da pride ljudska -volja do izraza in veljave. Zato je precej čudno,, zakaj naj bi ravno na Hrvaškem ostalo pri njem, ko so se Hrvatje zmeraj 'borili za politično svobodo, torej za tajne volitve. Kajti to vedo ,tudi na Hrvaškem prav dobro, da so občinske volitve prav tako 'politične in nepolitične kot vsake drugo iin da je tisto skrival jkanje okoli gospodarskih vprašanj, ki bojda tvorijo vsebino dela v občini, samo slepilo. Kakor da bi ravno gospodarska vprašanja ne bila najbolj politična!
Zoper slovensko pravico
Pred dobrim itednom so bili v Balgradu zastopniki Županske zveze in izročili vladi spomenico, naj bi se čimprej ustanovila 6ilovenska banovina.
»Jutru« iseveda nobena stvar ni všeč, ki bi Slovenijo osvobodila zajedalsikega unitarizma. In kakor po navadi, se je skrilo za zaskrbljeno državotvornost:
V	trenutku, ko divja okrog zidov naše Jugoslavije vihar evropske vojne, poudarjajo zastopniki Županske zveze, da »čutijo dolžnost, spregovoriti v imenu slovenskega ljudstva za njegove osnovne zahteve... Slovenski narod je zaskrbljen, ker ustanovitev banovine še ni izvršena in se odlaša, ne da bi bili za to opravičeni razlogi.«
Da, prav zaradi tega trenutka, iko divja okoli nas vojni vihar, so zastopniki slovensko Županske 'zveze storili dobro in prav, če so povedali, kaj Slovenci hočemo. »Morebiti ,se ob tej priložnosti »Jutro« kljub svojemu kratkemu spominu za mevšečne stvari še spomni, da so Hrvatje dobili svojo samoupravo tik pred trenutkom, ko je začel divjati vojni vihar okrog zidov naše Jugoslavije, in da je bilo to tudi kar najbolj uradno potrjeno. In še tega se utegne morebiti domisliti, da je bilo prav tako uradno potrjeno, kako je hrvaška samouprava utrdila zidovje Jugoslavije.
Samo za Slovence naj (bi me veljala ta sa-jnoobsebmost, ki jo hočejo zdajci tajiti zajedavci im vodiči v slutnji, da bi bilo v samoupravni demokratični Sloveniji, nošeni od resnične in svobodna izražene volje ljudstva, njihno samozvano vodištvo za zmeraj pri kraju.
Iin če kdo zlorablja emodušno voljo viseh pravih Slovencev, Hrvatov in Srbov, da ostanejo v teh težkih, morebiti usodnih časih strnjeni, in da se v ta mapie« odpravijo vsi vzroki za zagrenjenost enih ko drugih, tedaj dela to tista, ki hoče, da poglavitni vzrok, te zagrenjenosti ostane in tli v globočinah našega narodnega življenja. In kar je posebno ogabno, je to, da postavljajo prav v teh časih svoje centralistično-unita-ristione osebne želje nad 'tisto, kar more edino dati naši državi pravo notranjo povezanost in moč.	J.	M.
Španski notranji minister je izdal odredbo, da morajo biti vsa predavanja, ki se bodo v bodoče vršila izven okvira carkve, vseučilišča ali stranke, odobrena od propagandnega odseka' tega ministrstva.
Vorošilovljev padec
Ruski vojni komisar Vorošilov je morali iti. Vorošilov je znan po svoji znameniti izjavi v rusko-finski vojni, da se bo ves svet učil od Rusov, kako se je treba vojskovati. Zdi se pa, da si celo Rusi sami žele boljših učiteljev. Vorošilov je tip političnega generala, kakršnih je zlasti Južna Amerika bogata. Prej je bil ključavničar, kot vnet komunistični agitator in pa, ker je imel nekaj uspehov nasproti kmečkim upornikom, je postal 'sovjetski maršal. Vojna, posebno novodobna vojna, je pa v .prvi vrsti tehnična, in 'tehnika zahteva posebnega študija in znanja. Ta osnovna resnica je sicer vsepovsod očitna, in na vsem svetu me bi prišlo zlepa komu na misel, da bi na primer zaupal čevljarju postavljanje mostov, ključavničarju .zidanje palač, krojaču pa delo ladij. Kajti sicer bi se eno ko drugo kmalu podrlo. V vojini je res presoja praktično nekoliko težja, zmeraj so se še potolčeni generali .znali izgovarjati na vse mogoče stvari, ki jih je bilo včasih težko takoj dognati, na premoč sovražnika, na nerodnost nižjih poveljnikov, celo na vreme in podobno. Toda vse to ne more spraviti dejstva s sveta, da so v novodobnih vojnah zmeraj zmagale tiste vojske, ki so imele tehnično najbolj izvedeno vodstvo.
Ni še dolgo tega, kar je rekel Vorošilov 6am, da se bo .ruska vojska spopolnjevala na podlagi skušenj iz finske vojne. Videti je, da je Vorošilovljev padec prvi uspeh tega spopolnjevanja. In če pojde spopolnjevanje v tej smeri dalje, bo to za rusko vojsko samo dobro.
Le gleda naj, da se spopolnjevanje prehitro me ustavi.
NASI
ZA MEJO
Število rojstev v Julijski krajini
Med letom 1938. in 1939. je rodnost v Julijski krajini marasbla za 0.3 odstotka in se je število rojenih le neznatno povišalo od 20.138 na 20.196 Puljska provinca je imela 0.3 odstotka več rojstev, tržaška pa je zaznamovala colo 1 odstotek padca. Bolj se je izkazala goriška provinca, ki je zabeležila v tej dobi 5.8 odstotkov porasta. Ravno obratno pa je bilo v reški provinci, ki je pokazala padec rojstev kar za 5.7 odstotkov. (Istra, 4. V. 1940.)
ČOJNČ VENCESLA V:
VPRAŠANJE NAŠE LJUDSKE ŠOLE
Naša javnost se vse premalo zanima za vprašanje naše ljudske šole, ki je glavna nositeljica omike za široke plasti našega naroda. Ob preračunski obravnavi v banovinskem svetu nam referenti naštejejo gola dejstva, ob katerih se razvija mnogokrat debata, ki ne kaže povsem objektivnega ocenjevanja dela in uspehov naše ljudske šole in učiteljstva. Zato hočem navesti nekatera pereča vprašanja naše ljudske šole.
Po stanju 1. novembra 1939 je bilo v Sloveniji 871 ljudskih šol s 188.812 učenci in 4.332 učitelji.
Za vzdrževanje vseh ljudskih šol je izdala država din 85,238.540.76, banovina din 19,963.830.63, občine din 12,266.941.— in drugi din 114.207.93, skupno torej din 117,583.519.72, tako da stane pouk vsakega ljudskošolskega učenca din 622.76. Prepričani smo, da naš narod rad žrtvuje za svojo prosveto gornje zneske v prepričanju, da so najbolje naložen kapital.
V zadnjih desetih letih, to je od šolskega leta 1930./31. do 1939./40. postopoma raste število učencev, čeprav ne enakomerno, na leto za eden do dva tisoč. Zaradi naravnega prirastka je treba odpreti na leto 20—40 oddelkov. Ker se v letih gospodarske stiske od 1929 do 1936 ni odpiralo dovolj novih oddelkov, je sedaj potrebno to nadomestiti. Prosvetna oblast se res trudi, da temu odpoinore, toda ovire so skoraj nepremagljive, in sicer naslednje:
Po stanju 1. novembra lanskega leta manjka v Sloveniji 1.312 učilnic. Po zakonu ni mogoče odpreti novega oddelka na šoli, ako ni na razpolago učilnica. Za zidanje novih šol, oziroma razširitev starih, bi potrebovali približno 130 milijonov dinarjev, ako računamo, da stane povprečno zidanje in oprema ene učilnice s postranskimi prostori 100.000 din. Veliko je drugih zahtev, toda tudi na postavitev novih šol bo treba poiskati sredstev, ki jih bodo morale prispevati predvsem občine, dalje banovina in država. Potrebno bi bilo sestaviti načrte za zidanje šol na daljšo dobo, da se najdejo krediti in primeren način odplačevanja ter s tem olajša občinam težka bremena.
