Domovi ima
RIC ft M—H O fWl E
NO. 20
AMOUCAM IN *«Rfr IM UMOUA«« ONL?
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, JANUARY 29, 1969
tLOVCNUM
MOftMINO tMWSPAMU
ŠTEV. LXVII - VOL. LXVII
Izrael mora opustiti svoj "odgovor" Iraku
^ Izraelu se razburjajo, ker so v Iraku obesili 9 Judov tat “ i z r a elske vohune”, Češ da je to golo “maščevanje”, pa ne morejo ukre-niti nič, ne da bi spravili v nevarnost še druge Jude v Iraku in drugih arabskih deželah.
JERUZALEM, Izrael. — Pred-^dnik vlade Levi Eshkol je v PaUamentu odločno obsodil obuditev na smrt in obešenje 9 udov v Iraku, ki naj bi kovali ^ar°to za prevrat režima in vo-Unilj v korist Izraela, kot trdi Uradna obtožnica. Eshkol je de-■'‘d. da je edina krivda obtožen-Cev bila njihovo judovstvo. Po-je ves svet, naj v imenu člo-^nosti pritisne na Bagdad, da ° Prenehal s pokončevanjem udov. Teh živi v Iraku še okoli , u0, večinoma samih starcev in
stark.
Glavni tajnik ZN U Tant je že J'' januarja pozval k sebi ira-KoSa poslanika in ga opozoril
zaskrbljenost zaradi
sod SV0:i0
k flnega procesa proti zarotni-p.0lT1 in judovskim ‘vohunom’ v .^agdadu. Svarilo ni nič zaleglo ^ant je v ponedeljek obeše-Ja v Iraku odločno obsodil. De-
]o |
•!e. da bodo otežila mirovne aPore na Srednjem vzhodu. Množična obešanja v Iraku sta sodila tudi predsednik ZDA 4 Nixon in papež Pavel VI. zraelski ministrski predsed-* Levi Eshkol je iraški nastop s*.v Judom primerjal z naci-plcnLn v Hitlerjevi Nemčiji. 0zval je vse države, naj poma-
sku naP°ru za rešitev ira-j. v Judov. V Bagdadu so nam-. ,c °bjavili da jih še večje šte-^•'Ura na sodbo v zaporih, eri Izraelci so prepriča-so v Iraku postavili Jude
Novi grobovi
Frances Culkar
Včeraj je po kratki bolezni umrla na svojem domu 81 let stara Frances Culkar, roj. Burja v Podhruški na Gorenjskem, od koder je prišla v ZDA pred 60 leti, žena Franka, mati Franka, 4-krat stara mati, 9-krat pramati. Pogreb bo iz Fortunovega pogreb. zavoda na 5216 Fleet Ave. v petek ob 8.30 zjutraj, v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo.
William B. Molle
Po dveh mesecih bolezni je umrl v Euclid General bolnišnici 55 let stari William B. Mol-lie s 1034 Creekview Drive, mož Eleanore, roj. Crowley, oče Wil-liama, Marie-EUen, Patricie, Eleanor, Timothy j a, pastorek Christine Molle, sin pok. Johna in pok. Mary, brat Marie Moeller, Johna, Eugena, Dorothy Ba-linski, Josepha in Roberta. Pokojni je bil rojen v Clevelandu in je bil veteran druge svetovne vojne. Zaposlen je bil v detektivskem oddelku policije v Clevelandu. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri ob 8.45, v cerkev Marije Pomočnice na Neff Rd. ob 9.30, nato na All Souls pokopališče.
George Hanson
V Woman’s bolnici je umrl 76 let stari George Hanson z 8206 Crumb Ave., mož Gertrude, oče Edwarda, stari oče in praoče, rojen na Švedskem, upokojen mehanik od White Motor Co. Pogreb bo iz Zelotovega pogreb, zavoda na E. 152 St. danes popoldne ob enih na Knollwood pokopališče.
Mat
itie sodišče, jih obsodili na smrt Rešili iz maščevanja za izra-bfj 1 naPad na iraško vojaško očif3^0 v Jordaniji, ki podpira hovu? araLske gverilce pri nji-I^j. napadih na Izrael in na po elu zasedeno ozemlje. Izrael ukreniti trenutno nič kot vpreči v svoj napor a0 . Judov v Iraku svetov-^bvVn0 mnenJe- Vsak poskus Vz * Iraku silo bi pomenil o^.^oma splošen pomor pre-■ o Judov v Iraku in nemara po arabskem svetu. —o-----------------
Ob Hočiminhovi poti telefonako-telegrafski vod
SAIGON, J. Viet. — Ameriška izvidniška letala so odkrila, da grade rdeči vzdolž Hočiminhove poti telefonsko-telegrafski vod, ki naj bi omogočal stalno varno in nemoteno zvezo med Hanoi-em in njegovimi vojaškimi oddelki v Laosu in Kambodži, pa tudi v Južnem Vietnamu. Doslej vzdržujejo to zvezo radijskim potom. Tem sporočilom je možno prisluškovati.

drugod
Libanon od napada * bejrutsko letališče
6^R^mTahizgU^
n AU1, Lib. — Izraelci i
hitjj aPadu na letališče pri Bej-bfg °ncem preteklega decem-N>th-*?^i ** °d 13 libanonskih feih letal.
j a so bila že zelo zasta-^ov*1 Vredna kvečjemu 12 milili. £ ’ trdijo poznavalci položa-M^^rovalnice so kljub temu 'Mškj Za ta letala 18 milijonov Tro ine:
ie se<laj obnovljen . ,°Lsegu in letalske druž-
'r- ^aelskega napada ime-- ,ailsko celo korist, ker ima-
^ viaj naTiresto starih, novejša ^ ^ vredna letala!
Najvišja tem
a bLzu 50.
Izgredi v Pakistanu zahtevali 26 življenj
Opozicija proti avtoritarnemu režimu Ayub Khana postaja vedno bojevitejša.
KARAČI, Pak. — V zadnjih dneh je prišlo znova do nemirov in izgredov v obeh delih Pakistana. Skupno je število žrtev protivladnih demonstracij in izgredov doseglo že 26 mrtvih, veliko pa je bilo ranjenih in jih tiči v zaporih. Policija in vojaštvo sta dobila namreč nalog, da streljata na demonstrante in na vse, ki se ne drže policijske ure v mestih, koder je ta odrejena.
Do streljanja prišlo v mestu Lahore, kjer so vladni nasprotniki napadli in zažgali poslopje vladi naklonjenega lista. Do novih spopadov in streljanja je prišlo tudi v samem Karačiju. Očividci trdijo, da so bili štirje pristaši Muslimanske lige, vladne stranke predsednika Ayub Khana, v Karačiju umorjeni, vsaj trije pa hudo ranjeni, ko je protivladna drhal napadla krajevni urad stranke in zažgala sosednja poslopja. Ogenj je bil viden na milje daleč.
Nemiri, izgredi in spopadi med pristaši vlade in njenimi nasprotniki niso omejeni le na Zahodni Pakistan, kjer skrbi vojaštvo za red v Karačiju in Lahoreju, ampak so dosegli izredno velik obseg tudi v Vzhodnem Pakistanu/ zlasti v njegovem naj večjem mestu in upravnem središču Dacca.
Pakistan je obsežna država in
Nixon podpira povišanje plač Kongresu za 41%
WASHINGTON, D.C. — Predsednik R. M. Nixon, ki mu je Kongres tik pred nastopom podvojil plačo od $100,000 na $200,000, se je včeraj izjavil za povišanje plač članom Kongresa za 41' < . Kongresniki bodo prejemali v bodoče po $42,500 na leto namesto dosedanjih $30,000. V samem Kongresu je proti takemu povišanju komaj kaj odpora. Povišanje bo stopilo v veljavo prihodnji mesec, če se ne bo Kongres proti njemu izjavil z glasovanjem do 16. februarja.
V javnosti je bilo precej glasov proti takemu povišanju plače predsedniku, članom Kongresa in vsem vodilnim članom zvezne vlade in zveznih sodišč. Sedanji čas zahteva zadržanost, saj je Nixon sam izjavil, da je eden njegovih glavnih ciljev o-mejevanje inflacije. S takimi povišanji jo gotovo ne omejuje, pač pa pospešuje!
Tisti, ki se boje, da bi nastala stiska za kandidate za Kongres, zvezna sodišča ali celo za samo zvezno vlado, če sedanjih ogromnih poviškov ne bo, so lahko brez skrbi. Kot v preteklosti tudi v bodoče kandidatov ne bo nikdar manjkalo.
Ruski strokovnjaki bodo prišli tudi v Jordanijo
AMAN, Jord. — Gospodarski minister Mizam Sharabi je po svojem povratku iz Moskva objavil, da je tam podpisal v ime-
nu Jordanije dva dogovora s obsega one dele Prednje Indije, Sovjetsko zvezo. Prvi določa po-
kjer je bilo muslimansko prebivalstvo v večini, ko so se Angleži leta 1947 odločili umakniti iz svojega dotedanjega Indijskega cesarstva. Pakistan ima nad 100 milijonov prebivalcev in je bil do pred nekaj leti najtrdnejši zaveznik ZDA v Aziji.
Študentje nemirni tudi
v Keniji v Afriki
NAIROBI, Ken. — Policija in vojaštvo sta obkolila univerzo ter na ukaz predsednika republike Joma Kenyattte pognala od tam kakih 1200 študentov, ki so
večanje trgovine med obema državama* drugi pa rusko sodelovanje pri izdelavi in izvajanju raznih načrtov za gospodarski razvoj in napredek Jordanije. V okviru teh dveh dogovorov bodo prišli v Jordanijo prvič ruski strokovnjaki.
Doslej je bila Jordanija izključna domena Britancev in A-merikancev. Ti so dajali Jordaniji tudi vso potrebno gospodarsko in vojaško pomoč. Z novima dogovoroma so Rusi ustvarili razpoko, skozi katero bodo širili svoj vpliv v Jordaniji, poleg
pretekli petek začeli štrajk v, Savdske Arabije in do neke me-podporo svoji zahtevi po “aka- re Libije edini odkriti zaveznici [dernski svobodi”.	IZDA v arabskem svetu.
RDEČI V JUŽNEM VIETNAMU OBJAVILI 7DM PREMIRJA
Osvobodilna fronta Južnega Vietnama je objavila danes zjutraj, da se bodo njene čete vzdržale vsakega boja od 15. do 22. februarja, ko praznujejo v Vietnamu novo leto, znani Tet. Vlada v Saigonu se za premirje še ni odločila.
SAIGON, J. Viet. — Danes zjutraj je radio JužnovieL namske Osvobodilne fronte objavil enotedensko premirje za praznovanje novega leta Tet. Premirje bo trajalo od 7. zjutraj 15. februarja do 7. zjutraj 22. februarja. V Vietnamu uporabljajo Lunina leta in Tet je praznik Luninega novega leta. Vlada v Saigonu tudi preudarja, da bi proglasila premirje, oziroma ustavitev sovražnosti za čas praznovanja novega leta, pa svoje odločitve še ni objavila. Lani so rdeči premirje za Tet izrabili za zadnje priprave in začetek svoje največje ofenzive v vseh letih vojskovanja. Upali so, da jim bo nenadni splošni udar prinesel naglo zmago, pa so se temeljito ušteli. V tej ofenzivi in v bojih, ki so ji sledili, so izgubili dober del svojih preskušenih moči, posebej še organizatorjev na terenu.
