Glasilo delavcev v vzgoji, ^ izobraževanju in znanosti Slovenije, 9. aprila 1990 - št 6 -ietnlk XU Marjan Gojkovič ec Med dragim preberite • MANJŠE DAJATVE ZA ŠOLE, str.2 • IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH IN EVROPA 92, str. 2 • MERILA JE TREBA POSODOBITI, str. 3 • PROTI PONOVNEMU EKSPERIMENTIRANJU Z VSO GENERACIJO, str. 3 • ODPIRAJO SE VRATA ZA NOVO ŠOLO, Str. 4 • DRUŽINSKO ŽIVLJENJE NI LE »CVETOČ VRT«, str. 7 Samostojnemu sindikatu več zaupanja Samostojen, neodvisen in svoboden - to so besede, ki si jih danes dosledno dodajajo vsi, ki so bili še do včeraj v službi par-bje in države. Z njimi se venčajo bsti, ki se v tem razcvetu slovenske demokratične pomladi šele [Pojavljajo, si iščejo svoje mesto 'P s takšnimi pridevniki privabljajo ljudi v svoje vrste. Sindikat kot temeljna delavska institucija, ki je bil doslej v Zvezi sindikatov [Slovenije, po petinštiridesetih ledih enotnosti in samozadostnosti Spoznava kruto resnico, da v tem ttialem slovenskem prostoru ni yeč tisti, ki je od boga dan, in da ae bo več sam po sebi postal fljegov član vsak zaposleni, ki bo -dno plačeval članarino v višini, -^potrebni za delovanje sindikalnega aparata. Ta aparat deluje Po poklicno zaposlenih sindikalistih v občinskih svetih, medobčinskih svetih do republiškega Sveta, vsi ti pa oblikujejo sindikalno politiko po svojih pogledih na svet. Nekje ob robu te politike so bili republiški odbori po-Sameznih panog in dejavnosti. °rganizirani po enotnem vzorcu 'n bolj ali manj v službi republiškega sveta in njegovega predsedstva. Delovali so v imenu de-avcev in delavskega razreda kot Politična ali pa interesna organi-Jacija, kakor je pač naneslo in kot je bilo potrebno, pri tem pa Je taisti delavec in tako ves de-!avski razred postajal čedalje bolj nezadovoljen. Njegov Enotni položaj se je kar naprej slabšal, sindikalne fraze mu niso Seč pomagale. Čedalje bolj se je lepila zavest, da delavec ne pri-'ada več nekemu splošnemu de-avskemu razredu, ampak na-ančno določeni skupini delav-:®v in da bodo ti svoj položaj titreje in uspešneje zavarovali ’ sindikatom, v katerem bodo 'atnostojno sklepali o akcijah, ki 'h bodo vodile k ciljem. V neka-er'h dejavnostih tega še niso poznali, nekaterim je bilo to lasno že pred splošno evforijo ,0vih gibanj, strank in sindikatov. Republiški odbor sindikata klavcev v vzgoji, izobraževanju a znanosti je še kot sestavni del -Veze sindikatov Slovenije in Ju-toslavije že ob prvih korakih re-arme uradnega sindikata posta-'11 samostojnost sindikata delav-:ev ene dejavnosti kot edino 'Prejemljivo tezo in Zvezo sindikatov - zvezo samostojnih sindikatov kot edino logično pot ražnja. jlai Ustavna dopolnila, sprejeta ai, so takšne zamisli še bolj Podprla, skratka, odprla sindikalni prostor za vse zamisli in klike organiziranosti. Deveto | kpolniio ustave je zagotovilo: ^“Sindikati so neodvisne delavske ‘jkganizacije, ki jih delavci svo-IrOdno ustanavljajo in se vanje |Prostovoljno združujejo, da bi !varovali in izboljšali svoj družbe-jkekonomski in socialni položaj, [Pravice na podlagi dela in iz dela i er iz delovnega razmerja. Sindi- kati delujejo v skladu s svojimi statuti in programskimi listinami. Delovanja sindikatov ni mogoče omejiti z zakonom in statutom organizacij in skupnosti.« S tem je bil uradni sindikat postavljen v položaj, ko bi moral pritegniti pod svojo streho čim več samostojnih sindikatov dejavnosti s svojim članstvom. 