Druga, prav tako težka ovira pri napredku šole je pomanjkanje učiteljstva. Od leta 1931. dalje je narastlo število brezposelnih učiteljev od 150 na 719 leta 1936. Vsi ti učiteljski abiturienti so bili nameščeni do jeseni 1939, razen nekaterih moških, ki so bili pri vojakih. Ob pričetku leta 1940. je primanjkovalo v Sloveniji 228 učiteljev. Zaradi smrti, ostavk in upokojitev bo to število narastlo do septembra t. 1. najmanj na 250.
V času od 1. novembra 1938 do 1. novembra 1939 je podalo ostavko 20 učiteljev in učiteljic, 18 jih je umrlo, 75 je bilo upokojenih, na novo je bilo odprtih 83 oddelkov, torej je bilo potrebno za ta čas izpopolniti 193 službenih mest. Ako vzamemo, da je povprečna letna potreba po novih namestitvah samo 150 učiteljev oziroma učiteljic, se nam pokaže naslednja slika za prihodnjih osem let:
1040 1041	1942	1043	1944	1949 1946 194? 1948
Manjkalo bo učiteljev (ic) 250	350	425	490	540	460	380	300	220
Učiteljišča bo dovršilo	50	75	85	100	230	230	230	230	230
Gsital bo primanjkljaj —200 —275 —340 —390 —320 —230 —150 —70	+10
Toliko učiteljev bi bilo mogoče izšolati, ako bi sprejeli na učiteljišča vsako leto toliko učencev kakor letos do leta 1943., kar pa ni mogoče, ker učiteljišča nimajo dovolj prostora.
Iz pregleda je razvidno, da bo prihodnjih sedem let v našem ljudskem šolstvu pomanjkanje učiteljstva največja težkoča in da bomo morali posvetiti učiteljstvu vso skrb, da vzdrži reden pouk ob taki preobremenjenosti. Po teh računih bo v šoLskih letih 1941.—1946. zaprt povprečno vsak deseti oddelek na ljudskih šolah v Sloveniji. V letošnjem šolskem letu pride na vsakega učitelja po 65 otrok. 221 učiteljev je zaposlenih v drugih ustanovah, toda samo 88, ki so prideljeni meščanskim šolam, bi bilo mogoče vrniti ljudskim	šolam,	ako bi nastavila	pro-
svetna uprava na njih mesta brezposelne filozofe.
V tekočem šoLskem letu je bil pouk nereden,	ker	je	bilo več učiteljev na
orožnih vajah, ostali učitelji pa so bili preobremenjeni;	za	prihodnost bo ta	pre-
obremenitev še večja. Nasledki bodo naslednji: večje število obolenj med učiteljstvom, posebno živčna izčrpanost, ki se že sedaj kaže, bolezenski dopusti in zato še večja obremenitev tistih učiteljev, ki bodo nadomeščali obolele tovariše. Ob sedanjih nezadostnih učiteljskih plačah učiteljstvo skoraj ne bo zmoglo tega dela.
Učni uspehi pri 65 učencih v oddelku so dvomljivi, da ne govorimo o vzgojni in zdravstveni strani šolskega dela. O kakem sodobnem načinu pouka ali izboljšanju vzgoje ne more biti besede v tako napolnjenih učilnicah.
Edina uspešna rešitev tega vprašanja bi bila mogoča tako, da naša prosvetna oblast izposluje ustanovitev enoletnih abiturientskih pedagoških tečajev v Ljubljani jn Mariboru, ki naj bi sprejeli po 50 gimnazijskih absolventov in izobrazili v treh zaporednih letih 300 učiteljev (ic). Na ta način bi skrajšali pomanjkanje učiteljstva za štiri leta ter bi leta 1944. imeli skoraj zadostno število učiteljev. Enoletni pedagoški tečaj za učence s popolno gimnazijo bi ustrezal petletni izobrazbeni dobi na učiteljišču. Tudi strokovna pedagoška izobrazba zahteva najmanj enoletno dobo korenitega teoretičnega in praktičnega študija; zato so predlogi za kakšne dvo- ali trimesečne tečaje nesprejemljivi, ker bi s tem krčili že tako pomanjkljivo učiteljsko strokovno izobrazbo.
Huda ovira v pouku in posebno pa pri vzgoji so težke razmere, v katerih živi učiteljstvo. Sedanji službeni prejemki učiteljstva ne zadostujejo za stanu primerno življenje, zlasti učiteljstvo v kmečkih krajih, kjer nima nobenih postranskih dohodkov, je hudo prizadeto po naraščajoči draginji, ko v rednih razmerah ni bilo dovolj plačano. Živila, obleka in posebno izdatki v primeru bolezni ali šolanja otrok so za učitelja v oddaljenih krajih mnogo večji kakor za uredništvo v mestih. Bolj kakor tvarne težkoče pa je učiteljstvo prizadelo premeščanje iz političnih ozirov, saj je prav najbolj delavno in najbolj značajno učiteljstvo v zadnjih letih bilo največkrat prizadeto zaradi političnega preganjanja, ker se je s svojim poštenim vzgojnim in prosvetnim delom med ljudstvom zamerilo vaškim političnim veljakom, ki se boje za svojo oblast.
Učiteljstvo bi moralo dobiti stalnost v službenem kraju in večjo zaščito od strani prosvetnih oblasti, vse šolstvo pa je potreba depolitizirati, ker prav sedanji mednarodni položaj kaže, da mora šolstvo služiti vsemu narodu in državi, ki sta trajni vrednoti, ne pa posameznim strankam, ki so samo začasni pojavi.
K depolitizaciji spada predvsem vprašanje nadzornikov, pri katerih izberi naj bi v prvi vrsti odločala strokovna sposobnost, značajnost, vestnost, globok čut odgovornosti in stroga objektivnost, tako da bi bili nadzorniki bolj zaupniki, svetovalci učiteljem in nadrejeni oblasti, šele v drugi vrsti nadzorniki.
Nadaljnje vprašanje ljudskega šolstva je izboljšanje vzgoje in pouka po novodobnih pedagoških načelih. Pri. nas se trudijo poedini učitelji in nadzorniki, da bi dali pouku v šoli več življenjskih sil in šolski vzgoji novih pobud, toda zadevajo na razne ovire; v prvi vrsti na nereden obisk in prenapolnjenost oddelkov. Tudi tem vprašanjem bo treba posvetiti več skrbi kot doslej.
Usoditi vojni dogodki
Se nedavno toga so zatrjevali inekateri zavezniški generali, da je Poljska .posredno s svojim odporom rešila zaveznike, ki da so bili ina zahodu le zelo slabo pripravljeni, tako da bi bil lahko postal takojšnji napad vsestransko pripravljeno nemško vojske zanje usoden. Medtem pa, ko so Nemci tratili čas na vzhodu, so se zavezniki ilahko korenito pripravili.
Polom francoske in angleško vojske na severnem Francoskem pa kaže, da je bila ta priprava vendarle vse druigo kakor res korenita.
Brezozirno je jmročillo, ki ga je podal 21. it. m. francoski ministrski predsednik Reyinaud o položaju francoske in angleške vojske na bojišču. Ne bomo ponavljali njegovega govora v podrobnostih. Kratka, a usodna je njegova vsebina, njegovo priznanje. Niso bili pripravljeni na nove načine vojskovanja, na peto kolono, zanemarjale so ise naijprimitivnejše zahteve strategije in taktike. Celo mostovi čez reko Mense pri odstopu niso bili povsod uničeni, tako da so se nemške oklopne divizije lahko neovirano usule čeznje. Na najkritične jšem mestu nad Sedanom jo stal en sam armadni zbor, še na vse povrh slabo opremljen in izurjen. Tako je 'moral ta del francoske vojske razpasti in potegnil je seveda še druge za seboj.
Kar je močnega v tem priznanju nesreče in po lastni krivdi povzročenega, polama, je ravno to brezozirno priznanje samo. Kajti ni dvoma, položaj zaveznikov ni nič boljši kakor je bil 1914. leta pred bitko ob Marni. In treba bo vse velike energije, ki so jo pokazali 'takrat vodeči možje Francije, da se povodenj zajezi in ustavi.