Ko so vprašali podpredsednika Nguyena Cao Kyja v Parizu, kjer je glavni svetovalec južno-vietnamske delegacije pri razgovorih za končanje vojskovanja, o letošnjem praznovanju novega leta v Južnem Vietnamu, je dejal, da bo vlada v Saigonu kljub lanskemu rdečemu grdemu prelomu premirja tega nemara tudi letos objavila. Na vprašanja, kaj
Novo srce ni zdržalo
CLEVELAND, O. — Wylie Julliard, 22 let stari fant iz New Yorka, ki se je še pretekli petek veselil življenja s svojim novim srcem in bil poln upov, je včeraj zjutraj nenadno umrl, ko mu je misli o možnosti nove rdeče srce po 44 dneh, ko so mu ga
ofenzive za to priložnost, je Ky odgovoril, da nima nič proti njej, ker bo le dala priložnost za “uničenje rdečih”.
Razgovori za kulisami v Parizu se vneto nadaljujejo, obe strani iščeta čim boljše položaje za svoja stališča. Novo srečanje delegacij je določene za jutri ob 10.30 dopoldne v hotelu Majestic. Pričakujejo, da se bo razprava nadaljevala v podobni obliki, kot se je preteklo soboto začela, namreč s splošnimi izjavami, napadi, očitki in odgovori nanje ter s protinapadi. Do začetka resnih, stvarnih razgovorov, trdijo, da ne bo prišlo še nekaj tednov.
Bojevanje v Južnem Vietnamu je bilo zadnje dni omejeno. Prišlo je le do par večjih spopadov med rdečimi in južnoviet-namskimi vladnimi četami. V katerih so imeli rdeči preko 200
Zunanja politika v znamenju trojke: Nixon, Fulbright, Rogers
WASHINGTON, D.C. — še predno je Nixon imenoval Rogersa za državnega tajnika, so politični krogi v Washing-tonu zvedeli, da se je preje posvetoval s senatorjem Ful-brightom o tem imenovanju in o njegovi politiki glede diplomatskega osobja. Nixono-va okolica ni zanikala teh govoric, opazovalci so pa takoj mogli zaključiti, da se skuša Nixon že v začetku ogniti vsem tistim napakam v zunanji politiki, ki jih je delal Johnson. Med glavnimi Johnsonovimi napakami je pa bilo stališče, da lahko kar sam brez vsakega sodelovanja s senatom usmerja ameriško zunanjo politiko. Pri tem je Johnson še' napravil napako, da je zanemarjal stike s Ful-brightom in ga tudi ni naprej informiral o svojih sklepih, kot bi bilo treba.
Ta Johnsonova politika je napravila iz Fulbrighta izrazitega kritika Johnsonove zunanje politike. Fulbright ni zamudil nobene prilike, da ne bi metal predsedniku polena pod noge. Verjetno bi bilo vse to odpadlo, ako bi bil Johnson videl v Fulbrightu res svojega
svetovalca. Toda Johnson ni bil politik, ki bi iskal stalne zaupnike. Pri tem seveda nočemo reči, da je Fulbright imel v zunanji politiki zmeraj prav. Včasih je zadel pravo pot, včasih pa tudi ne.
Nixon je dvoboj med Johnsonom in Fulbrightom skrbno opazoval, saj je vedel, da Ful-brightovo nasprotovanje Johnsonovi politiki škoduje tudi Johnsonovi kandidaturi. Fulbright je tako postal brez svoje volje podpornik načrtov, ki jih je imel Nixon. Zato ni nič čudnega, da je Nixon pazil, da stikov s Fulbrightom ne pretrga in da jih tudi ne taji.
Fulbright je preveč skušen politik, da ne bi videl, da je doba njegovega vpliva na a-meriško zunanjo politiko pred vrati. Zato je na vsako Nixo-novo akcijo odgovoril s simpatijami, ki se niso dale zakriti. Javna tajnost je postalo dejstvo, da Fulbright odobrava Nixonovo postavitev Rogersa za državnega tajnika in da se strinja tudi v drugimi nameravanimi Nixonovimi reformami v državnem tajništvu. To se je pokazalo že ta-
krat, ko se je Rogers prvikrat pokazal pred Fulbrightovim senatnim odborom za zunanjo politiko. Rogers je imel zelo malo težav, da je prepričal člane odbora o pravilnosti svojih političnih pogledov. Fulbright je tudi namignil, da mu je všeč sedanja smer a-meriške politike do Vietnama. Ni rabil tudi nobene besede, ki bi jo mogli smatrati za kritiko Nixonovih načrtov glede pariške konference. Kar je najvažnejše: sedanji stiki med Nixonom, Fulbrightom in Ro-gersom niso planirani za kratek čas. Tako Nixon kot Ful-bright mislita, da bo medsebojno zaupanje in prijateljstvo trajalo dolga leta.
To bi bilo vse lepo, ako bi bila takih misli vsa republikanska stranka. To pa ne drži. V republikanskih vrstah se nahajajo mogočni politiki, ki smatrajo, da je treba v Vietnamu končati vojno v vojaško zmago, še več je takih, ki hočejo braniti Čangkajška na Formozi do konca. Fulbright in republikanci nimajo tudi istih pogledov na našo politiko v Latinski Ameriki in zahodni Evropi. Niso samo po-
drobnosti, ko ločijo senatorjeve poglede od republikanskih. Fulbright nima čisto drug koncept o ciljih ameriške politike kot republikansko vodstvo.
Treba je torej računati, da bo prijateljstvo med Nixonom in Fulbrightom postalo kmalu predmet živahne debate v republikanskih vrstah. Vsaka debata bo pomenila precep za Nixona. Komu naj da prav: ali lastni stranki ali Fulbrigh-tovi filozofiji? Težka bo ta odločitev. Fulbright res nima za seboj nobene stranke, toda njegov političen koncept uživa ugled v vsej ameriški napredni in liberalni javnosti. Kaj pa ta javnost pomeni, smo videli prav letos. Saj je podrla Johnsonovo kandidaturo. Tudi na to ne bo Nixon smel pozabiti, ko bo ustvarjal podlago za svojo ponovno kandidiranje za predsednika ZDA.
V odnosih med Kongresom in Belo hišo bo lahko vladal mir, toda prav isti čas bo lahko močno grmelo tako v liberalni kot konservativni A-meriki. Tudi s to možnostjo moramo računati.
mrtvih, med tem ko so bile izgube vladnih čet po uradnem poročilu “lahke”.
vsadili v telo namesto neozdravljivo bolnega lastnega, odpovedalo.
V petek še ves vesel je v nedeljo začutil bolečine v želodcu. Odpeljali so ga v Cleveland Clinic, od koder je bil pretekli torek odpuščen kot zdrav. V začetku ni izgledalo nič posebno vznemirjajočega, toda njegovo stanje se je nenadno poslabšalo in včeraj zjutraj ob 5.45 je umrl.
W. Julliard je bil 100. človek, ki so mu nadomestili njegovo srce s tujim, drugi v Clevelandu. D. H. Lawson, 50 let stari A-krončan, ki je dobil v Cleveland Glinici drugo srce lani 4. septembra, je zdrav in normalno dela.
Hitro se začela gledati!
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon nam je skoraj celo leto razlagal, kaj vse bo delal, ako postane predsednik. Sedaj nam je napovedal, da bo takoj začel izvrševati svoje načrte. Pa se verjetno ni zgodilo čisto slučajno, da se je s svojim delovnim programom oglasil tudi senator Edward Kennedy. Objavil je, da bo “v prihodnjih tednih” predložil Kongresu celo vrsto zakonskih osnutkov, ki bodo obravnavali ugodnosti za industrijo, kadar bo ustvarjala nova delovna mesta za brezposelne reveže in podpirala gradnjo stanovanj za revne sloje. Predložil bo tudi že davno napovedani zakon o spremembi načina vojaških naborov in zakon o večjem zdravstvenem varstvu za obubožane državljane.
V senatu so takoj začeli govoriti, da senator Kennedy hoče delati konkurenco predsedniku Nixonu, ki bo tudi predlagal zakonske osnutke o istih predmetih. Kennedy to odločno zanikava. Pravi, da ga njegovo mesto podnačelnika d e m o k ratskega kluba sili, da konstruktivno sodeluje v kongresni zakonodaji. Za Kennedyjeve ideje se naravno zelo zanimajo ne samo njegovi prijateji, ampak tudi tekmeci, posebno v republikanskih vrstah.
Iz Clevelanda in okolice
Razprodaja pri Majerju—
Znana trgovina s čevlji Louis Majer ima letno razprodajo čevljev. Z današnjim dnem se razprodaja začne, neha pa v soboto, dne 3. februarja. Več v oglasu. Pred poroto hočeta--
Katoliška duhovnika re/. B. Meyer in rev. R. Begin, ki sta v nedeljo zgodaj zjutraj brez dovoljenja maševala v stolnic: s'/. Janeza, čeprav sta suspendirana, sta včeraj pred sodnikom, kjer sta obtožena povzročitve “nadloge”, izjavila da “nista kriva” in zahtevala sodbo po poroti. Razprava je določena za začetek marca. Njun nastop in odgovor škofije nanj sta povzročila precej zanimanja, pa tudi javnega zgražanja. Duhovnika trdita, da se borita proti “hinavstvu”, proti “rasizmu” in proti socialni brezbrižnosti vodstva Cerkve. Nič ni znanega, da bi s svojimi predlogi za spremembo šla po redni poti najprej k škofu in se odločila za javne nastop šele, če bi ju ta zavrnil. Ubrala sta menda kar takoj “revolucionarno pot”, ki je danes moderna p r i levičarskih skupinah v naši deželi in drugod po svetu.
Zopet v ZDA—
Rojak Marijan Kavčič, 2197 W. 81 St., se je preteklo soboto vrnil z obiska v Jugoslaviji, kjer je imel sitnosti z oblastmi, ki so ■ mu vzele ameriški potni Ust, pa ga mu na posredovanje ameriškega konzulata v Zagrebu vrnile.
Pomožni šolski nadzornik—
Šolski odbor Clevelanda je sinoči izvolil za pomožnega šolskega nadzornika za učni program Jamesa R. Tannerja, 47 let starega črnca, ki je bil preje zaposlen pri raznih zveznih vzgojnih programih v Hough področju, pa nato kot pomožni šolski nadzornik za razvoj in posebne službe.
Sami delajo
NEW YORK, N.Y. — V ZDA potrošijo ljudje, ki žele sami o-pravljati razna obrtniška dela, letno za orodje okoli 60 milijonov dolarjev.
če se zgodi nesreča, vam ne more nihče pomagati, če se niste držali prometnih predpisov.
Zadnje vesti
LONDON, Vel. Brit. — Vesti iz Kaira trdijo, da je posebno sodišče začelo v Bagdadu novo množično razpravo proti 35 obtožencem, mod katerimi je 13 judov. Obdolženi so vohunjenja za CIA Združenih držav.