1. marca 1990 je skupščina delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti postavila temelje samostojnega sindikata delavcev, za- poslenih v vrtcih, osnovnih šolah, glasbenih šolah, srednjih šolah, dijaških domovih, delavskih univerzah, znanstvenih delavcev z univerz in iz zavodov za usposabljanje mladine. Ti temelji so programske usmeritve in statut. V programske usmeritve smo zapisali, da smo prostovoljna interesna organizacija, v katero se organiziramo zato, da bi varovali in izboljšali svoj družbeni, ekonomski in socialni položaj, pra- vice na podlagi dela iz dela ter iz delovnega razmerja. Vplivati želimo na družbeni položaj vzgoje, izobraževanja in znanosti ter s tem na položaj delavcev teh dejavnosti, tako da bomo pogoje, ki jih za organiziranje, upravljanje in financiranje dejavnosti postavlja država, poskušali spreminjati v korist naših članov. Ekonomski položaj članov bomo opredeljevali in uveljavili s kolektivno pogodbo, s postavitvijo cene dela, ki ustreza našemu Piran - Panorama zaliva 1986 SLIKARSKI SVET IGORJA PLEŠKA Svet obmorskega življenja je že dolga leta motiv slikarja Igorja Pleška, ki je že s ciklusi morske favne izpričal svojo ljubezen do življenja v morju in ob njem, do sveta Talesa in Odisejevih potovanj. Odriniti na morje - to je bila za človeka zmeraj usodna odločitev: odmik od sveta, zaverovanega vase, ustaljenega Z navadami in običaji, ki so mu jih namenile rojenice in sojenice za popotnico, vse do nepopisanih strani želja po neznanem Ali ni ta svet umetnosti prav tako nepredvidljiv? Sprva mu zadoščata mladostna vihravost in zvedavost, kasneje strokovna dognanost in še pozneje spoznanje, da je ta pot lahko tudi uspešna. Ko začetniku zmanjka poguma in odločnosti ali ko starejšim pojenjata avanturizem in iskanje sreče v zunanjem svetu, takrat se ustali človek na obali. Na njej se zbira naplavljeno, toda obogateno z izkušnjami potovanj, in se staplja na robu neznanega s svetom, polnim domačnosti, običajev in navad. Motivi priloženih risb kažejo podobo tega varnega obmorskega zavetja: Čoln ob obali, Sprehajalca, Pogled na Portorož, Piran, obmorske vedute, Figovo drevo, Panorama. Vse to izraža tudi potrebo po sreči, ki je ni mogoče najti v vihravih iskanjih, temveč v postankih, v presledkih, v premorih, na postajah človekove življenjske poti. znanju in nam zagotavlja ustrezen položaj v družbi. S kolektivno pogodbo bomo uveljavljali tudi pravice iz delovnih razmerij, zagotavljali normalno učno obremenitev ter čim manjšo psihofizično obremenitev z administrativnimi deli. V statutu smo zapisali, da se član včlani v sindikat, ko podpiše pristopno izjavo in da ob tem prejme člansko izkaznico. Osnovna celica sindikata je osnovna organizacija na ravni šole, zavoda, ustanove, inštituta ali delovne organizacije; le-ta se povezuje po občinskem odboru, mestnem odboru, v republiški odbor. V sklopu tega bodo kot stalne oblike dela delovne sindikalne konference v vzgoji in varstvu otrok, v osnovnih in glasbenih šolah, v srednjih šolah in domovih za učence, sindikalna Konferenca raziskovalnih organizacij ter Konferenca višjega in visokega šolstva in študentskih domov, pa še Odbor sindikata zavodov za usposabljanje mladine in Odbor sindikata delavskih univerz in organizacij za izobraževanje odraslih. Povezovali se bomo s sindikati delavcev v vzgoji izobraževanju in znanosti v drugih jugoslovanskih republikah ter z njimi ustanovili koordinacijski odbor samostojnih sindikatov; v njem