Na kaj več zavezniki za zdaj težko če morejo misliti in upati. Sicer je pa to, kakor jo malo, po tolikšnih neuspehih dovolj-
Kljub temu pa, da je zavezniška 'bojna črta z nemškim predorom do morja prebita, razdeljena na dvoje, bi bilo seveda zmotno miksliti, da je s tem že premagana, da je vojna odločena. Milijonska vojska zmeraj lahko popravi in izravna zgubo nekaj divizij — odvisno je vse od vodstva, če in kako hitro se v inovem položaju znajde. Zdi + tudi, da ta poraz ni bil popolnoma nepričakovan. O tem bi vsaj pričalo, da je bil. skoraj bi rekli,' kar na tihem odstavljen dosedanji glavni zapovedinik G omel iin in na njegovo imesto poklican maršal Weygand, dosedanji zapovednik francoske sirijske vojske. Znano je, da je francoska napadalna taktika, kakor sta jo zastopala Joffre in Foch 1914. leta, zahtevala strahovite žrtve. Te napake zavezniki v tej vojni niso hoteli ponoviti, zato so postavili na čelo svojih vojsk pripadnika obrambne taktike maršala Gameilina. Tu je pa očitno zašel preveč v drugo skrajnost, in njegova taktika ni bd8 dorasla novodobni premikalni vojni. Zato Je prišel na njegovo mesto Weygand, učene« Fochove šole.
človeške Izgube v španski državljanski vojni
Spanci so nedavno objavili številke, 'ki govorijo o vojnih izgubah izadnje državljanske vojne Kakor slledi iz teh številk, j° zahtevala vojina na nacionalni strani 77.000 smrtnih žrtev in 55.000 težkih vojnih invalidov. V teku vojne je bilo sprejetih v vojne 'bolnišnice in lazarete 765.000 ranjencev.
Te številke pa veljajo le za vojake nacionalne vojske. Niso pa všteti tukaj ranjenci im padli republikancev ter Baskov in K8" taloncev. Računajo, da so imeli td še mnog0 večjo izgube, in sicer dvakratne, tako M znuša število padlih na obeh istraneh na° 200.000, ranjencev pa okrog dva milijon8-Trajnih invalidov je na ta način .sikupn0 najmanj 150.000. K temu je .treba prištfj1 še vsaj 200.000 smrtnih žrtev rdečega & belega terorja. Skupno število mrtvih zn8' ša torej vsaj 400.000. Ta številka pa je naJ' brž še prenizka.
Le težko si je predstavljati, kakšno hud0 obremenitev in škodo pomenijo ite izgub« za španski narod in za špansko narod«0 premoženje. Ni čudno, če Francova »°°' nova« Španije do danes tako šepa.
********* ************ *****
Poglavitna naloga, ki je prisojena naf. Slovencem ob reševanju jugoslovanske? problema, je tale: uveljavimo svoje ju?°i slovanstvo za zdaj le za toliko, da se VE skupaj, kolikor nas je, naučimo na „ stari srbskohrvaški rek: »Uzdaj se u se > svoje kljuse!«	Ivan	Cankar	1915-
Zemljica, zemljica, mati! Če nimaš kruh®’ daj mi kamen; se ob kamnu bom prepev
Ivan Cankar-
DOPISI
PM44& Usti^
Hrvatje o binkoštnem sestavku Otona Župančiča
»Hrvatski dnevnik« od 15. maja t. 1. se v ttvodiniku nekoliko obširneje poba vi s člankom Otona Župančiča, ki ga je rta napisal 'binkoštno številko »Jiutra«. Med drugim Piše tudi sledeče:
»No vemo, kaj je nagnilo Otona 2upam-žiča, da jo napisal itisti sestavek, ker kolikor nam jo znano, je Slovenija enotna v svojem stališču do države, a razpravljanje o državni ureditvi niti najmanj ne 'vtpliva na to stališče. Zupančičeve besede se pač .nanašajo na neke izobražence, kd se gubi jo v teoretiziranju. Država mora biti dejansko organiziran narod, kjer pa to ni, more sicer tudi nositi ime država, 'toda me .sllvuži namenu države... Narodi sestavljajo države in jih branijo dotlej, dokler ite države izpolnjujejo svoj namen, ?li dokler upravičeno uipajo, da ga bodo Spolnjevalo v bodočnosti .. .«
Nepolitična politika
»Delavski politiku beremo o hrvaških ^~inskih voditvah tele ugoto vit ve:
»Dne 19. maja Ibodo v novo ti as tali banovini Hrvaški prve jav.ne občinske vo-iiitve. — Časopisje HSS je ob razpisu volitev pisalo, da volitve ne (bodo imele političnega, ampak samo gospodarski značaj, t. j. v občinske uprave naj pridejoi ljudje, ki znajo najbolje gospodariti. Sedaij, ko jo vlaganje kandidatnih list zaključeno, lahko ugotovimo, da is« tisti, ki so .hoteli', da bi ite volitve ne imele poliitifinega Značaja, sami poskrbeli zato, da bo politični značaj ‘teh volitev čim lx>lj ‘poudarjen. Časopisje HSS namreč skrbno beleži vse vtložene liste in našteva točno, koliko Je HSS list, koliko SDS list, koliko koalicijskih list med HSS in SDS .ter JRZ. Volitev se torej .udeležujejo stranke, ne ^ neiki .gospodarji*, o katerih je govo-rif';0 časopisje HSS. Še več: v nekaterih ^ciiriah sta vloženi kar po dve HSS listi.«
Demokracija je fedaracifa
»HRVATSKI DNEVNIK«: »Demokracija je ‘dejno in politično nujno vezana na federacijo, če hoče rešiti ne le narodnostna in Psihološka vprašanja, ampak tudi vsa današnja vprašanja, ki se ji postavljajo kot ?vezni državi in kot državi. In res dokazu-■lejo vsi zgodovinski primeri nerazdružnost Ye*i med federacijo in demokracijo, kadar ■j® federacija nujnost družbenega in narodna sestava. Federacijo so v vseh deželah
Y	vSej zgodovinski dobi pobijali takrat, ka-?ar je demokracija oslabela ali pa se podala nesposobno. Federacijo so napadale Jedno skupine, ki so bile proti politični in družbeni enakosti za vse državljane.«
Naloga koncentracije
»OBZOR«: »Res je, da bi ne imela smisla koncentracija strank, katere bi se tudi v vladi dalje prepirale in izpodrivale. Zdi se Sam, da so med Srbi osebne in strankarske razlike tako velike, da bi ne bila mogoča koncentracija niti tedaj, če bi se znašli v Položaju kot na Krfu. Ni dvoma, da je tre-«a za vsako koncentracijo enodušnosti vsaj v glavnih vprašanjih. Osnova današnje 'ladne politike je preureditev države na Iterativni podlagi ter sporazum s Hrvatj Uvedba demokracije. Kdor se ne postavi w osnovo, naj ne govori o koncentraciji, r ,r fes nima smisla... Ni važno, da bi mo-favno vse stranke priti v vlado, vazno V? ie ljudsko razpoloženje in medsebojno ^r^Panje širokih ljudskih slojev, a **_ to J niorale vladne stranke same prevzeti ini-j nase. Danes mora vse ljudstvo so-e*ovati v politiki.«
Sokolski savez in imetje hrvaškega Sokola
j^okolski »savez«, ki pri nas v Sloveniji i7 e slovenskega imena, se pritožuje v svo-glasilu, da mn na Hrvaškem jemljejo J^ove domove. Glede na to pripominja ^zot« :
. Takrat, ko so jemali hrvaške sokolske dftmove in metali Hrvate iz lastnih hiš, so Zadovoljno jemali na znanje, a sedaj,
• °. se domovi vračajo lastnikom, imenujejo to preganjanje. Dokler so imeli monopol in velike državne podpore, dotlej so Vse demokratične in svobodoljubne misli 'Vzeli
iz svojega programa in služdli reži-a zdaj sipet prihajajo s Tyrtšem, Mi v«mo, da je vse to prehodno, ker smo go-'I0vi. da bo zmanjkalo tega sokolstva, ker «rez id0jj-j sokolstva. Zato se lahko ^rne duše, če hoičejo, na lastni račun vrte 'tistih svojih domovih, ki so jih posta-
1	s svojim denarjem.