NEW YORK, N.Y — Glavni tajnik ZN U Tant je pozval velike sile, naj pritisnejo na prizadete na Srednjem vzhodu za končanje vojnega stanja in ureditev sporov.
MT. MORRIS, Pa. — Včeraj zjutraj se je v rovu rudnika Humphrey 7 podrl strop, kar je povzročilo požar. Po hudem naporu se je posrečilo spraviti iz rudnika vseh 138 rudarjev, 12 šele po hudem boju z ognjem in dimom. Kraj včerajšnje nesreče je oddaljen le 30 milj od rudnika Manuington, kjer je ostalo v novembru pokopanih 78 rudarjev.
PRAGA, ČSR. — Pravoverni komunisti so začeli načrtno mazati spomin Jana Palacha, ki se je sam zažgal v protest proti sovjetskemu nasilju na češkoslovaško. i
I
AMEKISKA DOMOVINA, JANUARY 29, 1969
0117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:	_
ga Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83	No. 20 Weds., Jan. 29, 1969
Rdeča Kitajska na novi poti
Kitajska je prevelika dežela, da bi se njen političen razvoj dal opisati s stvarnimi podatki; jih je preveč. Bolje doseže svoj cilj par slik iz njene politične preteklosti.
S kitajskim komunizmom je ozko povezano ime njegovega začetka Mao Tse-tunga. On je bil prvi, ki je zasejal idejo komunizma na Kitajskem. Po svojem značaju je tipičen revolucijonaren pesnik, ki zna pritegniti nase domišljijo kitajskega naroda. Seveda je tudi ambicijozen politik, zaverovan v idejo, da mora voditi kitajski komunizem. Ker nima smisla za težave, ki jih življenje ustvarja vsak dan, se rad odmika stvarnosti in živi v svoji domišljij, ne da bi se pri tem spraševal ali so njegove zamisli ustvarljive ali ne. Industrijo si je na primer zamislil kot neke vrste hišno obrt in posejal Kitajsko s “kmetskimi plavži”. Načrt se je ponesrečil že prvo leto. Ravno tako je propadel njegov gospodarski načrt “velikega skoka naprej” na hitro roko. Skok se je hitro spremenil v gospodarsko polomijo.
Pa ne samo gospodarstvo, tudi partija je šla po svoji poti in ne po njegovi. Vanjo se je nateplo ogromno število koristolovcev in pustolovcev, ki so sicer oboževali masne ideje, toda bolj bili zaverovani v svoj cilj: postati rdeči mandarini in skrbeti za svoj osebni blagor.
Ti aparatčiki so se kmalu razlezli po vsej javni upravi in partijski organizaciji. Čim bolj se je oboževani Mao oddaljeval od stvarnosti, tem manj so bili navdušeni za njegove ideje, tem manj so prisegali nanje. Voditelja so pa našli v Liu Šao-čiju.
Liu Šao-či je bil od prvega dne vodilna osebnost v kitajskem komunističnem gibanju. Med tem, ko je Mao daleč na zahodu dežele v odmaknjenih provincah pesnikoval in filozofiral. je Liu stal sredi rdeče revolucije v vzhodnih provincah in ustvarjal temelje za komunistično zmago. Okoli njega se je zbirala delovna in požrtvovalna inteligenca, posebno gospodarsko nadarjena in polna smisla za tehniko in racionalnost.
Ta struja tovariša Liu Šao-čija je bila že 1. 1965 tako močna, da je prisilila Mao Tse-tunga, da se je umaknil z vseh vodilnih položajev v javni upravi in se posvetil le načelstvu stranke. Mao je spoznal, da so spodrezane korenine njegovemu položaju in sklenil, da razdere takratno stranko in javno upravo, ustvari novo partijo in ji izroči oblast. Prišel je na idejo, da ustvari novo mladinsko gibanje, ki naj pod njegovim vodstvom preobrazi partijo, deželo in u-pravo. Novo mladinsko gibanje je dobilo obliko “rdečih gard”.
V rdeče garde se je kot povodenj vlilo na milijone kitajske mladine, ki je hotela z Maovim katekizmom v eni roki in z orožjem malega kalibra v drugi čez noč preobraziti svojo domovino v duhu Maove filozofije. Nezrela in neizkušena, kot je bila, je le porušila partijo in javno upravo, deželo pa spremenila v anarhijo. Le moči tradicije je treba pripisati, da sploh ni razpadlo vse javno življenje.
Posledice razdiralne moči rdeče garde so bile tako velike, da jih je uvidel celo Mao sam. Že leta 1967 je mladino poslal nazaj v šole, toda njegovi učenci ga niso hitro ubogali. Mao je bil pa tudi prisiljen, da poskrbi za zarodek novega komunističnega sistema. V ta namen zbira okoli sebe že poldrugo leto vse, kar smatra za konstruktivno, le struje okoli Liu šao-čija noče pritegniti k sodelovanju. Zato je dal najpreje tovariša Liu odstraniti od vsakega vpliva na u-pravo in partijo. Začasno vodstvo v deželi naj prevzamejo “revolucijonarni komiteti” v 29 provincah. V komitete naj pridejo zastopniki vojaštva, bivši zanesljivi aparatčiki in pa ostanki zanesljivih in discipliniranih rdečih gard. Seveda bo o članstvu v komitetih odločal Mao, ljudske množice bodo imele pravico, da slovesno manifestirajo za nove komitete. Novi komiteti so bili ustvarjeni že koncem 1. 1968. Čaka jih neverjetno težka naloga: obnoviti morajo stranko in javno upravo, obenem pa spraviti gospodarstvo zopet na noge.
Mao je seveda prepričan, da je njegov načrt ustvarljiv. Saj upa. da bo stranka tako hitro obnovljena, da bo imela svoj občni zbor že v zgodnjem poletju. Vendar se pa tudi zaveda nevarnosti, ki jih vidi v možnosti, da se bodo v revolucionarnih komitetih pojavili spori, struje, trenja. Zato poudarja neprenehoma, da je treba varovati slogo na znotraj in disciplino na zunaj za vsako ceno.
Tako je kitajska kulturna revolucija že dosegla svoj — negativni — cilj. Uničila je javno upravo in razbila stranko v drobce. Tako je stanje ob začetku tega leta.
Druga posledica je usodnejša: kitajska komunistična stranka je zgubila svoj političen monopol. Ne bo mogla postati v doglednem času tako vsemogočna, kot je bila v dobi pred “kulturno revolucijo”. Vpliv vojaških krogov se bo zmeraj bolj Čutil, vpliv inteligence se bo zopet začel uveljavljati. To bo držalo le tako dolgo, dokler bo Mao še na oblasti.
m'
Zgodovina tragedije kitajske komunistične stranke ni še torej dosegla zadnjega poglavja.
BESEDA IZ NARODA
Ime države Wisconsin in škof Baraga

MANITOWOC, Wis. na ameriških držav ima svoja imena od Indijancev: Dakota, Illinois, Iowa, Michigan, Wisconsin itd. Tudi neštevilna ameriška mesta so jih prejela od Rdečega človeka:	Chicago, Milwaukee,
Sheboygan, Oshkosh itd. Daši je izvor imen v večini primerov jasen, namreč indijanski, so pa natančni pomeni imen še mnogo-kje neznani in gredo mnenja razlagalcev vsaksebi. V to vrsto spada ime Wisconsin.
Prvi, ki je zabeležil ime reke, ki je dala ime teritoriju, je bil Pater Jacques Marquette. On o-menja 1. 1673 reko Meskousing in da se izliva v Mississippi. V sledečih desetletjih se to ime navaja ali kot Ouisconsin ali kot Ouisconsing, pa tudi kot Miskon-cing. Wisconsinska teritorijalna zakonodajna oblast je 1. 1845 legalizirala to ime v obliki, kot ga poznamo sedaj: Wisconsin.
Razlaga pomena te besede pa ne gre tako daleč nazaj. Šele 1. 1833 je britanski Captain Frederick Marryat razlagal ime kot reko “Tisoč otokov”, kar da indijanska beseda pomeni. S tem je začel tisto vejo lingvistične intepretacije, ki je sledila in smatrala, da se beseda nanaša na vodo, bodisi na otoke bodisi na pritoke. Tako je 1. 1855 Rev. Alfred Brunson zapisal: “Chip-pewas, ki stanujejo ob zgornjem toku reke, jo imenujejo Wees-kon-san, kar pomeni “zbiranje voda”. Daši je bila takrat ta rešitev nova, se kritično ne smatra kot zanesljiva. V slovarju Chippewa jezika namreč za tako interpretacijo pi nobene podlage. (To posnemarti iž razprave: Virgil J. Vogel, “Wisconsin’s name: A Linguistic Puzzle”, objavljene Wisconsin Magazine of History, vol. 48, 1965, 181 sl. in iz dela Henry R. Schoolcraft: Indian Tribes of the United States, III., 1851, 502, ki ga tudi Vogel citira kot vir. Nadaljnih avtorjev, ki spadajo v Vodno stranko, ne bom omenjal, dajem pa tukaj besedo P. Bertrandu Kotniku OFM, New York, najboljšemu poznavalcu Chippewa jezika med Slovenci. Pater Bertrand, please.
Druga skupina jezikoslovcev ima pa za svojega praočeta škofa Barago, ki je v svoji slovnici in slovarju Otchipwe jezika (izdaja 1879, Montreal, Can.) zapisal: “V Wisconsinu, iz ali v Wisconsin. (Bivališče bobra ali muškra-ta).” (Prevedeno po citatu v razpravi, op. pisca.) Baragi je sledil Krizostom Verwyst, misijonar med Chippewa-Indijanci, ki 1. 1891 navaja podatek od nekega Indijanca, da pomeni ta beseda muškratovo gnezdo. Vendar pa Verwyst pristavlja, da niti dva Indijanca ne razlagata besede enako. Tudi Baraga navaja v svojem slovarju na drugem mestu z muškrata besedo “wa-jashk”, za njegovo bivališče pa ‘wajashkwaj”.
L. 1921 je etnolog Alanson Skinner razložil ime Wisconsin iz Menominee jezika, da pomeni muškratovo bivališče (Wi-skos ali Wi-skons) in da je reka odtod dobila svoje ime. Na ta način bi Skinner in Baraga soglašala v tem, da sta plemeni Ojibway in Menominee obe imenovali reko po njenih glavni značilnosti, o-bilnosti muškratov in njihovih gnezd na reki.
Etnologi in lingvisti so prinesli še tretjo razlago in ta je, da beseda pomeni “rdečo zemljo”. Kdor se hoče o tem poučiti, naj bere gori omenjeno razpravo.
Tudi če je zadnja razlaga pravilna, ako se poslužimo prvenstveno vokabularja Fox in Sauk Indijancev, je Baragova interpretacija le avtentična z ozirom na to, da je besedo zapisal v di-
Veči- rektni kavzalni zvezi. Za vsakega poznavalca jezikovnih razmer je važno, da ve, kateremu plemenu in kateri lingvistični podružnici pripada izvestitelj. Toda često se zgodi, da pripadniki različnih takih enot rabijo iste izraze, če se nahajajo na značilnem skupnem teritoriju, in ne takih, ki so običajni v jedru njihove jezikovne skupnosti. Besede potujejo in se ustvarjajo v najrazličnejših realnih okoliščinah.