bodo oblikovali skupno politiko do posameznih vprašanj, ki se urejajo na zvezni ravni. Pobirali bomo članarino v višini, ki jo bo na podlagi programa dela določil republiški odbor v odstotku od čistega osebnega dohodka. Članarino bo pobirala osnovna organizacija in dogovorjeni del oddeljevala na žiro račun republiškega odbora sindikata. Ker izhajamo iz Zveze sindikatov Slovenije, ki se bo preimenovala v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije, ostaja nerešeno vprašanje, kako Jbo s sodelovanjem v tej zvezi. Želimo, da bi se svobodni sindikati organizirali kot Zveza posameznih sindikatov, v kateri bodo ti lahko oblikovali skupna stališča do vprašanj družbenega razvoja, skupnih vprašanj zagotavljanja socialne varnosti, vprašanj invalid-sko-pokojninskega zavarovanja, ter do medrepubliških in mednarodnih razmer. V takšni zvezi, v kateri bi lahko organizirali skupno obveščanje, pravno službo in skupne strokovne službe, bi lahko sindikati postali resnično samostojni subjekt, ki bi financirali delovanje zveze na podlagi dela in zagotavljali medsebojno solidarnost. Nekateri zdajšnji predlogi pa kažejo, da se zveza še zmeraj ni otresla konservativnosti, saj želi ohraniti zdajšnje stanje, tako da bi razpolagala s sindikalnim denarjem in sestavila organe zveze po večinskem regijskem načelu. Na vsa ta vprašanja in tudi na to, ali bo Zveza svobodnih sindika- tov najnaprednejše sindikalno gibanje, ali bo to morda Zveza neodvisnih sindikatov ali pa morda kar Neodvisni sindikati Slovenije, ustanovljeni na Ptuju, bo odgovoril kongres, ki bo 6. in 7. aprila v Ljubljani. In kaj bo prva naloga samostojnega sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti? Povprašati vse dozdajšnje domnevne člane - in teh je 55.000 - ali želijo res postati naši člani, ali podpišejo pristopno izjavo in plačajo članarino na žiro račun sindikata. Vse, kar jim za ta podpis lahko obljubimo danes, smo zapisali v program in statut, zdaj pa smo dodali še kolektivno pogodbo, ki nam bo zagotavljala delovno-pravni položaj, ki bo določila natančno ceno našega dela oziroma zagotovila članom osebni dohodek, ki ne bo več odvisen od samoupravnih aktov šole in od gospodarske moči občine, v kateri živijo, bo pa zagotavljal našim članom primerno življenje. Vem, da tega ne bo lahko izpeljati, da bo sistem v kolektivni pogodbi nekaj novega, za samoupravno mislečega člana pretrgana vez z zdajšnjo miselnostjo, da bodo v družbi potrebna nova medsebojna razmerja in da bo vse to vplivalo na število članov v tem samostojnem sindikatu. K uspešnosti dela bo pripomogla tudi spremenjena sindikalna miselnost, predvsem o delu v tem sindikatu, ki se mora otresti delegatske sestave in začeti graditi na sindikalnem zaupniku. Ta je član, ki mu delavci zaupajo, da bo zastopal njihove interese na višji ravni. S te stopnice bomo izbrali zaupnika za naslednjo stopnico do sindikalnih konferenc, republiškega odbora in izvršnega odbora. Tako bomo dosegli, da se bodo problemi prenesli iz baze, zagotovili bomo njihovo reševanje, krog sindikalnih zaupnikov in dejavnost bo razširjena po vsej Sloveniji. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da bodo del povezovanja in reševanja morali prevzeti sindikalni profesionalci, ki pa morajo poznati probleme vzgoje, izobraževanja in znanosti. Iz teh dejavnosti morajo izhajati in biti spodbujevalna sila v sindikatu; njihovo delo bo nenehno ocenjevano in tudi zamenjava poklicnih sindikalnih delavcev ne bi smela biti več prihranjena samo za kongrese in skupščine. Cilji, ki sem jih predstavil, so dosegljivi, moram pa reči, da bo sindikat za svoje člane storil še celo vrsto stvari, ki jih ne omenjam, bodo pa odločale o številu članov. Člani bodo tisti, ki bodo neposredno določali delo v sindikatu. V takšnem ali drugačnem. V tem, ki je zrasel iz režimskega, ali pa v kakšnem drugem, novem, mogoče bolj neodvisnem, svobodnejšem in samostojnejšem sindikatu. Izobraževanje odraslih in Evropa ’92 Takšna je bila tema strokovnega posvetovanja v Škofji Loki, ki ga je med 21. in 23. marcem letos pripravilo Andragoško društvo Slovenije, da bi opozorilo na pomembne naloge izobraževanja odraslih v prihodnje. Posvetovanja pod pokroviteljstvom Izvršnega sveta republiške skuš-čine se je udeležilo več kot sto slovenskih strokovnjakov, ki se ukvarjajo z izobraževanjem odraslih, sodelovali pa so tudi gostje iz Avstrije, Nemčije in Danske. Spoznavali so vzgojno-izobraževalno politiko različnih držav in primerjali doseženi razvoj ter raven izobraževanja odraslih pri nas s stanjem v drugih evropskih državah. Skušali so spodbuditi spremembe v družbi, razmišljanja in dejavnosti za takšno oblikovanje našega izobraževanja odraslih, ki nas bo čimprej povezalo z Evropo. ramo bolj razvijati podjetniško kulturo in se prilagajati tržnim zakonitostim. Zdajšnja slika ni obetavna: podjetniki, ki so na začetku svoje poti, se ukvarjajo predvsem s tem, kako v najkrajšem času čimveč zaslužiti; za izobraževanje v njihovih razmišljanjih ni prostora. Ugotavljali so, da je zelo razvita ponudba za izobraževanje vodilnih in vodstvenih delavcev (le povpraševanja je premalo), veliko manj možnosti za izobraževanje pa imajo drugi (npr. srednji vodstveni delavci). V pogovoru za omizjem o izobraževanju odraslih med osebnim interesom, podjetništvom in nacionalno strategijo in v delovnih skupinah (teme so bile: Izobraževanje in gospodarska preobrazba Slovenije, Izobraževanje in podjetništvo. Tradicionalno in netradicionalno izobraževanje odraslih in Izobraževanje odraslih za bolj kakovostno življenje) so ugotavljali, da se žal še ne moremo pohvaliti z izobrazbeno sestavo zaposlenih v slovenskem gospodarstvu: ni primerna, pa tudi sicer je pri nas obseg znanja preskromen. V prihodnje mo- L. L. Zveza pedagoških društev Jugoslavije VII. KONGRES PEDAGOGOV JUGOSLAVIJE NOVI SAD, 10.-12. maj 1990 (2. obvestilo) Tema kongresa:VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V ZNAN-STVENO-TEHNIČNEM RAZVOJU JUGOSLAVIJE Temeljna problemska področja: 1. Znanstveno-tehniški razvoj in spremembe v teoretično-metodoloških prijemih preučevanja pojava vzgoje in izobraževanja 2. Vzgoja in izobraževanje za XXI. stoletje 3. Znanstveno-tehnološki razvoj in spremembe v sistemu vzgoje in izobraževanja v Jugoslaviji 4. Spremembe v vsebini in organizaciji vzgoje in izobraževanja 5. Vodenje vzgojno-izobraževalnega procesa, tehnološke inovacije in vrednotenje delovnih uspehov Navodila udeležencem kongresa: Prijave za kongres (če to že niste naredili) pošljite najkasneje do 15. aprila 1990 na naslov: Savez pedagoških društava Jugoslavije, Beograd, Moše Pijade 12/V. Za sodelovanje na kongresu je treba plačati prispevek v višini 280 din na ŽR, št. 60806-678-12227, Savez pedagoških društava Jugoslavije, Beograd, Moše Pijade 12/V, z oznako »Za kon- gres«. Če se iz iste organizacije prijavi več udeležencev, se za prvega plača 280 din, za druge pa po 180 