Nov način vojskovanja
je*N?VA RIJEC« (Zagreb) št. 176: »Ustvarja* nov na^n vojskovanja. Brez diplo-* formalnosti, nekakega ultimatuma, voin’ čak<u?in in vojne napovedi se danes nepričakovano začne in udari kakor <ičti^a’.i• Nasprotnika je treba oslabiti: polivko P vl?Jna*s^°’ dušno in vojaško-strate-**iu *', tlc.IU>"diplomatsko: osamiti ga, da se e^°jVSe ?veze dn tako osamljen v j,ai® .»• Vojaško-strateško: napasti ga aači-/,, • neJ m	po	naprej	določenem
in z vsemi vojnimi silami. Ali pred
Iz domače izbe
Prvo majsko nedeljo je mladina »Slovensko Straže« pobirala za Kočevske Slovence. Tudi v Mariboru. Videl sem famta, ki je okitil svoja prša z vrstami nabiralnih znakov, oči so bile mlade, verovale so v delo, ki ga jo opravljal, preprosto zaupanje je bilo v njih. To zmore mladina, ki nima pomislekov.
Saj jih je bilo mnoigo, ki so si dali pripeti to nedeljo znak na prša, v Mariboru iina itaka 'reč še svoj posebni prizven. V Mariboru, ob meji. Bog ve, kaj so vedeli tistii, ki so dajali isvoje dinarje, o Kočevskih Slovencih.
In glejte, čisto slučajno je to majisko nedeljo padel naravnost na živo mariborsko ulico veseli Kurent z inotranjsike strani. Videl je znake, .nabiralce in darovalce — malo slovesne, malo resne obraze, ko so ljudje z znaki na prsih hodili druig mimo drugega in se spogledovali. Veseli Kurent je malo pomežiknil, potem pa stopil k starejšemu gospodu: »Kar brez zamere, če vas vprašam za tiste uboge kočevske Slovence. Veste, smilijo se mii, pa ine da jih mrcvarijo Turki, ali pa so mogoče Lahom prišli v pest? Glejte, kdo bi si mislil, da je svet še zmerom tako nečloveški!« Gospod je ošinil Kurenta s hudim pogledom. Fej, pijanec pri belem dnevu, pa se norčuje iz narodnih zadev. Takle boljše vik ali pa nemičur ... Kurent je zijal z odprtimi ustmi za hudiim gospodom, z glavo je zmajal, ali vprašal ni nikogar več. Kajti tudi Kmrent ima strah pred jeznim .pogledom solidnih ljudi.
Blagor Kurentu! Njega je ošinil resni gospod le s hudim pogledom, 'toda če bi kaj takega zinil izobraženec, gorje mu. Kajti narodnoobrambne zadeve ine prenesejo nobenih šal. Slovensko ljudstvo je dobro, rado dairuje dinar za izamorfike, zakaj ne bi še za kočevske Slovence? Res je sicer, da je n. pr. zadeva z ameriškimi Slovenci čisto drugačna, nikomur ne pade na misel, da bi pobiral dinarje zanje, saj je tako rekoč še vsa živa med našim narodom tista vizija o bogatem ameriškem stricu in, nazadnje, n,ič se ine ve, kako bi 'talko koristno pobudo
tem — to je pridobitev moderne politike in vojne tehnike, obdelujejo nasprotnika psihološko in tako pripravljajo napad. Sovražna propaganda se prizadeva — a pri tem ji zavestno ali nezavestno pomagajo mnogi domači »domoljubi« — da v državi, prihodnji žrtvi, v širokih ljudskih plasteh omaje vero v narodno obrambo, omaje prepričanje, da je mogoče koristno in potrebno, državo braniti in ohraniti. Izkorišča notranjo neslogo, nered, podpihuje in poglablja spore; z letaki, brošurami, podkupljenim tiskom kaže na nesmiselnost odpora, slavi mogočnost in nepremagljivost sovražnika... Vedno se dobe ljudje, ki so pripravljeni, dn za svoje osebne ali stanovske ali celo nazorne in politične koristi izdajajo svojo zemljo, da iščejo varstva pri tujcu, da jim na bajonetih prinese rešitev in novo življenje.
Žrtev izvoljenja
»DELAVSKA PRAVICA« (Ljubljana) št. 19: »Življenje se žrtvuje samo za svobodo, za polno narodno življenje, za blaginjo vsega naroda in vseh njegovih členov. Zato moramo že danes (čeprav morda samo nekaj minut pred dvanajsto uro) odstraniti iz nase srede vse, kar ljudstvu in celim stano-von? niorda greni življenje, kar mu jemlje svobodo — in dati polni razmah misli svobode, enakopravnosti in demokracije.«
Janez Kocmur:
BREZ NHSLOVH
(Nadaljevanje)
Kruljec, ki sem iga imel zadnje leto, je bil po . zunanjosti pravo nasprotje Sachsa. Iz njega je zdravje kar puhtelo. Bil je normalne rasti, pravilniih oblik, nekoliko debel; tudi on je spominjal na 'umetnika. Oči globoko modre, kostanjevi lasje na itemenu redki, gosta brada enake barve po diirer-sko pristrižena; da je nosil še klobuk is širokimi okrajki, bi bil prava podoba umetnika palete. Že .sama £lava je pričala, da porabi mnogo časa za urejevanje svoje zunanjosti.
Ali kolikor ga je na eni strani prikup-ljala lepa moškost, ga je na drugi strani skoro odmikal njegov siceršnji izgled. Oblačil se je .po modi, dn dasi ne gizdavo, se je vendar odbijal v družbi učiteljev skoraj tuje. Raizliko je še bolj podčrtavala obleka temnorjave barve in vedno snežno belo po-škrobljena srajca s trdim oiviraitnikom. Glas je imel polno zveneč, govoril je ipočasi in preudarno, obračal se z nekim dostojanstvom; bil je 'bolj podoben visokemu birokratu ko preprositeunu učitelju.
Zadostovalo pa je že ono samo srečanje z njim za spoznanje, da zunanja podoba ni v pravilnem razmerju z njegovim značajem. Po 'videzu ohol in nedostopen, je bil v resnici vljuden in ustrežljiv. S starši učencev je občeval prijazno, in kdor je prišel k njemu prvič s predsodki, se je obračal poslej nanj z zaupanjem. Kar je imel povedati, je storili tako, da ni bilo ne pritožba zo-
mogel pokvariti Louis Adamič. In navsezadnje: čez lužo so šli na svojo pest, narod jih ni po svojem ukazu poslal. Ali kočevski Slovenci — to je pa naša domača in najbolj slovenska zadeva! Sveta in rodoljubna je miisel nanje. In ali mar nismo zato prišli v Jugoslavijo, da bi tukaj gojili ko žlahtne rožice itiste najbolj navadne in svojske lastnosti Slovencev, ki smo jih kot dediščino prinesli s seboj v državo? In če smo gojili narodnoobrambno misel z nabiralnimi akcijami v ir.ajnki Avstriji, zakaj je ne bi tudi sedaj? Rajnka Avsitrija je bila naša mačeha, tako rekoč ječa narodov — kaj mar kočevski Slovenci 'tudi nimajo svoje mačehe in svoje narodne ječe? Prosim vas, zalkaj pa smo potem napravili nabiralno akcijo? Zakaj jiih šo bomo? Dejstvo je, da se kočevski Slovenci sami braniti ne morejo, revni so, gospodarsko šihki in samo Bogu bodi potoženo, če se Belokranjcem marsikje za las talka islabo godi na listi kraški zemlji kakor slovenskemu Kočevcu, toda Belokranjci so sami med seboj, Slovenci na Kočevskem pa... Vidite, .tako je prišlo do nabiralne akcije.
Ta akcija bo vrgla, recimo, sto tisoč. Na-rodno-obraimbno društvo, ki jo je organiziralo, je prav gotovo požrtvovalno opravilo svoje delo. Ali eno je nabiralna akcija za kočevske Slovence, drugo pa so — kočevske razmere.