Želeli bi, da bi se lahko več bralo o škofu Baragi kot znan-stveniku-etnologu. Da je škof mogel ustvariti take stvari kot sta slovnica in slovar Chippewa jezika, zato je treba iskati pojasnila v njegovem dunajskem šolanju in pa v dejstvu, da je bil po rodu Dolenjec, s čimer je prejel od narave izrazit čut za jezik in besedišče. Nedaleč od njegovega doma je bil rojen Franc Levstik, klasik slovenskega jezika, nekaj sta let prej pa Primož Trubar, ustanovitelj književne sloveščine. Za raziskavanje in interpretacijo dela škofa Barage je že zdavnaj prišel čas aggior-namenta.	R. Ložar
Nekaj spominov na Jožeta Lekana
VETRINJ, Kor. — Bilo je jeseni leta 1913 po znanem katoliškem shodu v Ljubljani, se pravi, pred 55 leti, ko sva se prvikrat srečala z ranjkim Jožetom Lekanom v Ljudskem domu v Ljubljani, v telovadnici takratnega šenpterskega Orla. Oba sva telovadila pri Dijaškem Orlu, ki je imel v imenovanem domu poleg telovadnih tudi svoje druge organizacijske prostore. Oba sva bila študenta, ki jima npr. dvakratna telovadba na teden nikakor ni zadostovala. — Vse odtlej sva hodila z Jožetom po isti skupni poti; prav posebno pa še onih dvajset let med obema svetovnima vojskama. Žal, pa je o-bema prva svetovna vojska v mnogem prekrižala najine življenjske načrte; oba sva namreč morala leta 1915 k vojakom in seveda tudi na fronto. Pa sva se oba, hvala Bogu, srečno vrnila z vojske in se spet dobila pri št. Peterskem Orlu, in sicer tudi tokrat spet v telovadnici.
Žal pa se Jože sedaj ni mogel več tako redno udeleževati telovadbe. Zaposlili so ga z raznimi funkcijami v orlovski organizaciji, tako da je bil s temi čez glavo zaposlen. Najprej ga je prav posebno zaposlil I. orlovski tabor leta 1920 v Mariboru. Njemu jo posvetil vse svoje moči tako na tehničnem kakor še prav posebno na organizacijskem področju.
Jeseni leta 1921 je prišlo do velike reorganizacije na slovenskem katoliškem prosvetnem polju. Orlovstvo je bilo prej pod okriljem Slovenske katoliške prosvetne zveze. Tedaj pa se je Orel osamosvojil. Od tega časa je bil Jože še bolj zaposlen v orlovski organizaciji; opravljal je v njej stalno važne funkcije, najvažnejša pa je bila ' gotovo finančna. Takrat je bilo npr. med drugim dokončno rešeno vprašanje članarine. Vsak član je moral biti hkrati naročen na orlovsko idejno glasilo Mladost; naročnino za njo. pa je poravnal obenem s članarino.
Veliko zaslug si je Jože pridobil tudi pri sestavljanju orlovskega Vadnika za redovne vaje. Pri Orlu smo bili takrat vpeljali nove redovne vaje, podobne o-nim pri vojakih, tako, da so fantje, ki so prišli k vojakom, že popolnoma obvladali to snov, za
urjenja: tudi orlovski poveljevalni jezik je bil v veliki meri takrat vsklajen z vojaškim. Vse to delo je bilo opravljeno v neštetih sejah, ki se jih je Jože redno udeleževal; ves ta čas pa je bil tudi član predsedstva Orlovske zveze in tako tudi bistveno odgovoren za njeno delo.
Med največje Jožetove uspehe štejem dvoje: prvo stadionsko loterijo in pa orlovski štafetni tek z Jesenic preko vse Slovenije v Maribor na Slomškov grob. Kot znano, si je orlovska organizacija med drugim postavila cilj zgraditi v nekdanji gramozni jami za Bežigradom v Ljubljani velik moderen štadion. Za to je bilo potrebno veliko denarja. Predsedstvo Orlovske zveze se je odločilo organizirati 1. stadionsko loterijo; ranjki Jože je bil pooblaščen za izpeljavo te velike naloge. Dobro se še spominjam ogromnega dela, ki ga je Jože takrat storil. Delal je tako rekoč dan in noč, da je loterija uspela. Vse brezplačno! Večkrat je moral še svoj denar zalagati za vrsto potovanj, da ne govorim o izgubi časa in zdravja. Takšnega idealizma, kot je bil takrat med nami, ne,vem, če ga je kdaj prej ali pozneje bilo v tej meri na Slovenskem!
Drugi veliki organizacijski u-speh rajnkega Jožeta pa je bil orlovski štafentni tek z Jesenic v Maribor na Slomškov grob. Da ga je organiziral v tem obsegu in s tolikšnim uspehom, je porabil ves svoj prosti čas. Vso progo od Jesenic do Maribora je moral večkrat pregledati in natančno določiti število tekačev, saj je bil na vsakih 100 — samo izjemno — na 200 metrov postavljen po en tekač, ki je moral preteči to progo. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je bil ta tek organiziran leta 1932, ko ni bilo Orla, katerega je bil takratni jugoslovanski diktatorski režim 1929 razpustil in je vsako sled po or lovstvu diktatura skrajno vestno preganjala; kjerkoli so zaslutili samo najmanjšo sleč orlovskega telesnovzgojnega dela, so jo drakonično zatrli.
In je še polno drugih stvari, ki jih je Jože opravil v tej slovenski mladinski organizaciji. Za večino teh je vedel sam najbolje. Toda rajnki Jože je bil tih in skromen slovenski kulturni delavec, zraven pa v svojih načelih do skrajnosti dosleden. Pol stoletja sva delala skupaj, zato vem, da je bilo tako. O svojih zaslugah za organizacijo ni hotel nikoli govoriti.
Dragi br. Jože! Z idealnim delom si zaključil svoje zemsko življenje. Sedaj te je Bog poklical k Sebi, da sprejmeš od Njega za vse to večno plačilo. Naša zahvala in posebej še naša molitev te spremlja. Bog živi!
Ivo Kermavner
Doklej bodo še brez božiča
Veselica euciidskib upokojencev m drugo
CLEVELAND, O. — Vsako leto ob tem času prirejajo euclid-ski upokojenci svojo letno veselico. Letos bo v nedeljo, 9. februarja, v Društvenem domu na 20713 Recher Ave. Od 4. do 7. bodo servirale naše vrle kuharice večerjo, nakar bo sledil ples pod direkcijo Franka Mramorja. Vstopnice, katere so po $2„ se dobe pri blagajniku A. Bozichu, tel. 481-7094. Rezervirajte se tudi Vi za ta vesel dogodek euclidskih doslužencev.
Tudi letos prireja federacija upokojencev izlet v staro domovino po znižanih cenah: prvi bo od 2. junija od 19. avgusta, drugi od 3. junija do 22. julija. Vsi, ki mislite obiskati rojstno domovino, se obrnite za informacije na predsednika Krista Stokela, 1875 Braeburn Dr., Cleveland, Ohio 44117, tel. 531-3151.
Potovanje oskrbuje Kollan-drova agencija.
V zvezi z zadnjo sejo naj bo o-menjeno, da smo upokojenci hvaležni o d v e t n iku Josephu Zormanu za odziv in zanimivo
V Sloveniji so tudi letos bili brez božiča. Vsaj uradno ga niso obhajali, ker je bil delavnik. Zasebno pa so imeli božič povsod; tudi v družinah partijcev. Polnočnice so napolnile cerkve po vseh župnijah. V Ljubljani so v stolnici pri polnočnici peli operni pevci; tudi pri frančiškanih je bilo petje na višku. V cerkvi pa ljudstva, da se nisi mogel ganiti. Že dve uri prej so začeli pri bajati ljudje. Pred prazniki so prodajali božične razglednice tudi z verskimi motivi. Prav tako so letos izšle nove plošče z božičnimi pesmimi, Vendar so božič uradno tudi letos ignorirali.
In ljudstvo to boli. Škofje so na skupni konferenci v Zagrebu vložili na zvezno vlado prošnjo, naj bi se božič proglasil kot praznik družine, podobno kot se na Vse svete skupno obhaja dan mrtvih. Toda na prošnjo niso dobili odgovora. Nekateri verniki so se obrnili na vodstvo televizij oddaj v Ljubljani in prosili, naj bi se med prazniki spomnili v programu tudi na verske motive. Toda direktor oddaje je prosilcu ing. Jožetu Strgarju med drugim takole odgovoril: Sporočiti vam želim, da RTV Ljubljana v svojem radijskem in TV programu ne namerava tudi v prihodnje prilagajati programske vsebine katoliškim ali kakim drugim verskim praznikom in verski dejavnosti.” (“Družina”, 1. dec. 1968.)
Rezek odgovor, kot da bi bil direktor Milan Marčun neomejen gospodar ljubljanske televizije in ne samo državni uradnik in kot bi bila televizija njegova osebna ustanova in ne skupna last državljanov, ki jo vzdružejo s svojimi davki. Prav dostojen odnos javne ustanove do občinstva, ki pove svoje želje! Pri tem se človek vprašuje, komu je televizija namenjena? Direktorju in uslužbencem ali občinstvu? Je namenjena partijcem in ateistom ali je namenjena vsem Slovencem, tudi tistim v tujini?
Mi Slovenci v zamejstvu bi zelo radi videli in slišali televizijske in radijske programe, ki bi bili v soglasju z božičnimi prazniki slično, kot je tudi letos napravil tržaški radio. Naš ponos, da smo Slovenci, bi samo zra-stel, saj je italijanska televizija v tem oziru za božič vedno tako zelo revna.
Pa tudi Slovenci v domovini bi bili zadovoljni, saj so to prosili. Poleg tega je tudi po zadnjih statistikah v Sloveniji še vedno nad 67% ljudi bolj ali manj vernih. (Glej “Delo”, 25. dec. 1968.) Vsi ti bi za praznike radi kaj slišali o praznovanju božiča in o božičnih obredih. To delajo vse televizije in vse radijske postaje po svetu razen v Rusiji in na Kitajskem. Uverjeni smo, da bi tudi nereligiozni Slovenci za božič radi prisluhnili božični pesmi na radiu ali prisostovali kakemu božičnemu prizoru na televiziji.
Gospodje, ki vladate nad slovenskim ljudstvom! Čustva se
ne dajo zbrisati z gospodarsko reformo. Kot jih ni izbrisal v Sloveniji stalinizem. Čas bi bil, da se o tem uverite in da ustre-žete ogromni večini rojakov doma in v zamejstvu, ki si želijo božiča tako, kot je v navadi pri Slovencih povsod, kjer prebivajo. S tem ne boste nič izgubili, temveč samo pridobili!
(Kat. Glas, Gorica, 9. jan. 1969.)
Slovenski duhovniki na pa* storalnem tečaju na Dunaju
Od 2. do 4. jan. je bil na Dunaju tradicijonalni božični duš-nopastirski tečaj, katerega se je udeležilo nad 400 duhovnikov. Poleg domačih avstrijskih du-aovnikov so na tečaj prišli tudi duhovniki iz ČSSR, Poljske, Madžarske, obeh Nemčij in nekaj tudi slovenskih duhovnikov, dasti iz mariborske škofije. Pre' davanja in debate so potekale pod naslovom “Daj račun od svoje vere!” Govorili so v glavnem bogoslovni profesorji, zlasti iz Nemčije.