din. Udeleženci kongresa, ki bodo plačali prispevek, bodo pred začetkom kongresa dobili delovno gradivo. Rezervacija bivanja: Prijave za rezervacijo bivanja pošljite na naslov: Hotel PARK, 21000 Novi Sad, Novosadskog sajma 35, najkasneje do 15. aprila 1990. Tel. hotela Park: (021) 28-250 in 623-147 Manjše dajatve - za šolo Večkulturnost edini izhojl Več bi morali ponuditi tudi strokovnim delavcem, ki potrebujejo predvsem zelo specializirano znanje. Strinjali so se, da moramo temeljno znanje za spodbujanje podjetništva opredeliti kot javne nacionalne programe in jih ločiti od pridobitni-ških programov. Ugotavljali so še, da se sodobnejše metode pri izobraževanju na različnih ravneh spodbudno razvijajo, še zmeraj pa primanjkuje učnega gradiva. Končno naj bi že tudi uskladili normative in financiranje izobraževanja za mladino in odrasle, bolj kot doslej pa razvijali izobraževanje na daljavo. Kakšna bo tema prihodnjega strokovnega srečanja, se slovenski andragogi še niso natančno dogovorili, najbrž pa ga bodo namenili neformalnemu izobraževanju - to je bil eden od predlogov -, ki si tudi pri nas vse bolj utira pot. Slovenska republiška skupščina je v četrtek, 29. marca, med drugim sprejela zakon, s katerim se do konca leta za 10,9 odstotka zmanjšajo prispevne stopnje iz bruto OD, prav tako pa tudi prispevna stopnja iz dohodka za gospodarsko infrastrukturo. V aprilu in maju (to je za dva meseca) pa bodo prispevne stopnje iz bruto OD zmanjšane za več - za 15 odstotkov. V aprilu, na primer, bo obremenitev gospodarstva tako dodatno manjša za 55 milijonov dinarjev. Če bodo za 15 odstotkov nižje prispevne stopnje v aprilu in maju nekoliko zmanjšale pretežka davčna bremena gospodarstva, pa za družbene dejavnosti to ne more pomeniti drugega kot manj denarja za njihove letošnje programe. Kako bo sprememba vplivala na šolstvo? Niko Žibret, predsednik Sveta za program vzgoje in izobraževanja pri republiškem Izvršnem svetu, je v ponedeljek po komaj sprejeti omejitvi prispevnih stopenj, razmišljal tako, da je bila razbremenitev gospodarstva nujna, najbrž pa zadeva spet ni bila ustrezno opravljena. Koristno, nujno je prisiliti državo h gospodarnejši porabi denarja. To pa ne pomeni, da je mogoče zmanjšati finance za življenjsko najpomembnejše javne naloge, med katerimi šolstvo zagotovo je. Šolstvo je ranljiva družbena točka, ta strošek je potreben za razvoj družbe, na sploh pa ni prav gledati na družbene dejavnosti kot na neko rezervno varčevalno možnost. Občutno dražje so za gospodarstvo druge stvari, na primer velike bančne obresti, skrivnostne dvomljive terjatve in še kaj. V integriranem republiškem proračunu, iz katerega se financira šolstvo, bo po Zibretovem mnenju lahko kmalu vidno, da denarja zmanjkuje ne za enega porabnika, marveč za vse, ki se financirajo iz proračuna. Med njimi bodo kmalu nastale zadrege in pritiski. Lahko da se bo financiranje posameznih nalog postopno zadrževalo in da zastavljeni cilj v šolstvu znova ne bo uresničen. - Skratka, na vidiku bodo prizadevanja za 5 odstotkov denarja, odmerjenega za šolstvo v družbenem proizvodu. Zato si bo Svet s svojimi pobudami prizadeval, da se ne omajejo začete spremembe v srednjem šolstvu (gimnazije, prenova strokovnih tehniških šol in poklicnega šolstva). Dodelati bi bilo treba šolski sistem, vpeljati sistemizacijo, odpraviti nekatere zakonske ovire, pripraviti podlage za nemoteno delo nove vlade in za pripravo načrta za novo petletno