Za poduk iu kratek oas. Gledališče pri Sv. Petru pod Sv. Gorami. Na Šentjanževo je prišla iz Kozja družba ljudij, ki so na Italijanskem doma in se Fumagali pišejo. PriSli so, da igrajo, kakor v mestih po gledališči. Drugi večer so kazali Kristusovo trpljenje. Mož sredne starosti je bil Kristus in njegovi ljudje so nadomestovali osebe, katere poznamo iz sv. pisma: apostole, Pilata, hlapce, Marijo, Veroniko, jokajoče žene itd. Na to je bil videti Kristus v tistem trenotku na Oljski gori krvavi pot potiti, ko ga pride angelj iz nebes tolažit. 2. Judež poljubi Kristusa, 3. hlapci zvežejo Kristusa, 4. ga bičajo, 5. ga kronajo, 6. Pilat si umije roke, 7. Judež se obesi, 8. Kristus pade pod križem, 9. sreča svojo žalostno mater, 10. tolaži Jeruzalemske žene, 11. Veronika mu poda potni prt, 12. ga slečejo, 13. ga pribijejo na križ, 14. vojak sune mrtvemu Krislusu na križi sulico v desnn stran, 15. dajo Mariji mrtvo Kristusovo lelo v roke, 16. Kristus v grobu. Pri posameznih delih so prav ponatorno stali inoški in ženske, Kristus in Marija sta se v lice držala primerno resnobno, hlapci so Krislusa, kakor se prieakuje, pošteno trdno zvezali in držali, tudi kronali in eden je z nogo na-nj slopil, tudi orodje je bilo pravo te križ je bil lako lehek, da bi se pod njim nikdu ne zgrudil in hlapci so bili prijazni in pobožni, da bi si ne upali niti piščeta brcniti. in ko je .ludež na vrvi visel, se mu ni poznal ne strali ne žalost, temveč nedolžen je- bil videti, da bi ga sv. Peter na prvo trkanje v nebesa spustil. Prvi večer smo se veliko sraejali, posebno je vedel jnali pritlikovee zmirom katero najti, da se nam je priljubil. Dve reči pa zaslužite, da ji grajamo. Nastavili so desko, eden mož so je k njej prislonil in drugi mož je dolge ojstre nože metal, da so se čisto poleg prvega moža v desko zapikavali. Res ima vajeno roko, da se ni nič zgodilo in se znabiti ne bo nobenokrat, pa pregrešno je samo po sebi dragoceno človeško življenje v lako oeitno nevarnost staviti in Ijudi neusmiljenosti učiti. Veselje ima nad takini početjem k večemu neusmiljeni človek, nas gledalce je pa treslo in nehote so se oči zatisnile. Tudi bi se ne smelo nikjer dovoliti, da po vrveh hodijo. — Drugič ne srae družba pustiti, da bi tak frkolin, kakor je imenovani pritlikovec, o svoji Ijubici govoril. Dvakrat je tako bleknil. /a otroka je tako govorjenje greh, greh je za tiste, ki dovolijo in pohujšanje za vestne poslušalce. Ko bodi Italijanska družba li kaloliškim Slovencem po kruha, naj jim vplačilo podajo pravega spodbudnega veselja in resnobnih naukov. 1'odpoi'no društvo za .slovenske velikošolce na Dunaju razpoSilja ravnokar poročilo o svojem delovanji v letu 1893. lz tega je razvideti, da je to društvo v peteni lelu svojega obstanka imelo enega častnega uda: mil. g. dra. Mihaola Napotnika, knezoškofa lavantinskega, 40 ustanovnikov, 54 podpornikov in 81 dobrotnikov; izmod podpornikov je 15 lakih, ki so ob eneni redni adje; ž njimi vred znaša število teh 27. V tem letu sla drušlvu pristopila samo dva nova ustanovnika, namreč gg. dr. .ložef Stare, c. kr. linanc. prokurature pristav, mestni odbornik ild. v Ljubljani in dr. Albin Poznik, c. kr. notar itd. v Novem Meslu, ki sta društvu poklonila vsak po 50 gld. Deželni zbor kranjski je društvu podaril lepo svoto 200 gld., družba sv. Glrila in Metoda v Ljubljani 50 gld., posojilnica Mariborska tudi 50 gld. Manjše svote so podarile slavne posojilnice v Černomlju, kmetiška posojilnica Ijubljanske okolice, posojilnica v Šinihelu nad Pliberkom in v Šoštanju. Med poverjeniki so se najbolje odlikovali gg.: France Dolenc, trgovec v Mariboru, dr. .ložef Kolšek, odvetnik kandidat v Novem Mestu, .lurij Kraigher, trgovec in deželni poslanec v Hrašah pri Postojini, I. Kržienik, stud. phil., dr. Urban Lemež, odvet. v Slov. Bistrici, V. Maurer, stud. jur., Viljem Pfeifer, državni in deželni poslanec in ustanovnik društva, A. Porekar, nadučitelj na Humu pri Ormužu in France Škedelj, pristav v c. in kr. vojnem pomorstvu v Pulji. V podporo društvu so bili tudi razni predsedniki »Slovenije«, ti so gg. Mihalič, Regallv, Borštnik in Žilih. Posebno hvalo je izreči tudi raznim slovenskiin listom. Umrla sta letos dva zvesta podpornika in sicer gg. Fr. Miklavčič na Dunaju in vč. g. Jože Marn, častni kanonik ild. v Ljubljani. — Društveni dohodki so znašali 11.09 gld. 44 kr., glavnica 4244 gld. 98 kr. V tera letu je društvo razdolilo 790 gld. 98 kr. med 31 Sludentov; mej temi je bilo: 12 juristov, 5 medicincev, 7 filozofov, 4 tehniki. 2 veterinčarea in 1 akad. kipar. Kranjcov je bilo 22, Štajarcev 5, Primorci 4. V petib letili je druSlvo razdelilo 3693 gld. To društvo je velovažnega pomena za slovenske velikoSoIce na Dunaji in zaslužuje res vsestranske podpore. Darila je pošiljali blagajniku vč. g. dr. Fr. Sedeju, c. in kr. dvornemu kaplanu in ravnatUjljui v Avgusliiieju, Dunaj Augustinerstrasse 7. Smešnica. Nacek prinese o božiču spričevalo doinu,. toda ni najbolje. ftlati loga na razumeju prav natanko, pač pa dobro vojo, da učilelj posaja olroke po pridnosli In marljivosli. Koliki si pa? vpraša torcj Nai.eka. "Predzadnji, odrežc se Naee, »ču posadi g. učitelj katerega za menoj.«