Nagrade so dobili
V začetku januarja so bili v Ljubljani nagrajeni v Titovi prisotnosti naslednji slovenski spodarstveniki “za izjemne do sežke na svojih delovnih mesti!' Ivan Atelšek, direktor tovarn® Jorenje iz Velenja; Jož. Lesar, direktor tovarne Brest iz Cerk-lice; Stojan Perhavec, direktor FAM iz Maribora; Oleg Vrtač1 lik, direktor Meblo iz Nove G°' ice in dr. Al. Vadnjal in dr Vil j. Rupnik z ekonomske fakul' ;ete v Lj. Pobudo za nagrade j® dala Gospodarska zbornica za Slovenijo. Vsega je bilo predi0' *enih za nagrado 59 kandidat°v'
“H uetten berg-Jescnice-Borovlje
Kot znano, se slovenske žel®' Jarne na Jesenicah, v Ravnah ^
Štorah bore za svoj obstane
Da bi laže prenesle konkuren°ft so se odločile, da se združijo mo samo železarsko podjetje t®r je zaenkrat med njimi že skl®' njena pogodba “o medsebojne^
čehnično-poslovnem sode lov'a' iju”. V tej zvezi je zanimivo P® ročilo, katero objavlja nod ng°r' njim naslovom celovški N'T V številki z dne 9. jan. 1.1. in ki56 ?lasi: “Železni rudnik v Hu®1' tebergu se bori za svoj obst°l Jesenice potrebujejo ceneno ^ lezno rudo in Borovlje cen®® Ilirovo železo. Medsebojna P^ noč treh podjetij bo zagoto'®. vsem trem n a d a 1 j n i obs^ Huettenberg bo dobavil JeSf[ lam železno rudo, zaenkrat ^ j 900 ton letno. Avstrijska žel®2®^ na je znižala za to rudo pr^°[ ne stroške, tako da bodo
nizl
ne dobivale to surovino po ^ neni kakor iz Bosne. Jesenic® > bodo producirale 2,000 ton sur® vega železa za Borovlje.”
Pesmi in poezije so posnetje čustev, misli in jezika prednaša-nega v naj lepši zbrani pisani besedi. Kot rože na vrtu, ki jih vedno radi vidimo in občudujemo, ostanejo tudi poezije vedno lope in sveže, na katerih se ponovno in ponovno opajamo.
Tudi novoizdane Jack Tomšiča poezije so lepe in opojne. Vsi, ki so jih že prebrali, se o njih zelo pohvalno izražajo. V njih je zajeta duša in bistvo našega človeka. Sezimo po njih! Poezije, 9 stanejo $1.50, se dobijo tudi pri Tivoli Import v Clevelandu.
Prihodnja klubova seja se vrši v četrtek, 6. februarja, ob 2. popoldne
V Slovenski Krajini skup110 molijo za zedinjenje ^,
v navadnih prostorih.
katero so sicer pri vojakih pora-1 razlago o važnosti in legalnosti | Pričakuje se, da pridete vsi! bili polna dva meseca rednega oporok.	1	L. P.
V Slovenski krajini žive ^ venci, ki so po veri evangel'®3 mleg katoličanov.Verske aosti in mržnje med njih®^ letos so pa posebno delavni v
hu in smislu zedinjenja. H
duh°v
ferenci nikov v
evangeličanskih Moravcih v dneh 0 do 8. novembra so bili Poval7L ni tudi katoliški duhovniki- 1 ^ ležila sta se dekana obeh murskih dekanij. V istih dn j,,.
bil v Murski Soboti misijo®1' ,jj
pova;
zuiti, ki so ga vodili, so .p, tudi evangeličanskega župr'1^j Odzval se je in pripeljal s s®
tudi skupino svoje mladine-
p'
toličani in evangeličani so s^j
tudi
v evangelic®11-. Dolnji Lendavi ^
0'
skupnih
no molili cerkvi v
nuarju je bilo več	^
božnosti za zedinjenje po
kih in drugih prekmurskih
venskih župnijah.
d
Sl
k,
ki
St
k
Vi
irt
Se
"1
‘ii
‘til
in
te
ko
>n
Se
no
‘k!
h,
t>t:
<Jo
de
%
kr]
ve
Ofc
kic
(
i
koi
Jli
tki
ko]
^1
in
Jti
®lo
So2
ce$
nn.
ini,
bil,
tej
%
%
ie
S
ki
AMERIŠKA DOMOVINA,
le-
in
tein
iCOi
v
t«f
ki«'
ten1
)vn'
po-
?Or'
v
ue1'
;toi-
že'
ten"
po-
ivilf
toj-
ten1'
20,'
zn»'
V02'
teni;
niži1
pa
gr čan1 strf ti ^
an-
GOSTAČ MATEVŽ
Spisal F. S. Finžgar
.J,	,£tr£lf£M£M£,'£„g, r£,,£,r£,f£,ff->(£,f£H>|tr£ii£if£ti£l'£«)£l'£i«£i
“Viš ga, kako se nareja stare-6a' Rezka te je dobro ukrotila,'1 !>a je zbodel Komar, ki ga ni rtlaral. Možaki so se bolj po sili ^smejali in vsi nagovarjali Tev-2a za mlaj.
u '‘Poskusil bi,” je pritrdil Tevž.
Toda kdo bi dal pošteno smre-7> ne kako tanko žrd? Kdo bo konje in voz?”
Veš kaj,” mu je svetoval No-Vak> “županu Primožu reci za smreko. Za Završnico imajo La-Jarjevi gozd, kot bi rž vsejal. v°ze jn konje bonjo že mi pri-
skrbeli.”
Tako je,” so soglasno potrdili Iiasvet gospodarji. “Reci županu, c*a smo imeli tu v gmajni srenj-Sk° sejo in tako sklenili,”
. Pje, moška je tm” se ^e ogla-spet stari Špane. “Tevž, le iako stori!”	' < „
Ce je vas vseh taka misel, po;-skUSim,” je pritrdil Tevž.
Komar je zaradi svojega dol-§°petegai sina J ur j a špiknil Tev-a: “Naj ti pa še Vida pomaga Uganjati fantine!” Novak se je Pfeko rame srepo ozrl na Košnja, rekel pa ni nič.
Zazvonilo je poldne, gospoda-so se razšli po domovih.
pov'
biie'
ur
jr«'
r
e\,oi
P'
ikifj
$
0P
P*
10
Mlaj
■^o istega dne popoldne je Tevž Panu Primožu, ki je bil zelo volje, povedal željo goslarjev.
, Sem za to. Le posekajte smre-
*U1 dobre
suhli
v mojem!” Zahvaljeni!
Toda kakega
Jatega kapnika ne bomo se-
sc ve, da ne. Mlaj mora
kali: bi"*0
1 že pošten, sredi vasi, kjer je r^jski župan.”
Ali sme biti smreka visoka Sai kakih deset sežnjev?”
Kisem ti mere meril. Pošten ai naj bo, čeprav sto klafter
visok
Kar poderite si ga!”
ittii
evž se mu je smehljaje se v
vseh fantov zahvalil, j ievž z nabiranjem fantov ni ^el prida opravka. Ponujali so sami, ko se je novica o ^;aJu hitro razprhnila med nji-v ' Konja in voz sta obljubila cj°Vak in Knafelj. Ta je modro j,0, ai) da priklene k vozu še vo-z dero. Ta bi varoval vrh da bi ne pometal po tleh Se umazal.
^ rei'ji dan pr-ed začetkom alhika je že šlo zgodaj zjutraj k ‘antov čez Vrh podirat smre-2a mlaj. Izbiranje najlepše § višje jih je zelo zamudilo.
ao
to in ono. Toda ta je
^ai
J s° med tisoči debel priprav-u aašli
hj6 a reven vrh, druga je bila vejnata. Po dolgem izbo-jjj,.80 blizu gozdne meje obstali poaailepši. Brez graje je bila. a kagali so jo, pedklinili tako,
l'e
krh
Ve
. vrh padel v nizko grmi-e m se mu niti vejica ni od-
kila.
Skrbno so odsekali vse
Qr’da mlaj ni bil nič ranjen ' di smreke niso. Naj jo lub ^‘Vozu varuje, da pride do-
hooj!
I
^ brez madeža.
.k^ne je zapel hoj! p0tj 'c voznikov, ki so obstali na šli ^°d gozdom. Tudi ti so pri-^io9 Pom°č sekačem, ki so že t>oi0!avKi valjarčke, da so jih s^di pod smreko. Fantovska in moč je smreko veli-ifi j^° hitro dobila do vozne poti bj preudarno naložila na vse š1q °2°ve. Po poti iz Zavrha je <*dk°. Na ovinku, kjer se je <4* a Pot odtekala na cesarsko U i’111 jo prizadelo dosti tru-% evž je vodil. Velel je odpeti Z na|a?nja voza. Samotež so ju lUli ^0ken° smreko vred prede-Peti na travnik, da so do-
bili
beij
bili
1 s sther
in
s cesto. Tam so ju pri-prvi voz, konji so poteg-bila na cesti.
v*u ^e^reka je ie ]\[ e ia, da je šlo vse po sreči, %gi0Va*ov zajahal konja, vsi i^ So v kobalo sedli na mlaj eriRna vožnja je šla ukajoč
skozi vasi. Doma so vaščani od samosrajčnikov do starih dedov vsi privreli gledat mlaj. Fantje so naglo znosili več tesarskih stolov, nanje prevalili smreko z voz in odšli domov večerjat.
Drugo jutro so se spet zbrali fantje pri smreki. Začeli so jo beliti; snemali so lubje in vsako grčo in grčico skrbno in gladko odsekali. Štirje so se lotili s krampi in lopatami jame, ki je morala biti zadostno globoka, da bi mlaj vzdržal tudi viharje. Dekleta so na tršasti vrh pripenjale trakove: bele, modre in rdeče. Nobena vejica ni bila brez njega. Ob steblu v vrhu so privezale drog s slovensko zastavo, ki naj daleč vidna vihra vrh mlaja. Iz zelenja so spletle venec in vanj potaknile raznobarvno živo in umetno cvetje.
Popoldne je prišel gledat mlaj župan Primož.
“Deset sežnjev meri, rajši še več,” je pohvalil mlaj. Ko si je ogledal še jamo, je ukazal, naj o z deskami opazijo, da se ne bo cb postavljanju zasipala. “Deske lahko dobite pri meni.” — Nazadnje je stopil k dekletom, si ogledal ozaljšani trš in delo pohvalil. Potem je potegnil iz žepa rdečo mošnjico. “Lcjte, tole rožo bom pa sam privezal na spodnjo vejo mlaja.” Mošnjiček je dvignil in ga potresel, da je v njem zacingljalo. “Ali slišite?” je pobaral dekleta.
“Denar je notri,” so nekam plaho povedale.
