Vera in politika. Ooror poslanca dr. H o h n j e c a na taboru mož in mladeničer na Velesoyem pri Kranju 3. oktobra 1926. Ali sta vera in politika v zvezd med seboj? Na to vpraSanje dajejo odgovocr protivniki vere in cerikve. Ruski boljšeyiki so Boga zdekretirali ® sveta ter progUtsili brezlboštvo za poglavitno vladno in upravno načelo. Brezbožni materializem je v Rusiji oficielni svetovni nazor, ki daje glavne smemiee za državno politiko, za gospodarstvo, kulturo in prosveto. Mehikanski framasoni in socialisti, ki sedaj imajo mehikansko državo v svojih rokah, so stvorili, odnosno obnovili zakane, s kajiimi se cerkev popolmoma podjannljuje državi. Petindevetdesetim procentom veraega ljudstva usiljujejo obvezno brezversiko državno šolo. Katoliški cerkvi so odvzeli in zaprli ne samo vse zasebne verske šole, marveč tudi hiše božje. Cerkev in vera je za njihovo poliiiko predmet, i_ to predmet pritiska, preganjanja in zattranja. Framasonstvo je tajna organTzacija, ki pred nepodučeno javnostjo povdarja svoj nrpoHtični, zgolj olovekoIjubni, filozolski in napredni značaj ter kot svoj cilj razglaša dusevno in socialno poboljšanje človeštva. V resnici pa je to emirnentno politična ustamova, M hrep&ni po nadvladi nad ljudmi, nad državami iin vsem svetom. Njena poiitična ost je predvsem obmjena proti katoliški cerkvi. Njene glavne težnje so konce_trira_e okoli tega, da cer_ev izrine iz javnega življenja ter ji po poedinih državah prepreči pot do zakonodaje. Po spričevamju zgodovine je lra_iaso_stvo pri vseh protiverskih in proticerkvenih podvzetjih in ukrepih bilo gonilni in vodilni činitelj. Fraincoslko framasonstvo je cna svojem občnem zboru leta 1902 pozdiravdlo Combesovo ministrstvo, v katerem sta izmed 12 ministrov biila s&mo 2 neframasona, s temi-Ie besedami: »Velika loža Francije eestita ministrskemu predsedniku Combesu in njegovi vladi _ odločni republikanski politiki ter ga poziva, naj z največjo energijo vztraja v avoji borbi proti klerikali—nu v vseh oblikah.« In Combes je vztrajal, dokler ni s pomoojo framasonske lože zatrl vseh zasebnih versiklh šol, upeljal državni monopol brezversike lajične šole, raztrgal 'konkordat ter izvedel popol_o ločitev države od cerkve in s tem združeno podjannIjenje cerkve. Kakor je loža v svojem glamem poročilu istega leta (1902) izjavila, je njen kononi oilj, s prosvetIjevanjem in razkristjanjenjeim že_s_ega spola in delovnega ljudstva doseči propad rimskega papeštva. Razumljivo je samo po sebi, da framasomstvo postopa previdno ter po Idkalnih potrebah tudi zakriva svoje konene cilje. Podobno je rastlini-ovijavki, ki se oprime močnega drevesa. Izpočetka je neznatna, da se db Ikrepkem drevesu komaj opazi, vendar pa iiz njega firpa in sesa živIjenski sok. Čez nekaj casa se je ovila okoli vsega drevesa, prepletla njegove veje, štrli čez njegov vrh ter ne pripušca k njemu ne svetlobe ne zraika. Taiko začne drevo peSati in rbolehati in njegovo deblo trohneti, dokler ga mooan veter ne podere. Zdaj se na trohnobi svojega dobrotnika rastlina^zajedavka še le razraste v vsej bohotnosti. Framasonstvo se udomažuje tudi t naši držari. Dokaiz zato je občmi zbor vesoljnega framasonstva v Beogradu v septembru tega leta. Odelo se je kajpada s plašcem Slovečnosti in miroljubja, da s to kuliso zaikrije svoje prave težnje. Kaiksine pa so fe težnje, dokaizujejo stranke im časopisi, ki so prošinjeni njegovega duha. Ta duh narekuje in nazpihuje borbo za lajiono šolo, t j. _i šolo brez duhovmiika iin vere, borbo za civilni zakon, t. j. za necerikveno eakonsko zvezo med kristjani, borbo rza ločitev države od cerfkve, t. j. za podjarmljenje cerkve državi. Ta duh je v naši državi že pred leti zapocel borbo, ki traja