Kaj pa so prav za prav kočevske razmere? Ej prijatelji, da bi takih ne bilo! Ce si se zameril kakemu režimu, si uboga uradniška .para šel na Kočevsko in si jih spoznaval. Spoznal si jih pri volitvah, .spoznal pri raznih paktiranjih za glasove, čul si o Merkantilini banki in Mestni hranilnici in o milijonih, ki so bili in jih ni več, čul o premoženju mesta Kočevja, o kočevskem premogovniku in njegovi stiski, o Auer.spe-govih razlaščenih in nerazlaščenih gozdovih in še o tem in onem, največ pa si čul o imenitnikih, iki so vedrili nad kočevsko zemljo, samo slovenski rudar, staroselnik in naseljenec ni spoznal mmotgo več kakor to, da je kruha zanj bilo vedno manj.
Praznovanje pod Stražnikom
Kakor povisod na Slovenskem, tako so tudi pod Stražnikom raztresene bajte, domačije, ljudje pa so preorali izemlljo iz doline čisto gori pod vrh.
Spodaj, čisto ob vznožju tega hriba, se je rodil pesnik Aškerc. Razpad njegove .rojstne hiše ni nič izrednega v bajtarskem življenju slovenskega človeka. Ko je še izgubil drugo domačijo, ki je stala sredi hriba, se je njegov rod umaknil še višje. Pa še tu bi biil propadel, da ni prišla pomoč, ki je rešila Aškerčevo domačijo pod Stražnikom.
Sredi ma.jinika se je vršila ina tem domu spominska slovesnost.
Kako bi bili veseli, če bi mogli reči, da je bila ito ljudska in narodna manifestacija za smisel in veličino Aškerčevih besed, med. tem ko moramo žal ugotoviti, da je imela slavnost prav enostranski, jugoslovensko nacionalistični značaj. Osnovna misel, ki jo je podal glavni govornik, pa je bila času primerna in pomembna: Aškerc, bojevnik za svobodo duha in besede, bojevnik za .socialne pravice. Lepo so zvenele besede, ko bi jim le tudi ustrezala dejanja.
Praktično bi se to reklo, da bi moral na primer kakšen bivši poslanec, ki je bil izvoljen z javnim gilasovanjem in je morda celo »vodil« volitve, zardeti od sramu, če sliši besedo o človeški svobodi, ki jo je govornik označil za prvenstveno dobrino. Poskriti bi se morali tisti, ki so grešili zoper svobodo duha, ki so sillilii državne nameščence v nacionalistične organizacije, ki niso našli besed ugovora, ko so iz šolsikih knjig
per učenca ne očitek staršem. »Deček je živ, skoraj preživ,« je dejal. »Pozna se mn, da ne strada; tak more biti le otrok, ki mu ničesar ne manjka. Je zelo bister, in če bi bil malo bolj miren in pazljiv, hi bil lahko med najboljšimi. Mogoče ima druižbo, ki ga razvaja, da pozablja na šolo ...« Mati je odšla potolažena, da učitelj ne obtožuje ,ne nje ne njenega otroka: resnico je pa le .zvedela.
m vseeno, kako ise kaj pove. To 6e lahko stori na več načinov. Najti pravega je pa umetnost. Preudarna beseda pravi čas zaleže več ko najbolj dovršena pridiga. Saj čuti še pes, kdaj .ga kliče gospodar prijazno, kdaj hinavsko. Od profesorja do profosa je samo en korak; znanstveno najbolj podkovan vzgojitelj prepade tisti mah, ko postane suhoparen pridigar.
Ob Kruijca som zadel, še preden sem ga dobil v razredu. Neki šole prost dan si prideva nasproti na Cojzovem grabnu. Po hudem nalivu kratko prej se znajdeva pred široko lužo. Hoteč ga pustiti mirno, se stisnem na suh prostor ob zidu. Bistro me pogleda in obstoji: »Si s te šole?« vpraša. »No, potem me poznaš. Ali bi se ne spodobilo, da bi 'ti stopil v lužo, da bi šel jaz ob zidu?« Z enim skokom som bil na drugi strani luže. Hočem steči, on me pa ustavi: »Poičakaj, da se še pomeniva. Zapomni si: umika se na levo, prehiteva .pa na desno. Prej si se ognil pravilno, če bi ne bilo te luže. V takili primerih se mora umakniti mlajši starejšemu ali nižji višjemu na slabšo stran.« Povedni je še več pravil o obnašanji! na cesti, ki so mi bila seveda popolnoma nova.
Vsekakor je bil Kruljec izvrsten učitelj. Ne spominjam se, da bi ‘bil kdaj osoren ali
GOSPODARSTVO
Not železni rudnik pri Prevaljah
Bivši lastnik hotela »Milinoiv« v Zagrebu, Sr. Milinov, je odprl nov rudnik železne rude pri Prevaljah, kjer že od prej obstaja železarna Guštanj-Ravne. Veseli smo tega in vsakega .povečanja slovenske irudokopne industrije, želeli bi le, da bi bil domači kapital tisti, ki bi pospeševal slovensko industrijo, namesto da išče čim hitrejših dobičkov v investicijah na jugu in tako odteguje Sloveniji delo in zaslužek.
Pridelovanje nafte v Jugoslaviji
»Rudarski i topionički vesnik« je prinesel v letošnji 3. številki podatke o proizvodnji in vrednosti naše rudarske dn topilmiške industrije za leto 1938. Iz iteh podatkov je razvidno, da je znašala proizvodnja nafte leta 1938 v Jugoslaviji 1091 ton, kar je manj kot pol odstotka naše dejanske porabe. Zaposlenih pa je bilo v tej industriji 357 de-lajvcev, medtem ko je znašaila vrednost načrpane nafte 1,287.735 dinarjev.
Vpliv zasedbe Belgije po Nemcih na naše gospodarstvo
Vojna in nemška zasedba Belgije bo našla zanimiv in krepak odmev itudi v jugoslovanskem gospodarstvu, ker je predstavljala Belgija za nas .glavno tržišče naših rudarskih proizvodov. Bila je edini uvoznik cinkovega koncentrata in največji kupec svinčenega koncentrata. V Belgijo je šlo 1. 1939. 45.73% vsega našega rudnega izvoza v vrednosti 117,100.000 din.
Belgija pa je predstavljala tudi glarvno tržišče za naše topilniške proizvode. L. 1939. je uvozila Belgija 11.064 ton teh proizvodov v vrednolsti 172,700.000 din. Njen delež v našem izvozu topilniških proizvodov je znašali leta 1939. 33,1% in se je povečal od prejšnjega leta .za poldrugi odstotek. Belgija je glavni uvoznik našega bakra, katerega je uvozila lansko leto 10.432 tom; nadalje je kupovala od nas feromangan (i'eta 1939. 500 ton) in aluminij.
Ker se je raztegifiila zavezniška) blokada po zadnjih vojnih dogodkih tudi na holandska pristanišča in Antvver.pen, bo naš izvoz v Belgijo ustavljen, kolikor se ne bo mogel vršiti po suhem preko Nemčije. Pomisliti pa je treba, da1 so nemške železnice preobremenjene, prometne .zveze v Belgiji po večini raztrgane, belgijske industrijske naprave v velikem delu uničene in da ni gotovo, da se bo preneslo težišče sedanjih ogromnih bitk v Belgiji dalje na jug. Izvoz naših .rudarskih in topilniških proizvodov si bo torej bržkone poiskal drugo smer.
»Noben narod ni tako optimističen kakor slovenski — optimizem pa je pravica zdravja in mladosti — in mi vsi, kar nas je — in veliko nas je — smo optimisti.«;
(Ivan Cankar v »Obiskih« Izidorja Cankarja.)
trgali Cankarja! Kaj pomaga na primer govoriti o osamosvojitvi od kulturnega vplliva naših sosedov, ko še nismo pozabili, kako so lepaki z nemškim besedilom pozivali vo-Idilce, naj oddajo svoj .glas za Zivkovdča, kaj nam pomaga narodno navduševanje, če se po proslavi izogibamo slovenske gostilne, napolnimo pa drugo.