“Zaresno denar! Trije križani srebrni tolarji pojo v mošnjičku. Kdor pripleza do njih, so njegovi. Ti so poleg moje smreke za nameč k mlaju,” sa je pohvalil Primož in dekletom pomežiknil: “No, katera ima takega fanta, da bo priplezal do mošnjička? Gotovo ji podari en tolar za spomin!” Župan je opazil, da so nekatere zardele, najbolj pa Vida, ki ji je župan še enkrat posebej ramežiknil.
Primož ni odšel domov. Sedel je na star hlod ob plotu in čakal mož, ki so se začeli zbirati. Prinašali so lesene škarje na dolgih drogih, ki so jih imeli spravljene za vsak primer pod hlevskim na-puščem. Tudi fantje so že opazili jamo.
“Tevž, sedaj se izkaži, če te je kaj poveljnika!” je župan zaklical v množico.
Izkušeni tnožaki so poprijeli; mlaj se je začel dvigati in ni trajalo kdo veka j dolgo, da je, stoječ še pošev, cecnil v jamo.
“Je že naš,” so zavpili možaki. Še so poprijeli in ga od vseh plati oprli, da je bil natančno navpik. Fantje so zgrabili za lopate, ga zasipali in zemljo trdo zbijali s tolkači. Ko je bila ritina več ko nad polovico zasuta, so škarje popustile, v vrh mlaja je zapihal večerni vetrič, pisani trakovi na njem so zamigljali. K županu je bos pritapljal Blažek m mu izročil prstem vrč, nalit s slivovko.
“Možje in fantje, lepo je šlo, kot po maslu. Zato sem vam pripravil kapljo stare slivovke za iikof. Srknite jo!”
Vrč je izročil mlademu Tri-platu, da je pijača krožila od ust do ust. Četa je prazen vrč vrnil Blažku in župana v imenu vseh zahvalil za mlaj, tolarje in pijačo. Fantje so do vrha zasuli in zabili jamo krog mlaja. Začelo se je mračiti.
Vse tri dni pred nedeljo se je zbiral krog mlaja vaški drobiž od samosrajčnikov do dečkov, ki so šoli že odraščali. Večji in krepkejši dečki so se lotevali pleže na mlaj. Mnogi so se res popeli za dva, tri, celo pet sež-njev visoko. A so vsi omagali in zdrsnili po mlaju na tla. S tal so ogledovali v vetru se zibajoči rdeči mošnjiček in imeli vsi zelo velike oči zanj. Toda za njihovo moč je bil previsoko.
Na seji deželnega sveta v Trstu je 17. decembra svetovalec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka temeljito obravnaval slabi položaj, v katerem se trenutno nahaja vsa Beneška Slovenija od Rezije preko doline ob Teru do nadiških dolin. Rekel je, da nevzdržno gospodarsko, prosvetno in družbeno stanje v omenjenih krajih sicer že vsi poznajo in se tudi vsi strinjajo v tem, da ga je treba izboljšati, toda še vedno manjka splošni načrt gospodarske obnove s posebnim poudar-tom na kmetijstvo, na obnovo živinoreje, na pogozdovanje, na gradnjo ljudskih hiš, na industrializacijo, na turistični in gostinski razvoj ter na ureditev cest in voda. Le tako se bo odstranila huda revščina in se za-vrlo izseljevanje.
Med prebivalstvom bi bilo tre-oa pospeševati zadružnega duha, da bi ljudje ustanavljali razne zadruge v medsebojno pomoč. Izboljšati bi bilo treba pašnike in planine, bolj preudarno urediti mlekarne in sirarne, obnovi-
Težki položaj Bencike Slovenije
vod in namen.
M. K.
koli zveze z vodilnimi nacisti kot neresnične in mora sedanji novi nastop judovskega centra darsko in socialno obnovo tega proti njemu imeti kak drug^po-področja, če se hoče odstraniti zmanjševanje prebivalstva in o-mgočiti tem ljudem mimo življenje, zlasti še, ker so lojalni državljani in katerih narodnostne, jezikovne in kulturne pravice ščiti tako republiška ustava države kakor posebni statut naše dežele, poleg tega pa so te pravice obsežene tudi v listini o človečanskih pravicah, katere 20-letnice proglasitve smo se v teh dneh spominjali.
živinorejo, zavarovati zemljo pred hudourniki, ki vsako leto o-grožajo napore kmetovalcev ter slednjim nuditi bolj pogosto u-činkovito podporo.
Treba bi bilo tudi zdelati načrt za ustvaritev krajevne industrije pohištva, sadnih produktov, kostanjevega lesa. Pri Čedadu ali v Špetru ob Nadiži bi bilo treba usta noviti industrijsko področje, da bi bilo na ta način zaposlenih čim več domačinov.
Poskrbeti bi bilo treba tudi za razvoj turizma, tako poletnega kot zimskega, za katerega bi bil primeren zlasti Matajur, saj ima ta gora sneg vse zimske mesece ter istočasno ni predaleč od velikih mest naše dežele. Toda za pospeševanje turizma bi bila potrebna zlasti bolj smotrna povezava cest in prevedba mejnih prehodov druge stopnje v prvega. Medtem ko je Trbiž deležen vseh koristi, katere mu nudi bližina meje, so pa doline ob Nadiži še vedno oropane trgovske iz
Judovski center na Dunaju obtožuje dr. Knino-slava Draganoviča
DUNAJ, Avstr. — Med priseljenci iz Jugoslavije, ki žive v Avstriji, je vzbudila senzacijo vest, ki jo je objavil šef znanega judovskega centra za preganjanje nacistov, ki so za časa Hitlerjeve vlade morili, mučili ali drugače preganjali Jude, ing. Simon Wiesenthal. Zelo razširjen list Die Kleine Zeitung je objavil pismo, ki da ga je ing. Wiesenthal pisal jugoslovanskemu ministrstvu pravosodja. V tem pismu je trditev, da je dr. Draganovič pomagal prominent-nim nacistom, da so zbežali iz Evrope in se skrili pred policijami zapadnih zaveznikov in zlasti pred povojnimi judovskimi zasledovalci, šef judovskega centra predlaga naj jugoslovanske oblasti v tej zadevi zaslišijo dr. Draganoviča, ki sedaj živi v Sarajevu.
Tako je prišlo ime tega povojnega hrvaškega političnega emigranta zopet v javnost. Dr. Draganovič je namreč duhovnik sarajevske nadškofije, ki je med vojno imel nekaj uradnih funkcij pri ustaški vladi, zadnje vojno leto pa je bil delegat nadškofa pri Vatikanu. Po vojni je veliko storil za hrvatske begunce in v tisku zagovarjal politiko za neodvisno hrvatsko državo. V poznem poletju 1967 je pa pri Trstu
Med črnimi voditelji ni sloge in enotnosti
Direktor CORE je ostro prijel vodnika NAACP R. Wilkinsa, ker je ta nastopil proti zahtevam črnskih skrajnežev kot škodljivim.
NEW YORK, N.Y. — Direktor Kongresa za rasno enakost CORE Roy Innis je ostro kritiziral 67 let starega direktorja Narodne zveze za napredek barvnih ljudstev — NAACP Royja Wilkinsa zaradi stališča, ki ga je ta zavzel do zahtev črnskih skrajnežev. Innis je pizval Wilkinsa, naj odstopi, ker je že prestar, da bi razumel sedanje težnje in želje mladega črnstva. Razložil je, da gre za različno pojmovanje črnskih interesov.
Dočim Roy Wilkins brani črnsko stališče za integracijo z belimi in zato zahteva za mladino skupne učilnice, skupne šole in vzgojne zavode, pravita Innis in njegova skupina, da morajo črni dosledno zahtevati posebne prostore in vse možnosti, da bodo kot črnci posebej živeli in uživali vse dobrote moderne civilizacije in kulture. Innis in njegovi se boje, da bodo socijalni ukrepi v smislu integracije uničili identiteto in organizirano moč črnskih Amerikancev in tako škodovali njihovim interesom v bodočnosti.
Innis je poudaril in utemeljeval stališče, da je politika integracije bila taktična poteza črnskih pionirjev boja za civilne pravice, da pa je sedaj zastare-rela in jo je črnska mladina zavrgla. Mladi črnci sedaj zahtevajo, kot trdi Innis, polno priznanje črnske skupnosti, ki naj dobi v vseh družbenih ustanovah svoj pravičen delež. Izvoju-je naj si ga, če treba, tudi z o-strimi nastopi.
Vedno bolj se med črnimi samimi javljajo različna pojmovanja in tekme, ki nikakor ne olaj-rešitve zadevnih vpra-
di druge prosvetne ustanove v Johnsonovi rojstni državi. Ta fond bo tudi dobil vse dohodke, ki jih bo dala prodaja Johnsonovega življenjepisa in spominov neki CSB knjigarni. Dohodki so cenjeni na poldrug milijon dolarjev. Življenjepis in spomini še niso napisani. Bodo obsegali več zvezkov, prvi zvezek bo predvidoma izšel v 18 mesecih.
Johnson bo pisal tudi za tednike in mesečnike. Februarska številka Reader’s Digest-a je prinesla njegov članek Tn Quest of Peace’, članek obravnava v glavnem vietnamsko vojno. Je zanimiv radi tega, ker Johnson pove v njem dosti, česar ni mogel povedati, dokler je gospodaril v Beli hiši. Že ta članek odkriva, da se življenje v Beli hiši vrti velikokrat čisto drugače, kot nam poročajo časopisi, radio in televizija. Zato bo verjetno vsak Johnsonov članek sprožil tudi politične debate.
Pogodba o prepovedi prometa z atomskim orožjem pride kmalu na vrsto
WASHINGTON, D.C. — Znana pogodba o prepovedi prometa z atomskim orožjem bi morala biti v naši deželi ratificirana že sredi poletja. Taka je bila želja bivšega predsednika Johnsona. Nixon je takrat rekel, da je bolje, da senat počaka, da se poleže burja radi vdora čet Varšav-
skega pakta v Češkoslovaško. Kongres je vpošteval Nixonovo stališče, zato še čakamo na ratifikacijo.
Sedaj so se Nixon, Fulbright in Rogers dogovorili, naj senat vzame ratifikacijo v pretres. Da bi razorožil nasprotnike rafiti-kacije, je Fulbright predlagal, naj državni tajnik Rogers opozori vse člane Fulbrightovega odbora, da je treba sedaj pogodbo ratificirati, ker ves svet čaka že dosti dolgo na ratifikacijo. Opozorilo je imelo svoj uspeh. Ful-brightov odbor bo v začetku februarja začel debato o ratifikaciji.
MALI OGLASI
V najem dajo
5-sobno stanovanje, prebarvano in čisto, oddajo v najem odraslim na 1043 E. 70 St. zgoraj. Vprašajte spodaj po 6. zvečer.	— (20)
Moški dobijo delo
BARTENDER
From 4 PM to 3 PM daily, steady, English. Marquette and Hamilton. Call 361-8997.
(21)
Ženske dobijo delo
V Collinwoodu
Sedemsobna hiša, 4 spalnice, aluminijasta obloga, preproge, ognjišče, novejši furnez, vroča voda in drugo. Hiša je na dvojnem lotu, približno 80 čv. x 120 čv. globoko. Dosti prostora za otroke. Cenjeno za hitro prodajo $16,900. Kličite za sestanek.