z ojačeno silo naprej. Trudi se pri nas ustvariti sikup no fronto z onim duhom bizantiniama, ki je lasten grški cerkvi ter nikakor ne pozna cerkvene svobode, marveč smatra cerkev ikot državno ustanovo, v vsem odvisno od državne vlasti. Takšen je odgovor, ki ga dajejo nasprotniiki na vprašatnje, ali ima vera s politiko kaj opraviti. Z besedami to zvezo ponajveč zanikujejo, s svojimi deli pa jo potrjujejo. Oni izrabljajo politično moc, _i je v njihovih roikah, ter uporabljajo vsa politicna sredstva, ki so jim na razpolago, da škodujejo cerkvi, izpodbijajo -njene pnavice ter zmanjšujejo in pokončujejo njaii upliv na javno življenje. Tako nas postopanje nasprotnikov vere in cerkve uži, kako ozka vez je med vero iu politiko. Že iz te ugotovitve sledi, kako neistinita in amešna je trditev, da vera in politika nimata ničesar drugo z drugo opraviti. Protiverske stramke izrabljajo politiko proti veri in v škodo cerkve. Nam pa 'kot vernim in doslednim kristjanom pripada dolžnost, da uredimo razmerje med vero in politiko v tem smislu, da ustvarimo sklad med političnimi nafieli in dejanji in med moralnimi predpisi naše cerkve. Nikdar ne smemo pritrditi^^motnemu __.enju, da je dvojma morala: ena iza zas&bno življenje, druga za javmo življenje. Za vsa dejanja človekova velja ista moraia, isti inoralni predpisi, ki jih človefc spomava bodisi z naravno tlučjo razuina, bodisi v nadnaravmi svetlobi razodetja i_ ki urejujejo odnose človeka do Boga, do sebe in do bližnjega torej tudi do države, ki se potemtalkein tudi od politike ne dado ločiti. V tem oziru je vredno zabeležiti besede Napoleona I., ki je 5. junija 1808 rekel v Milanu: »Nobena družba ne more obstati brez morale, morale pa ni brez religije. In zato daje samo religija državi trdno in trajuo oporo.« Ako povdarjamo harmo_ijo (skladno vez) med vero i_ politiko, nočemo s tein trditi, da je tr^ba vsa politična vprašanja presmatrati v l_ci vere. Je mnogo politicnih zadev, ki se po cerikvenlh načelih _e dado urediti, ker ne spadajo na veirsko polje. Kmet svojega polja ne obdeluje samo po katekizmu. Ako bi to hotel storiti, bi bil smešeai. KateMzem ne uci, lcako je treba zemljo orati, gnojiti, sejati itd. To učita razum in izkustvo. Iz tega pa ne sledi, da je katekizem ne- potreben. On _5i kmeta, da po nedeljah in praznil'_ ne sme zemlje obdelovati, da ne sme stopiti oa tujo zemljo ter si jo lastiti, da se med dekun ne sme dati zapeljati k Jezi in preklinjanju, da se pri svojejn delu mora dati voditi o Ijubezni do Boga, sebe in bližnjega, da mora pri prodaji svojih pridelkov postopati pravično in poštc^o. Kakor bi torej bilo nespametno, ako bi se samo dal vodili od _ate_i_na, taiko bi bilo ikrivo in slabo, ako bi pri svojem dehi popolnoma zaneanarjal verske resnice. Slično je z državo in politiko. Kristus ni zato prišel na svet, da_nas uči^nauk o državi, politiki, narodnem gospodarstvu itd. Zato ima Slovdk luč svojega razuma. Brez božjega razodetja moremo spoanati, odkod in Ikaj je države, kakšen ]e njen namen, kaj ta namen pospešuje, ali mu ško di. Iz tega pa ne sledi, da se državniku in politiku _i treba nič ozirati na vero in njen nauk. Vera uči, da država ni sama sebi namen, marveč da je sredstvo, ki ima služiti človeku pri dosegi njegovega končnega nadnaravnega mmena. Vera potrjuje to, kar že uči razum, da je namreč državna avtoriteta in oblast dana njenim imejiteljem ne za lastno korist, ampaik v blagor državljanov ter da so preti svojo vestjo in Bogom odgovomi za to, kako jo uporabljajo. Ker je morala prava in trdna podlaga države, morale pa ni brez religije, mora država ono ustanovo, kateri po božji volji pripadajo verske in moralne zadeve, t. j. cerkev, priznati, v njenih