Razodeli so besedo, zamolčali so misel, je tožil Cankar. Aškerc in cela vrsta slovenskih mož bi mogla tako vzklikniti, če bi kulturno ocenjevali po lepih besedah, ki jih imajo taki ljudje za ljudstvo.
colo surov. Z užaljeno besedo je dosegel več ko z najbolj ostrim .nastopom. Navalic temu sem imel občutek, da v razredu ni tiste orke domačnosti, kakršna je vladala pri aohsu in Pavlinu. Mogoče da se mi je le tako zdelo zaradi nove družbe kot ponav-ljalcu, dasi sem bil prejšnje leto odličnjak, ali pa ker sem bil presodnejši. Veliko važnost je polagal na obliko; zdi se mii, da včasi skoraj preveč. Učenec je moral opisati predmet samo z besedami, brez miganja z glavo in kazanja z rokami; s (tom je navajal do bistrejšega opazovanja in jasnejšega izražanja.
Prve dneve novembra 1893 je dal za nalogo, narediti stavke z uporabo besed v nekem sestavku slovnice. Nalogo sem izgotovil tako, da so tvorili stavki celoto pripovedne vsebine. Ob vrnitvi zvezka me vpraša: »Ali si naredil .sam, ali ti je kdo poma-all?« — »Sam,« odgovorim, pričakujoč po-vale. On me pa le globoko pogleda in stopi naprej. Zazebe me. Ne verjame; misli, da lažem, mi šine v gilavo. Odslej me je preganjala ta misel brez mirn, sleherni njegov pogled se mi je zdel očitek.
Prešli so dolgi tedni, preden sem .uigamil tisti njegov pogled. Pod vplivom Pavlina in Sachsa me je bilo namreč prijelo, postati pisatelj. Tudi oče je ljubil ob večerih »slovstvene pomenke«; rad se je bahal, da veliko bere in ve. Minule počitnice sem bil spisali neko »basen« in jo potslal uredništvu »Vrtca«. Posihmal mi ni dalo miru, pohitel sem vsako nedeljo in praznik v čitalnico »Katoliške družbe za Kranjsko« na Starem tngn št. 13 (sedaj llA) .gledat, če sem že med »pi-saitelji«. Hodil sem zastonj.
(Se nadaljuje)
NASE REVIJE
»LJUBLJANSKI ZVON«
Ljubljanski zvon 3—4. Ta dvojna številka ima prispe vik e okoli dvajsetih imen in večinoma le.po&lovno vsebino. Najprej ofojav-lja A. Ocvirk .pogovor s šest desetletnikom prof. Kidričem, slovanskim knjižnim zgodovinarjem in učiteljem mnogih delavcev na področju slovenske knjižne zgodovine. Kidrič zaimiiini vo in kratko poda v razgovoru potek svoje znanstvene poiti in našteje glavna' 'razdobja svojega delovnega življenja. — Tone Šifrer končuje prozo Dvorni moreč svoje duše, ki je dovolj okretno pisana zgodba iz vojašnice. Prepričljiv je Lik njegovega Adrianesca in popisi do-življene vojaške vsakdanjosti zadenejo tipičnost takih skupnih bivališč mladih ljudi. Zato je tudi ta proza mnogo boljša od vseh dosedanjih njegovih objavljenih stvari. — Kozakovi Pogovori ina vasi pa so nekakšno premišljevanje v obliki pogovora o neetičnosti današnjega človeka in življenja. Dotika se cinične hladnokrvnosti pobijanja in umorov in spominja na resnične dogodke, moralne izprijenosti mladine in pravi: »Na-emkrait zazija rana, da ,se zgroziš,« rana našega moralnega zdravja, ki priča, »da nekaj ni v redu z našo civilizacijo in kulturo«. V naslednjem poglavju govori o naši kniitiki, z nekoliko pikrimi besedami se potem obrača proti zunanjemu razvrščam ju in kategoriziranju »kakor po krstah«, kjer »ni doživetja, ni kvalitete, iz določene krste se ne smeš skobaliti v drugo«. V istem (poglavju spregovori še o Krleži (in njegovem An-tibarbarusu), ki da mu je »resnica postulat človeške družbe, proti dikitatu utesnjenega duha«. V Antibarbarusu »se je uprl duh statičnemu nazorskemu pojmovanju, ki se izpreminja v okosteneli dogmatizem«, pravi Kozak ina istem mestu. H koncu se raizgo-vori še o politiki, o njenih izrodkih, kamor spada tudi Judež, vohun in izdajalec. — Pesmi imajo v -tej številki Gruden, Novačan monoton ciklus Borba z angelom, Brnčič, Jern Ledina. — Novačan končuje komedijo Janez Goligleb, Lipah, šegav Polonij, pa je napisal Odmor, v katerem po shakespearsko duhovičita in se igrata v. besedami in njihovimi smisli Hamlet in Polonij. — Kreft govoiri o Krleže-vih liričnih samoizpovedih, j a r c o prema,lo znanem Gioinoju, Berkopec o češki liriki in prozi, Cvetko pa o pomenu glasbe za sodobno življenje. Številko zaključuje bogato poglavje Med knjigami in dogodki.
KULTURNI PREGLED
Tretji celjski kulturni teden
Razstava slikarke Elde Piščanec
v Obersnelovi galeriji obsega 45 del v olju, monotipij in načr.tov-skic v akvarelu, lo je druga razstava v Obersnelovi galeriji. Slikarka je razstavila več portretov, ki so strogo zunanjega iznačaja in skopi v svojsttenosti. Zdi 6e, da je obdelava večjih barvnih ploskev slikarki še nedognan problem. Najbližje so obiskovalcem njene oljnate krajine v manjšem formatu, ki se odlikujejo po lepih, uglašenih barvah. Razstava obsega tudi več zatdšij (sončnice) in načrtov za cerkvene oltarne slike. Strokovne ocene bodo prinesle bržkone revije. Svoje bralce opozarjamo na intimno Obersnellovo galerijo, ki je stalno odprta in ima v prvi sobi tudi stalno iraizstavo slik naših priznanih slikarjev (Jakopič, Sternen, Sedej, Mihelič, Godec itd.). Razstava Elde Piščančeve bo odprta do 23. maja zvečer.	K.	V.
O ,,slovenski dramatiki ^ v preteklosti in sedanjosti**
je predaval v ljubljanskem radiu v petek 17. maja urednik g. B. Borko. Predavanje sta kot »nacionalno uro« oddajala tudi Zagreb in Belgrad. Predavatelj je govoril o pogojih za razvoj močne dramatike, ki Slovencem doslej še ni so bili dani, zaradi če-
Med najpomembnejše in najvidnejše slovenske kulturne manifestacije je treba šteti prireditve Celjskega kulturnega itedna ter Umetnostnega tedna v Mariboru, krajevne umetnostne festivale, ki naj enkrat na leto, maja meseca, prikažejo v složnem nastopu delo in prizadevanje slovenskih kulturnih delavcev na severu Slovenije. Buditi in razviti sile teh pokrajin in vcepljati narodno in kulturno samozavest, bodisi s prikazovanjem lastnih značilnosti vplivati ali pa tudi s pomočjo gostovanj seznanjati domače občinstvo z deli in predstavniki vsega slovenskega in Slovanom pomembnega področja, to je bil glavni namen obeh prireditvenih organizacij, vršečih svoje zaslužno delo že vež let z največjo vnetmo.
Leitošnji kulturni teden v Celju je v danih razmerah pomenil relativen, dasi le navidezen odmor glede pritegnitve krajevnih produktivnih moči. Te so vsekakor dominirale na obeh preteklih prireditvah in jim dale predvsem celjsko oznamenilo.
Letošnji spored je obsegal razstavo Jakopičevih izbranih 76 del iz celjske posesti v •počastitev mojstrovega jubileja, Jakopičev večer s predavanjem univ. prof. dr. Fran-
ceta Mesesnela in z recitacijami, na koncertnem večeru pa slovansko in francosko glasbo v odlični interpretaciji violinskega virtuoza Roberta Soetensa in pianistke Suzane Rocheve. Spored je bil sicer kvantitativno manj obsežen kako.r v preteklem letu, kvalitativno in vsebinsko glede na umetniško potenco pa je bil vsekakor na višku. Spričo ponovno opaženega nerazumevanja »večine« javnosti in njenih predstavnikov se odbor žal ni upal poseči pa ponujenih simfoničnih koncertih Glasbene Matice in Filharmonije v Ljubljani (n. pr. po »Sonetnem vencu« L. M. Škerjanca). Tudi nameravani večer pisateljev iz Ljubljano je odpadal iz docela neumljivih in težko opravičljivih vzrokoiv. (Baje preutrujenost Društva slovenskih (pisateljev po svojem zagrebškem posetu?) Bolj kakor kdaj bi bila v teh dneh dolžnost naših penatov, da se približujejo svojemu narodu tudi izven Ljubljane in da se odzovejo vabilu, kakor so to :rade volje storili preteklo leto mariborski slovstveniki. Koliko lepih besed in nasvetov je bilo izročenih, kako malo dejanj in izpolnitev je sledilo, o lepo belo mesto! Re-quiescat!	F.	S.