THE ALBANESE REALTY CO 791-3300
(21,
Hiša naprodaj
Pri E. 185 St., S-sobna zidana hiša, blizu vseh udobnosti, $23,-900. Zapuščina. Nobenih agentov. Kličite 944-7880.	(21)
House for Sale
Four-bedroom, brick, with 3 acres of land in Willoughby Hills. Call 256-3489 from 8:00 a.m. to 9:00 p.m.	(25)
na misterij ozen način prešel v menjave z Jugoslavijo, pri če-|jugoslavijo in se pojavil v Sara.
mer je glavni vzrok poleg voja- jevU; kjer od tistega časa živi in
ških služnosti prav nezadostna idela kot samostanski duhovnik. ku^°	J , .
cestna mreža.	[jugoslovanska policija je tedaj šan^. Kar Posamezni vodniki
Seveda gospodarske krize, v objavljala Draganovičeva pisma, skuP1^ ne zna'10 lzl°C kateri se nahaja Beneška Slove- ki naj bi služila za dokaz, da je " nija, ne bodo rešili posamični u- mož sam, prostovoljno šel domov krepi, ki imajo bolj značaj milo- v Jugoslavijo, hrvatski ljudje v ščine, temveč dolgoročni eko- svobodnem svetu pa so dokazo-nomski načrti, oprti na temu od- vali, da so bila tista pisma pona-govarjajoči proračun. Če pomislimo, da podeljuje osrednja vlada v Rimu milijone in milijone raznim deželam v razvoju, se poraja spontano vprašanje, od kod to, da ista vlada ne pozna fondov za deželo kot je Beneška Slovenija, ki ima vse značilnosti razvite pokrajine.
Dežela Furlanija-Julijska Benečija je v prvi vrsti poklicana, da ustvari v Beneški Sloveniji, vključno Rezijo in Kanalsko do-
Bakery Clerk
West Side Market, Stand E-U, experienced, references, good salary, vacation. Age 25 to 50. Call 371-0119 or MA 1-0991.
-(22)
Ugodna prilika
Iščemo starejšo, pošteno in pridno žensko za varovanje malega otroka na domu. Dobra plača in druge ugodnosti. Kličite kadarkoli 431-6865.	(21)
rejena. Oglasil se je tudi sam Draganovič in inozemskim zastopnikom tiska potrdil, da se je po svoji želji vrnil v Sarajevo, Ing. Wiesenthal sedaj trdi, da dr. Draganovič ve, kako so pobegnili in kam so se skrili neki nacistični poglavarji, med njimi tudi Martin Bormann in Heinrich Mueller, ki sta odgovorna za množične morije Judov, Dr. Draganovič je že svoj čas na Du-
stremljenj in se ne dokopljejo do spoznanja, da je pred vsem potrebna mirna razprava, potem pa požrtvovalno s o d e 1 ovanje vseh čiinteljev, ki vplivajo, se o-betajo bolj nove, nemirne demonstracije, kot pa resno prizadevanje za rešitev, ki bi pomenila dejansko zboljšanje stanja, ki sedaj žuli vso ameriško družbo.
Johnson prodal svoje
spomine za $1.5 milijon
NEW YORK, N.Y. — Bivši predsednik Johnson je že lani ustanovil poseben “Johnsonov fond za javne posle”, da bo pod-
Dclo dobi
Iščemo pomivalko posode, od 3. pop. do 8. zvečer, ob ponedeljkih, torkih in sredah.
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. 361-5214
(23)
Hiša naprodaj
Ma 25525 Highland Rd., Richmond Heights, 6 sobna ranch hiša. polna klet, dvojna garaža, velik lot. $25,900. Kličite KE 1-8234.	—(21)'
Pohištvo naprodaj
Za kuhinjo, (hladilnik, štedilnik, miza), spalnico in dnevne sobo. Tudi sobna peč. Zaradi selitve. V dobrem stanju. Kličite o91-3053.	—(Jan 27,29,31)
naju zavrnil vsa namigavanja piral Johnsonovo knjižnico na lino, bistvene pogoje za gospo- in obtožbe, da bi on imel karšne- univerzi v Texasu, potem pa tu-
HELP WANTED — FEMALE Automatic Cafeteria Hostess
Experienced preferred, but will train. Full or part time; Monday thru Fri. Good hourly rate. Uniforms furnished. Other benefits. Apply.
American Automatic Vending Corp.
7501 Carnegie Ave. 391-0788 Ext. 63
(2:
Lot naprodaj
197 x 447 v Chesterland blizu Rt. 306 in Mayfield Rd., na cesti, kjer so dražji domovi. Tlakana cesta in plačana; plin. Za več pojasnila kličite
J. KNIFIC REALTY' 489-9980	820 E. 185 St.
(29,31 janj
Ugodno prodam
štedilnik v dobrem stanju za $35 rabljen televizor Admiral in kombinirani radio-gramofon za $30. Zglasite se od 5. do 7. zvečer na 1090 E. 74 St. spodaj.
(22)
POTNIKOV PREVEČ — Ko so v nusi deželi potniški vlaki že skoraj izginili z izjemo v krajevnem prometu, je v Indiji potniški promet na železnicah izredno velik. Kot kaže slika, si morajo potniki iskati mesto tudi na strehi vlaka, ko tega ni več med vrati in na stopnicah.
V BLAG SPOMIN
OB TRETJI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL NAŠ LJUBLJENI SOPROG IN OČE
Anton Marolt
Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 29. januarja 1966.
V miru božjem zdaj počivaj, dragi, nepozabni nam, v nebesih rajsko srečo uživaj do svidenja na vekomaj.
Žalujoči:
soproga JULIA, loj. Troha sin HERMAN A. in OSTALI SORODNIKI
Cleveland, O. 29. januarja 1969.
ajvfertška domovina,
Jerzy Žulavvski:
NA SREBRNI OBLI
ROMAN
Liliji je neznansko hudo za možem. Vse kaže, da pobere tudi njo.
Starešina Lunjanov je zdaj Jan, prvorojenec Rože in Toma, mož Lilijine hčere.
A jaz? ... Jaz že davno več ne štejem samega sebe ...
*
Ada mi je danes globoko prepričana rekla, da jaz nikoli ne bom umrl... Ne vem, ali je blazna in z njo vsi Lunjani, ki jo poslušajo in ji verjamejo, ali pa sem nemara resnično čudna izjema med ljudmi ...
Prav res: čemu še živeti?
*
Lilija je umrla.
Od prvega lunjanskega rodu je živa samo še Ada.
Od našega EXODA — pet sto sedemnajst dni.
Strah me je kajti okoli mene se resnično dogaja nekaj, česar nočem, ne morem in ne maram razumeti...
To pritlikavo ljudstvo je med
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
SYSTEMS
Programmer Analyst
Experienced analyst to develop management information systems for large retail shoe chain. Should be familiav with operating systems environments and have at least 1 yr. programming experience. All replies confiden tial. Mail resume and salary requirements to:
DIRECTOR OF M.I.S.
mm shoes
557 National Press Bldg. Washington, D.C. 20004
(20)
Handcraft Skilled BAKERS
In several parts of the country. If you possess these skills and management aptitude, you may want to progress to manage one of our stores. We can train a qualified person. For more information write
MR. J. HAGERMAN FEDERAL BAKE SHOPS, INC. Tri-County Plaza 11700 Princeton Pike Cincinnati, Ohio (20)
nevihto, hujšo kakor ponavadi in zvezano z groznim izbruhom 0’Tamora — to pritlikavo ljudstvo je prišlo takrat pred moja vrata z darili... Vodila jih je nora svečenica Ada, ki sta ji predolgo bivanje ob tečaju in samota vzeli pamet. Že kmalu po uboju Rože, ki jo je bil tako silovito pretresel, sem opazil, da z njeno glavo ni vse v redu, zdaj pa sem se preveril, da je res ob pamet! Toda to vidim edino jaz. Drugi jo časte in imajo za nav-dahnjenko! Tudi danes so pod njenim vodstvom — strašno je povedati! — k meni molili, da bi obrzdal vihar in pomiril zemljo, ki se je tresla pod njihovimi nogami. Potemtakem me resnično imajo za .. .
O, kako neznansko samoten sem sredi teh čudnih pritlikavcev, ki komaj zaslužijo ime: ljudje.
*
Kedaj pa kedaj me popade togota ... Lotil sem se urejevanja že davno pozabljene knjižnice in svojih papirjev, pa me je na mah obšlo, da bi sežgal vse skupaj s svojim dnevnikom vred.
In vendar nisem sežgal. Knjige in papirji pa leže razmetani po tleh — in prav nič mi ni do tega, da bi se sklonil in jih pobral.
Naj ostanejo tako. Ko umrem, se jih gotovo nihče več ne bo dotikal.
III.
Koliko dni, koliko neskončno dolgih dni in noči!
Zdi se mi, da sem izgubil čut za čas... Težko je šteti dni, ki so drug drugemu podobni kakor kaplja kaplji, dneve, ki jih moja stara pozemeljska ura ne more dohitevati. Le moje srce še utripa in meri čas, a kadar ga pobaram po času, mi odgovarja, da je zdaj ura neutolažnega hrepenenja. In kadar ga pobaram, koli ko takih ur je preteklo, mi odgovarja: Preveč, preveč!
Prav imaš, srce, moje samotno, neutešeno srce! Preveč ta-
CHICAGO, ILL
HELP WANTED
Medical Technologists
Licensed medical technologists needed at San Bernardino hospital. Newly licensed. Start at $678 per month, experienced at $763 per mo. or higher, depending upon experience. Good benefits with free hospital and life insurance.'Write or call:
PERSONNEL OFFICE
St. Bernardinos Hospital
2101 Waterman San Bernardino, Calif. 92040 714-882-2911
(20)
BUSINESS OPPORTUNITY
GROCERY and Brick Bldg. 5 Rm. Apt. in rear. Full bsmt. & attic. 2 car garage, gas steam heat. New 220 wiring. Call for details.
277-3497
(20)
Male & FEMALE HELP
MAIDS HOUSEMEN — LAUNDRY WORKERS Apply in person. Holiday Inn. 1000 Basse Rd. Elk Grove Village, HI	437-6010
(20)
HOUSEHOLD HELP
BUSINESS LADY, Single needs RELIABLE HOUSEKEEPER. Full day, preferable SAT. Ref. & Transp. Park Ridge req. Miss McCammon 827-4461 Office or 692-2865 Home. __________________________(20)
YOUNG woman or Mother’s helper needed for 3 or 4 days a week. May live in. Streamwood area. 289-3544 between 2 to 5 p.m.
(20)
kih ur, preveč koprnenja, preveč življenja.
Lasje so mi že davno sivi. Kako dolgo že? Kaj jaz vem! Tam na Zemlji je moralo preteči že nekajkrat po deset let, odkar sem zasul prvi jami na Otoku grobov. Danes je že nekaj grobov več. Skopal sem jame za Toma, za Lilijo, za Rožo, ki so vendar bili še otroci, ko sem jaz hodil že upognjen. Okoli mene rasto ze pravnuki tistih, ki so bili prišli z menoj na to oblo, jaz pa še vedno živim.
Tako čudovito je to, da včasih sam sebe ne razumem več: zlodeja, nemara pa je kaj na tej legendi, ki si jo šepečejo med sabo Lunjani, legendi, da nikoli ne bom umrl...