obdobje (1991/ 95). Niko Žibret opominja, da se ob menjavah vlad in drugih forumov rado dogaja, da delo na posameznih področjih začasno zastane. Misli, da taki postanki lahko precej škodijo šolstvu in da bi jih bilo dobro čim bolj zmanjšati. Opominja na varljivo soglasje sindikatov k pobudi gospodarstva za linearno znižanje prispevkov za 15 odstotkov, saj sindikati tvegajo nova nezadovoljstva delavcev v šolstvu in drugih javnih dejavnostih. Za šolstvo je nevarno, če se bo ude-janil pritisk gospodarstva, da se zmanjšajo prispevne stopnje tudi v občinskih proračunih, iz katerih se pomemben delež denarja daje osnovnemu šolstvu. Naj omenimo še informacije iz dnevnega tiska o skupščinski odločitvi o zmanjšanju prispevnih stopenj in o razbremenitvi gospodarstva: omenjeno je, naj bi aprila nova vlada odločala o morebitni spremembi prispevnih stopenj in nemara sočasno preverjala pravice in programe. J. S. Svet je za prakso Kako kar najuspešneje izobraževati in usposabljati učitelje? To je eno od vprašanj, ki si ga čedalje pogosteje postavljamo; nanj pa so skušali odgovoriti tudi člani Evropskega združenja za izobraževanje učiteljev, ki se ukvarjajo predvsem z njihovim stalnim izobraževanjem, na tridnevnem delovnem sestanku v Preddvoru med 28. in 30. marcem letos. ATEE (Association for Teac-her Education in Europe - Evropsko združenje za izobraževanje učiteljev) je mednarodni strokovni zbor, ki pospešuje sodelovanje v raziskovalno-razvoj-nih projektih in razpravljanje o praktičnih problemih. Ustanovljeno je bilo leta 1976. da bi tesneje, bolj neposredno povezalo organizacije za izobraževanje učiteljev in evropske strokovnjake, odgovorne za tovrstno izobraževanje na vseh ravneh. V sklopu ATEE deluje dvanajst delovnih skupin, ena od teh je INSET, ki se ukvarja predvsem s stalnim izobraževanjem učiteljev. Ta skupina se je lotila zanimive naloge: na zgledih posameznih dežel preučujejo, kako deluje tisti del stalnega izobraževanja učiteljev, ki ima korenine v šolah. Ugotavljajo, da žal marsikje učitelji še zmeraj odhajajo na priložnostna predavanja in seminarje z vnaprej določeno vsebino in se pogosto vračajo zagrenjeni, ko spoznajo, da v praksi ne morejo skoraj nič na novo pridobljenega znanja uporabiti ali z njim celo kaj spremeniti. Zato naj bi vpeljali več izobraževanja, kakršnega si sami želijo in ga potrebujejo, takšnega, ki jim ga primanjkuje pri njihovem delu v šoli. Le tako zasnovano stalno izobraževanje učiteljev pomaga spreminjati in posodabljati šolo in pouk. Zadnji dan srečanja se je šestnajst strokovnjakov iz enajstih evropskih dežel skupaj z našimi predstavniki organizacij, ki se največ ukvarjajo z izobraževanjem in spopolnjevanjem učiteljev (žal jih je bilo zelo malo s Filozofske fakultete iz Ljubljane in nikogar s Pedagoškega inštituta) zbralo na kolokviju, kjer so izmenjali izkušnje o različnih poteh dodiplomskega študija in nadaljnjega izobraževanja učiteljev. Znova se je izkazalo, kako pomemben in nenadomestljiv del študija prihodnjih učiteljev je praksa. V svetu ji namenjajo čedalje več pozornosti in časa že v začetku študija, da se študentje sploh seznanijo s poklicem in med študijem, da naučeno preskušajo v praksi. Več kot doslej pa se ukvarjajo tudi s pripravništvom: to naj bi leto ali dve potekalo tako, da bi mlad učitelj štiri dni v tednu poučeval v razredu, peti dan pa namenil študiju. Ali bomo pri nas prisluhnili evropskim težnjam po čim več urah prakse v izobraževanju