Nova zbirka Akademske založbe
Akademska založba je pričela z novo zbirko kartoniranih ‘knjig po vzoru nekaterih tujih založb (zlasti »Insel«), Take cenene izdaje imajo gotovo ta pomen, da posredujejo knjigo tudi tistemu, ki za dražje izdaje nima sredstev. Tako jo na primer mogoče dolbiti v omenjeni meniški zbirki izbrana dela skoraj vseh nemških pisateljev, bisere svetovne literature, ki jih je mogoče izdati v takem obsegu. Ce začenja zdaj Akademska založba s slično zbirko, je to gotovo dobra misel. Tako je hvale vreden izbor Levstikovih misli pod naslovom Besede Slovencem, ki ga je pripravil dr. J. Glo-nar. Človek se ob takem izboru še jasneje zave, kako veliko število grenkih resnic o Slovencih je poleg tistih, fci zadevajo njega osebno, povedal ta tako samostojni in kritični duh, resnic, ki tudi danes zadevajo prav tako v živo. Ali ni ina primer že kar tretji citat — mutatis mutandis — napisan kakor današnjim razmeram na rob? Tudi tistega, ki pozna Levstikovo delo, preseneča sodobna aktualnost nabranih misli, iki v njih modruje o narodu, o značilnih pojavih in zakonih življenja, o Slovencih, o slovenskih posebnostih (53, 54, 55), (tu pa tam pa se za-blisne vprašanje njegovega lastnega življe-
nja, kakršno je večinoma usojeno samostojnim Slovencem: »Jaz bi morda bil immoi-go več storil, ako bi se mi ne bilo vodno boriti.« Njegova pravična sodba in resnicoljubnost jo odrejala pravo mesto vsemu, kar je videl okoli sebe, o sebi pa je rekel: »V očeh svojega naroda nočem biti boljši kot sem, toda (tudi slabši ne.« S prvim zvezkom je Akad. založba začela pravo smer.
Naslednji dve knjigi pa sta iz področja likovne umetnosti: Steletova Umetnost v Priimoirju (2—3) in Mesesnelova monografija Jožef Petkovšek (4—5). Kakor sta obo deli pomembni, vendar sodita manj v zbirko. Tudi se zdita nekoliko preveč dve knjigi iz iste stroke naenkrat, ko bi bilo mogoče v taki zbirki danes razširiti kalkšmo potirebnejše in smotrnejše izbrano delo, po katerem ne bi segel le ozek krog ljubiteljev in poznancev likovne umetnosti. Tako se tu spat ponavlja vprašanje večje smotrnosti pri delu slovenskih založb in več smisla za pravilno opažanje potreb, ki bi jim bilo treba danes zadostiti. Akademska založba je večkrat pokazala, da ji tega ne manjka, zato tudi upamo, da bodo prihodnji zvezki pravilneje izbrani, ali da bo razvrstitev drugačna.	u.
O vprašanjih, ki se zastavljajo slovenski intelektualki,
jo 15. t. m. v okviru Doma visokošolk predavala gospa Milena Mohoričeva. Predavanje — v Hubadovi dvorani — je bilo prirejeno za širšo javnost. Glavne misli, ki jih je predavateljica nanizala, so bile: Dve stvari sta, ki se zastavljata slovenski intelektualki (kakor intelektualcu): karierizem in aka-
sar še do danes ni izpolnjena vrzel v slovenski kulturi. Kot enega glavnih pogojev za razvoj v tej literarni smeri je g. kulturni urednik navajal primerne socialne in gospodarske razmere, poleg močnih talentov, ki znajo plastično ujeti v odrsko obliko podobo stvarnega sodobnega življenja Nato je govoril tudi o potrebi znanstvene obdelave vse dosedanje slovenske dramske literature, kar bi po njegovem mnenju pripomoglo do spoznanja tistih tipičnih prvin, iz katerih bo nekoč mogla nastati slovenska dramska literatura, ki bi dosegala raven zamejske dramske literature. Mislim pa., da bi v to smer lahko mnogo storilo vodstvo naše drame, ki naj bi v vsakoletni program uvrščala čiim več slovenskih del, kljuib njihovi dozdevni ali resnični skromnosti.
K. V.
domizem . Obe sta škodljivi, ker trgata razumnika(co) od sredine, iz katere izhaja, in sta kriva, da ni sposoben živih, močnih reakcij na življenjsko pojave. Karieristi so ustvarili brezbrižnost do vsega našega prizadevanja, akademizem pa je okorel, uprt je v preteklost in nima smisla za sodobna vprašanja- Mladim to ne .more zadoščati in njih prva dolžnost je, da iščejo orientacije, ne v meglenih ideologijah, ampak v stvarnem študiju dejstev. Naša dolžnost je, da poznamo preteklost in sedanjost sredine, v kateri živimo, in njene cilje rza bodočnost. Naslednja pozornost ipa naj je obrnjena svetu in njegovim pridobitvam, čemur nujno sledi primerjava in kritika.
Osrednje jedro vsega prizadevanja pa jo predavateljica označila v vprašanju svobode, ki se nam zastavlja danes v novi luči prijemljivih, stvarnih dejstev.
Posebna naloga, ki se stavlja danes slovenski intelektualki, pa je delo med slovenskimi ženami in organizacija širokih ljudskih plasti. Predavateljica je to zahtevo podprla s skrbno zbrano statistiko o dvigu gospodarske, socialne, kulturne, higienske ravni naše žene (štiri šestine kmetic, ena še-
stina industrijskih proletark, ena šestina malomeščank, intelektualk).
Predavanje, ki je bilo toplo sprejeto, je predavateljica zaključila z resno podprto mislijo: Verujmo v svojo bodočnost in v bodočnost človeštva!
Nova slovenska opera
V	kulturno kroniko pišemo novo slovensko opero komponista dr. Švare »Kleopatra«-Uprizorjena je bila 11. maja v ljubljanski operi, natanko po desetih letih zadnje slovensko operne premiere Braviničarjevega »Pohujšanja v dolini Šentflorjanski. — Ker naš list zaradi pomanjkanja prostora ne more prinašati strokovnih ocen, svoje bralce le opozarjamo na redki dogodek v naši operni kulturi.
Meško v češčini
Kot 12. zvezek Jugoslovanske knjižnice je izšel prevod najboljšega Meškovega odrskega dela Pri Hrastovih, številnim dosedanjim prevodom njegovih del se je pridružila drama, ki bo gotovo imela uspehe po čeških odrih, kar tudi zasluži. Prevod je oskrbel dr. V. Merka, ki je že prej napisal monografijo o pisatelju, ki ga Čehi izmed vseli Slovencev največ berejo. Tudi ob koncu svojega prevoda je dodal kratek oris Meškovega dela, v katerem opozarja na njegove najbolj znane romane, dalje na njegovo lirično prozo in omenja tudi odrska dela. Meško sam ipa jo napisal kratek prolog, ki je natisnjen v faksimilu.
Misli
Popolnost se ne meri po obsegu, temveč po dejanju.
Popolnosti se ne more tehtati, ker je neizpodbitna resnica, ki se sama razodeva.
Kaj more človeka zadovoljiti? Morda trenutna zmaga nad čem, morda bogastvo, i°' bra kupčija. Ako govorim iz iskrenosti: življenje samo v tistem visokem smislu, ki n»s približa polni resnici.