Spominjam se—na Zemlji, na dragi, za večno izgubljeni Zemlji, sem v knjigi nekega priro-doslovca bral, da smrt ni neizbežen, marveč slučajen pojav v določenih življenjskih pogojih. Groza me je, če pomislim, da me je utegnila pozabiti in da ne pride pome...
*
Ce dobro preštejem, je preteklo že nad petdeset let od časa, ko sem z rajnimi tovariši zapustil Zemljo.
Od ljudi, ki sem jih poznal, gotovo le malokdo še živi. Kdor je v otroških letih slišal o norcih, ki so bili odleteli na Luno, je zdaj že siv možak in nemara je že pozabil imena pustolovcev, ki jih imajo za izgubljene.
Petdeset let! Koliko stvari se je medtem na Zemlji spremenilo! Bržčas bi nekdaj domačih krajev več ne spoznal. Tudi moj spomin peša. Še vedno brli v njem mnogo podrobnosti, ki jih ljubeče ogledujem v dolgih urah razmišljanj, a dozdeva se mi, da so te podobe vsak dan bolj varljive, da se ta mozaik sestavljen iz kamnov, ki jih ožarja moje hrepenenje, že lomi in razsipa.
Znova in znova sestavljam v mislih ta mozaik. Kamenčke, ki so se ta dolga leta izgubili, nadomeščam s sanjami. Venomer spreminjam slike in se kakor otrok igram s kalejdoskopom svojih spominov.
Vsi biserni so ti spomini, kajti skoz solze jih gledam.
O, da mi je biti en sam dan, eno samo uro tam — na Zemlji! O, da mi je še enkrat zagledati resnične, prave, meni podobne ljudi! Slišati šum gozdov, smrek, lip in hrastov, gledati v vetru drhteče brezove gaje, travo po lokah, dihati vonj zeli in cvetov, slišati ptičje speve, gledati, kako polja pomladi zelene v ozimini, kako zlato klasje valovi v poletnih večerih!
Mnogo se je moralo spremeniti na Zemlji, v teh letih, ven-aar ljudje so ostali ljudje in ptice so ostale ptice!
Včasih mislim na pravljico, da duša, ki se oprosti telesa, svobodno potuje po svetovih, zvezdah in soncih. Kot deček sem tam na Zemlji sanjaril o potovanjih po zvezdnem vsemirju — a zdaj želim samo eno, biti na
Zemlji, večno na Zemlji. Kadar me obide strah, češ, ta Zemlja je vsa drugačna kakor pred pol stoletja, si mislim, da so tam še vedno ljudje, gozdovi, in da po njih še vedno pojo ptice, da so tam še vedno polja, ki delite v cvetovih ... Mojemu duhu bo to dovolj, samo če bo smel tja nazaj ...
Kako dolgo že nisem slišal ptičjega petja!
V spominu so mi rana jutra, polna ptičjega drobolenja. Sivina vse naokoli, nebo polagoma bledi, nato se na vzhodu prelije v rdečkasto barvo, vse naokoli vlada popolna tišina — slišati je samo šelest biserne rose, ki kaplja z listov na list in potem na tla. In iznenada prvo, kratko, pretrgano drobolenje, potem se oglasi drugo na nasprotni strani m tretje in četrto ... Še trenutek tihote, in potlej kakor da je vse drevje, vse grmovje oživelo: žvrgolenje se razliva vsepovsod, žvižganje, čivkanje, dleskanje— spočetka še razločiš posamezne glasove: tu se je oglasil kos, tam v goščavi je kriknila šoja, tu bliže so vrabci, senice, pastiričice, tam zgoraj škrjanček, a sčasoma se vsi ti glasovi zlij o v en sam pojoči zbor. Zrak se trese od njega, listi podrhtevajo in cvetovi in trave ... Medtem pa se svita, dani, nebo je čedalje bolj rdeče ... in naposled prijadra sonce izza gora.
Tu vzhaja sonce lenobno in počasi — rekel bi, da zato, ker ga ne kličejo nobeni glasovi... Polmraka, v katerega se nekaj ur pred dnevom zavija vsa po-
krajina, zamrznjena in zamete-j na, ne oživlja ptičje petje. Sonce vselej priplava nad mrtvi svet in v brezdanjo gluhoto. Edino človek, ki se je pritepel sem z daljnega planeta, edino ta človek vzklikne in ga pozdravi, kak otrok zaveka, podivjan pes, odrevenel od mraza, zacvili v brlogu, iz katerega je bil pred nočjo izgnal kako lunsko pokveko.
In ves neskončni dan vlada tišina, če se ne dvigne neurje ter zbudi morje in zažvižga po pečinah, ali če ne zatuli ognjenik v odgovor bobnajočemu nebu ...
Naročite »e na dnevnik “Ameriika Domovina'
Kako živo v spominu vse
mi je danes vstalo kar sem bil doživel. Premetavam orumenele | strani tega dnevnika in če zatisnem oči, mi je, kakor da čujem ropotanje voza, ki nas pelje čez strašne puščave, kakor da znova gledam žarečo Zemljo na črnem nebu. Nato se spominjam let, ki smo jih preživeli že na bregovih tega morja. Skoz zaprte veke vidim Marto vso otožno in bledo, vidim Petra in ljubko deco, ki je danes ni več. Le Ada je še ostala pri življenju, a zdi se mi, da se staršev ne spominja več, četudi o tem, kar je bila slišala od mene, rada pripoveduje novemu rodu seveda z vsemi mogočimi fantastičnimi primesmi. Tako majhna je bila, ko sta ji umrla oče in mati. Danes je razen mene najstarejši človek na tem svetu in ti pritlikavci jo časte malone tako kakor mene, le da se mene povrhu še boje, dasi ne vem zak^j, saj jim nikoli nisem prizadel ničesar hudega.
ZADNJI PREGLED — Predno je Evropska organizacija za preiskavo vesolja izročila svoj prvi umetni satelit NASA za vzstrelitev v vesolje, so ga še zadnjič temeliito pregledali. Slika kaže ta pregled.
REAL ESTATE FOR SALE
W. ROGERS PARK — De Luxe 7 Rm. Georgian 3 bdrms. IVz ba. Ige. rms. cen. air-cond. fin. rec. rm. w/ frpl., den. Moss Green crptg. Drapes thruout. 1 blk. Mather High & Park. 45x135. Prof. Indscp. lot. By owner, $44,500.	973-2171	(20)
'vVOMAN — Wanted for Arthritis Patient. 5 days, 9 to 5 p.m. Lite hsewk. Vic. Bel. & Halsted. Call eves. & weekends.
GR 2-8074
____________(20)
LITE HOUSEWORK AND CHILD CARE Stay or go.
No. Sub. loc.
Ref. Phone 381-6385 __________________________ (20)
HOUSEKEEPER — Between 50-65. Keep 5 Rm. Home for man. Live-In or Go home. Hours 9-4 p.m. $45. Northwest.	.	637-3729
(20)
GRDINO VA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore Blvd,	1053 East 62nd Street
KEnmore 1-6300	HEnderson 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers
V BLAG SPOMIN
OB PETINDVAJSETI OBLETNICI ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SIN IN BRAT
Robert J. Starc
ki je dal svoje mlado življenje 29. jan. 1944 za zmago Amerike na italijanskem bojišču.
Mi v srcih nosimo ljubeče spomin na čase skupne sreče, žalujemo in molimo dokler se spet ne snidemo.
V miru božjem zdaj počivaj, dragi, nepozabni nam, v nebesih rajsko srečo uživaj do svidenja na vekomaj.
Žalujoči:
JOSEPH in MARY STARC — starši JOSEPH — brat Cleveland, O. 29. januarja 1969.
'•	L..;, V' m
PROTI POLJSKI BOLNIŠNICI — Helikopter nese ranjenega manna z bojišča v bližini Demilitarizirane cone v Vietnamu v poljsko bolnišnico.
NAZNANILO IN ZAHVALA
V globoki žalosti naznanjamo, da je dne 12. decembra 196$ v Gospodu preminul naš ljubi oče in stari oče
Louis Godec
Pokojni je bil rojen dne 21. junija 1894 v vasi Korenitka, občina Velika Loka pri Novem mestu, Slovenija, Jugoslavija-V Ameriko je prišel leta 1909.
Pokopali smo ga dne 16. dec. 19G8 na pokopališču Kalvarija-Slovesno pogrebno sv. mašo je zanj daroval č.g. župnik Jože čelesnik v cerkvi sv. Kristine, kjer je tudi opravil svete cerkvene obrede in molitve za večno srečo njegove duše. Skupno molitev sv. rožnega venca ob krsti v Želetovem pogrebnem zavodu na 152 cesti je vodil č.g. 'Louis A. Pizmoht. Iskreno se jima zahvalimo za vso naklonjenost in duhovno tolažbo.
Našo prisrčno zahvalo naj prejmejo člani društva Napredek št. 132 A.B.Z., društva Slovenski Dom št. 6. ADZ, Kluba Ljubljana, Kluba Slovenskih Upokojencev v Euclid, O., člani uprav® Slovenskega Društvenega Doma na Recher Avenue, ki so počastili pokojnega kot preminulega sočlana teh društev, bivšega odbornika, bivšega predsednika Kluba Ljubljana ter direktorja Društvenega Doma. Posebej hvala zastopnikom društev, ki sU se z ganljivimi besedami zahvaljevali pokojnemu za njegovo sodelovanje in se poslovili v imenu članstva. Istotako prisrčna hvala tistim članom, ki so nosili krsto.
Toplo zahvalo izrekamo uslužbencem Cleveland Graphit® Bronze Div. of Clevite Corp. in Žagar Tool Inc. za skupni venec in vse kar so storili v počastitev pokojnega.
Bog povrni vsem, ki ste dali za sv. maše in druge dobre namene, vsem, ki ste poklonili cvetje in vence in vsem, ki ste dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod. Prisrčna hvala vsem, ki ste prišli pokojnega kropit, vsem, ki ste se udeležili sv. maše in ste z nami spremljali pokojnega do groba.
želetov pogrebni zavod naj sprejme našo zahvalo za izvrstno postrežbo in ureditev vseh pogrebnih priprav.
Najlepša hvala za vse sožalne izjave, prijateljsko naklonjenost in pomoč ob tej žalostni priliki. Posebej hvala vsem, ki ste pokojnemu očetu storili kako dobroto, zlasti v zadnjih dneh življenja. Razposlali smo zahvalne kartice kolikor smo ime*' naslove, če kdo pomotoma naše posebne zahvale ni dobil, lep0 prosimo naj nam oprosti. Sprejmite, prosimo, vsi tole skupu^ zahvalo za vso pomoč in dobra dela, za vse, kar je kdo prip° mogel, da so bile pogrebne slovesnosti tako ganljivo lepe.
Ti, o Jezus naš premili, zlij na dušo Rešnjo Kri,
Ti dobrotno se ga usmili, raj nebeški mu odpri.
žalujoči:
hčeri AGNES in MARION, zet STEVE TUMBRY, vnuki: STEVE in TOM TUMBRY in ANTHONY in TIMMY ERJAVEC.
Cleveland, O. 29. januarja 1969.