učiteljev? Jih bomo sprejeli in jim bomo celo sledili? Letošnji posvet mentorjev Ga-šperjeve bralne značke v Ljubljani na deseto obletnico smrti Karla Prušnika-Gašperja in spominu na Pavleta Žaucerja-Mat-jaža, pobudnika te družboslovne bralne značke, je bil priložnost za podelitev Matjaževih plaket številnim mentorjem, pa tudi za obogatitev njihovega dela z bralci. Dušan Janež z Inštituta za narodnostna vprašanja je I osvetlil odnos matične domovine do slovenskega zamejstva in perspektive narodov in narodnostnih manjšin v združeni Evropi. Omenil je njeno zavzemanje za pravice zamejskih Slovencev kot stalnico naše politike. Podrobneje je orisal razmere na avstrijskem Koroškem, odkar velja Zakon o dvojezičnem šolstvu, ki je v popolnem nasprotju z avstrijsko državno pogodbo in deluje kot premišljen asimilacijski model. Tudi slovenska manjšina v Italiji in na Madžarskem se ubada s perečimi problemi. Ker so maloštevilni Slovenci na Madžarskem glede materinščine še najbolj obubožali, jim je treba nameniti večjo skrb, kot soje bili deležni v preteklosti. Vprašanje, kako varovati identiteto jezika v Združeni Evropi v odnosu do večinskega prebivalstva, manjšin in doseljencev, narekuje edini zadovoljivi odgovor v tako imenovani večkulturnosti: spoznavanju, razumevanju, ohranjanju in razvijanju kultur vseh narodov prihodnje združene Evrope. To misel je razvijal tudi koroški rojak dr. Marjan Šturm. Osvetlil je predvsem politične razmere v Avstriji med spomladanskimi in jesenskimi volitvami. Osrednji živec teh razmer je zdajšnji koroški deželni glavar, izraziti desni skrajnež, pa tudi politično razhajanje znotraj slovenske narodne skupnosti Kot etnocentrist se Haider za'" zema za razvoj narodne skupna sti po načelu vzporednosti, ne p8 po načelu sodelovanja vedoč, d® manjšina v getu ne more preži veti. Narodnostno ločevanje j( torej za manjšino nesprejeti!' Ijivo. V sožitju za novo kultur0 bi se morali tudi pripadniki ve činskega naroda učiti jezik manij ^ šine. Kot ključno vprašanj« ! dv kako reševati nakopičene tel ^ žave, je poudaril kulturni nači® str razpravljanja o vseh stvareh i) tič dejstvo, da ob koncu 20. stoletj® j2c la\ 19; 'ož gn ni ka de žil sl im go Pr problemov ni mogoče zgladi)1 z metodami iz 19. stoletja, zaffli' sel o večkulturnosti v Evropi p® že zdavnaj ni več prazen up. Skrajno resno, vendar zgč vomo in anekdotično, je okoliš 2i( čine, značilne za Slovence v A' na striji, opisal ravnatelj osnovni jn šole v Zitari vasi Franc Kuke ^ vica, eden najbolj dejavnih čls ro nov dunajske komisije za manj Vo šinska vprašanja. Povezal jih ji z vsakodnevno prakso, ki mej na na tragedijo zaradi grozeče asi; pr milacije ob premišljeni političr igri Haiderjevega kova. Beseda je bila namenjena metodam dela z učenci, ki berej1 za družboslovno značko, d koncu veliko več kot zgolj infof mativnega posveta pa so meC ja torji Gašperjeve bralne značk ee in organizatorji posveta naslovil na Predsedstvo Republike Sip je venije protestno pismo zaratj bc nameravane razširitve obme)] \2 nega pasu v izključni pristojnost' cj( vojaštva. Posvetovanje je izzve n( nelo v optimistično videnje na!1 ij£ skupne usode, ki jo bod‘ nj s trezno presojo jutri znali ures se ničevati tudi današnji bralci Gašperjevo bralno značko. zi za m BERTA GOLOB NOVA SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM V LJUBLJANI Ponosno do znanja pi šl pi L. L. Pred dnevi (15. marca) so slovesno odprli novo Srednjo šolo za