Ne govorimo toliko, utihnimo pred vsem? kar nas očara, v zgodovini in v času. Toda ako nas bo očaralo slabo, ne bomo ostrmeli v tisti globini v nas, ki je odprta neskaljeni ljubezni, ampak samo v spoznanju.
Čas je kakor lestva, ki se pne iz večnosti v minulost, iz dobrega v slabo. Je kak»r nešteto poti, ki si jih prosto izbira človeka narodi. A samo ena, edina pot je prava, 0' sta, ki je najbolj svetla, najbolj jasna.
Vse misli je mogoče v sebi zatreti, vse želje. A hotenje je vedno živo. Duša zmerom sama od sebe hrepeni po dobrem.
Ne sramovati se dobrih lastnosti. Na dan z njimi. Dobrota se v človeku zmerom obnavlja in vedno v drugačni obliki.
Kdor pa dobroti v sebi ne da odmeva, ji zapira pot.
Kdor ji ne odpre poti, njeni bohotnosti ne dopusti obsega.
Samo ena beseda je včasih veliko več vre* dna kot tisoč laskavosti. Ena sama beseda je že lahko vrednota, sad.
Enuanuel Kolina®'1
Slovenci so se po več nego tisoč letih V0' litično otresli tujstva. Sedaj jim je zgodo-vina odredila nalogo, da pokažejo, ali so zmožni največje človeške umetnosti: vladati sami sebe.
Dr. Lončar: Politično življenje Slovencev-
Urednik in izdajatelj: Vitko Musek, Ljubljana
Ošlak Ferdinand:
Spomini na osvobodilne boje za štajersko m Koroško v letih 1918 1920
(Nadaljevanje.)
Močan sovražni napadalni oddelek, ki je prišel skozi dvorišče, vrt in vrtna vrata neke hiše v stranski ulici, kjer je bil lahko že več dni skrit, seveda ni računal, da ga naša straža že pričakuje. Vodnik sovražnega napadalnega oddelka je mislil, da je zaradi zime in noči razen stražnika, ki je stal pri vhodu, vse moštvo v .stražni sobi, kjer ga bo laliko krvavo pokončal. Kar mimogrede je skozi okno v stranski ulici v stražnico vrgel ročno granato, ki bi bila, če bi Zeilhofer straže no bil pravočasno alarmiral, popolnoma dosegla svoj cilj, to 6e pravi, da bi bila našo stražo pomorila in ranila, napadalcem pa odprla vrata, da zasedejo vojašnico. Ker v stražni sobi takrat nikogar ni bilo, je granata poškodovala le poslopje. To se je zgodilo v taki hitrici, da so straža, ki je nasprotnika zunaj pričakovala, v mnenju da bo prišel po glavnih ulicah, še zavedla ni kedaj. Nekaj trenutkov [Mi eksploziji granate so že sovražni naskakoval« prišli izza ogla ter so pred vhodom v vojašnico kakor maički naskočili našo tam postavljeno strojno puško in stražo. Poveljniku, k;i je vodil sovražni naskok, je v tem
prerivanju uspelo, da je zagrabil celo cev naše strojne puške in jo je poskušal že obrniti proti našim, kar bi za nas, če bi mu bilo slednje uspelo, še vedno lahko bilo usodno, kajti gospodar strojne puške je v tistem trenutku bil tudi gospodam in lastnik vojašnice. Razvil se je srdit lx>j za strojno puško, kar s puškinimi kopiti, bajoneti in .revolverji. K sreči je pri tem naš desetnik in poveljnik naše straže prehitel nasilnega poveljnika naskakovalcev ter ga čisto od blizu s pištolo ustrelil, da se je mrtev zgrudil na cesto zraven vhoda v vojašnico. Tako so naši obdržali strojno puško, s .katero so takoj začeli pokati, kar je nemške Avstrijce prisililo, da so se umaknili nazaj med svoje številnejšo tovariše, ki v boj še sploh niso .posegli. Šele sedaj se je začelo puškarjenje. Naš strojničar je mirno legel k strojni puški ter streljal. Njeno drdranje in smrt njilinega poveljnika je te legionarje tako poparilo, da so po kratkem streljanju nehali misliti na zavzetje vojašnice ter se iz strahu ali previdnosti zaradi morebitnega našega protinapada v celoti umaknili v tisto smer, iz katere so prišli.
Straža, ki pozneje ni bila več napadena, jo nato ves čas med boji ležala pred vojašnico ter 7. ognjem strojne puške in navadnih pušk pregnala vsakega sovražnega vojaka, ki se je prikazal, izvzetmši ujetnike, ki so so ji vdajali z vzdignjenimi rokami.
Sovražno zavzetje in zasedba Pistorjeve vojašnice bi bilo za napadalce lahko pomenilo lep uspeli, kor bi se od tam ne bili hoteli
kar tako umakniti, pa naj bi bil izid skupnih bojev kakršen koli. Hrabrost naše straže in pa Zeilhoferjeva opozori te v na nevarnost sta preprečili precejšnjo nesrečo. Vseh sedem mož naše straže je ostalo živih in zdravili, v naših rokah je pa ostala tudi Pastorjeva vojašnica.
Padli poveljnik napadalcev Pistorjeve vojašnice, desetnik Rodik Johann, je ml prav kakor njegovi idejni in vojaški voditelji ponemčen Slovenec. Nekaj nad dvajsetleten kmečki sin, nekje iz Srednje vasi ali Mitter-linga blizu Radgone, mi je bil iz svetovne vojno osebno znan kot hraber podčastnik.
Napopisljivo ganljiv prizor so je odigral pozneje, ko so prešli bo.M k mestnih ulic v okolico. Prišla je namreč ,mati padlega Rodika, da vidi, kaj je s sinom. Vsa obupana so je med jokom in ihtenjem, ki bi ganila celo trdi pohorski granit in ki sta sla navzočim skozi kosti in mozeg, vrgla na svojega v snegu na cesti ležečega in mrtvega sirna, ga objemala iin polju nova la, dokler je niso odstranili.
Obnovljena zveza mojega oddelka z našimi.
še preden sc je zdanilo, sem se trudil, da « svojim oddelkom dobim zvezo in stik z glavno četo v vojašnici, ki je sovražnik ni mogel zavzeti. Ozemlje pri mostiču Uray-Kodoliču, ki mi je bilo prvo in izhodno oporišče, sem imel za ta namen za najbolj primerno. Popolnoma neopaženo sem s svojimi fanti ponovno zasedel svojo izhodno točko
in gledal iin pričakoval, kaj prinese beli dan* ki se nam je v svojem snežnem, zimske®1 plašču bližal.
D.nevina svetloba še ni omogočala pregle' da bojišča, ko je sovražni ogenj nekolik? popuščal. Bilo jo to znamenje, da sovražn^ menjava položaja, ki bodo manj vidni. J®. res smo kmalu ugotovili, da so se sovra/J’ oddelki, kolikor so še kompaktno nastopa^’ začeli skrivati bolj v ozadje, kar so jim V naše strojnice iz vojašnice še vedno hud oteževale. Šlo je v tem trenutku za meka** šen zaključek prvih lx>jov. .... , ,a
Za vsak primer sem sklenil riškirati d moža — bil je to menda Mora z enimi varišem — ter jiiina naročil, da sc skuš® za vsako cono od nas prebiti do vojaŠni . Smer Dolga ulica ter po njeni stranski 11 mirno hiše, kjer je stanovala znana slove« ska Verliče va družina, proti fotografski'’1' ateljeju Bundu je bila pot, fci sem jo do* čil. Iiii res po tej najblizji poti je kljub temu, da je bila so polovica IMm, ulice zasedena po nasprotniku, dosegel
storjevo in od tam konjeniško vojašnico-največ jo začudenje viseli naših, ki so da smo že davno uničeni, so naši Moril« * poročilo in prošnjo, da nam pošljejo l**1 y iin m uniči jo, sprejeli iz vidnim veseljem- ^ petih minutah sem imel pri mostu nio/C' tc ko se prostovoljno oglasili, naboje, gru'J l/tl
m/ ov/	  ,1-- -	•	o	-	—> ———-	1	/,tx
in hrano, torej ..vse, kar sem potrebo' ‘‘0t-nadaljevanje bojev in preganjanje naHI
nika.
(Se bo nadaljevn
lo)