pravicah braniti, jo podpirati ter osikrbeti možnosti, da <se uveljavijo in izvršijo tisti cerkveni nauki in predpisi, ki zadevajo državno področje, zlasti kar se tiče šole in ljudske vzgoje, zakonske zveze med kristja_i in pravic ikrscansike familije. " Kar velja za poedine politike, velja tudi in se 'bolj za politi^ne stranke. Stranike so instrument, so sredstvo aa uresničenje političnih idej in dosego politicaih ciljev. Poedinec fega ne more doseci, zato se mora z ena_o_iisileoimi združiti v akcijsko in bojno organizacijo. Za kristjane, ki se zavedajo svoje vere, njenih do_nosti in pravic, je prostor samo v strankah s kršcanskiiKi programoim. Ako se pridmžijo \lrugi_i strankain, ne ravnajo dosledno v smislu krščanstva. Take strank^ niso cerk vene tvorbe, za koje bi ceiikvena oblast bila odgovorn«. Cerkvena oblast, osobito rimski papež, je veokrat odMonil in zavrnil istovetenje politične stranke s katolisko cerkvdjo. Politične stranke so avtonomne politične tvorbe, M so v zgolj političinih vprašanjih (kakor n. pr. v vprašanjih vladavinske oblike in notranje državne ureditve, v vprašanjih zunanje politike, v davčnem vprašanju, v vprašanju vojaštva, policije itd.) popolnoma neodvisne. V tem oziru je dobro spomeniti dogodek iz ^odovine nemškega centmma, torej ene izmed najboljših kršoanskih straiik na svetu. Ko je 1. 1887 po nafelepu nemakega kanclerja Bismarcka kardinal Jacot>ini centnunu izjavil željo papeža Leona XIII., naj bi centn_n v parlamentu pritrdil septenatu (sedemletni veljavi vojaške postave), Je pl. Framkenstein sporazuimio z voditeljem W_idthorstom odgovoriJ: »Ni mi treba pondariti, da se je centrum vedno smatral za srečnega, alco je izvršil navodila Sv. Stolice, 5e je „0 %w cerkvene zadeve. Toda že 1. 1880 sem si dovolil opozoriti na to, da je centramu nemogoče izvršiti direktive, ki so dane za necerkvefne zakone.« Papež Leon XIII. ni dal direktive, ne predpisa, marvec je samo izrazil željo. Centrum pa je izpolnitev te želje spoštljivo, a odločno odklonil. Naša stranka je stranka krščanske svobode. In ravno ta svoboda nam narekuje ter nas navdušuje, da podpira- mo cenkvene predstojnike, rimskega papeža in naše škofe v borbi za katoliške ideale in za pravice cerkve in krščan skega ljudstva. Ta borba je plemenita in narekovana od globoke zavesti stanovske dolžnosti. Nasprotniki pa tako delovanje in potegovanje papeža in škofov razkrieujejo kot politično ter ga skušajo pred državo disfereditirati z žigom klerikalizma. Ko je Ijubljanski škof dr. Jeglič storil to, kar je njegova dolžnost kot pastirja duš, da je namreč obsodil pisavo »Domovine« kot nekrščansko in proticetfk- veno ter vernikom odsvetoval čitanje tega lista, so ga na- sprotniki ožigosali kot klerikalnega agitatorja ter se za- •*fekli po pomoc k ministru vere. Sugerkali so i_u, da je Ijubljanski škof kršil čl. 12 naše ustave, in pravoslavni mi- nister, ki ne po_ia visokega pofclica katolišlke cerkve niti naloge in odgovornosti katoliškega škofa, jim je nasedel ter obsodil škofovo postopanje (kot »stranpot strankarske pclifike«. Mi pa kličemu Ijubljanstkemu škofu: »G. škof, Vi ste na pravi poti obrambe naših verskito. svetinj in pravic in naše ljudstvo Vam sledi s hvaležnostjo in z zaupanjem!« Za obrambo verskih svetinj našega Ijudstva se je na- ša stranka vedno potegovala ter se bo tudi v bodoče. Ona je bila ter tudi bo v prihodnje prvoboriteljica za krščan- sko šolo, za pravice staršev in katoliške cerkve na vzgojo otrok in mladine. Ona je vedno stala na braniku za funda- ment kršcaiiske familije, za zakramentalno zakonsko zve- zo. Ako branimo verske svetinje našega ljudstva, hočemo s tem ohraniti to, kar je bistveni del slovenske individual- nosti.