gostinstvo in turizem v Ljubljani - na Fužinah, eno najsodobnejših ta čas pri nas: je enonadstropna, delno podkletena, ima osemnajst splošnih učilnic in tri specializirane s kabineti in spremljajočimi prostori, večjo amfiteatralno predavalnico, knjižnico s čitalnico, mladinsko sobo, telovadnico, jedilnici in kuhinji. Skupna površina šolskih prostorov znaša več kot šest tisoč kvadratnih metrov, ob šoli pa so še zunanja športna igrišča in površine za lahkoatletske discipline ter parkirišča. Gostinsko šolstvo ima na Slovenskem že dolgoletno tradicijo. Že 1922 je bila ustanovljena Gostilničarska strokovno nadaljevalna šola, 1934 so slovenski gostinski podjetniki in gostilničarji zgradili Gostilničarski dom v Ljubljani (tam je danes restavracija Urška), kjer je domovala tudi šola, leto kasneje so ustanovili Gospodinjsko šolo za gostilničarske gospodinje. Po vojni sta se šoli združili v Srednjo šolo za turizem in gostinstvo. Odtlej se je gostinsko srednje šolstvo v Ljubljani in kasneje tudi po drugih središčih Slovenije čedalje bolj razvijalo. Gostinci so imeli nazadnje svoje prostore na Poljanski cesti, skupaj s tistimi učenci, ki so se šolali za trgovce. Že dalj časa je gostincem primanjkovalo prostora za nemoten pouk: ni bilo dovolj splošnih učilnic, specializiranih sploh ni bilo, niso imeli kabinetov in večnamenskega prostora, ne pri- merne knjižnice s čitalnico, nit* sl ne prostora, kjer bi učencem raž gc deljevali malico. Strokovni potil tc je potekal v prilagojenih kletnil prostorih. Za posameznega učenca je bilo na voljo manj k« kvadratni meter prostora. Te n( zavidljive razmere so uvrstile zi davo nove šolske stavbe za Sred njo šolo za gostinstvo in turizetf kot prednostno nalogo v pr*; s svojim uspehom in znanjem- | V: k L. L. o ^ P Ustanovitelja: Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ter izobraževalna skupnost Slovenije - izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom. Časopisni svet: Vladimir Tkalec predsednik, Milica Antič-Gaber, Justi Kavšek, Zdenko Kodelja, Janez Sušnik, Slava Šarc, Marija Velikonja, Iztok Vilič, Jože Žlahtič. Direktor: Stanko Šimenc. Uredništvo: Stanko Šimenc, glavni urednik, Marjana Kunej, odgovorna urednica, Lučka Lešnik, novinarka - urednica, Tea Dominko, tehnična urednica. Naslov uredništva in uprave: Poljanski nasip 28, tel.: 315-585, poštni predal 21, Ljubljana 61104. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Akontacija naročnine za leto 1990 znaša 100 din za posameznike in 200 din za organizacije. Za upokojene prosvetne delavce in študente pedagoških smeri znaša naročnina 50 din na leto. Posamezna številka stane 10 din. Številka tekočega računa: 50101-603-46509. Tiska ČTP Ljudska pravica, ^ Jj ISSN 0033-1643. Po mnenju Republiškega koif1 n teja za vzgojo in izobraževani’ je časnik »Prosvetni delave« j1 prost temeljnega prometne«1 l( davka od prometa proizvod«® P (glej 7. točko 1. odstavka 3» r' člena zakona o obdavčevanj® d proizvodov in storitev v pl« P metu). 5 d . ODBORU ZA PODELJEVANJE ŽAGARJEVIH NAGRAD IN PRIZNANJ Metila je treba posodobiti Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije tokrat (za leto 1989) ni oblikovala svojega predloga za podelitev Žagarjeve nagrade. To seveda ne pomeni, da ni izbirala ali bila pripravljena kandidirati zaslužnih prosvetnih delavcev. Želeli smo predlagati 1J dva kandidata, oba nedvomno človeka, ki bi si zaradi svojega strokovno-teoretičnega in praktičnega prispevka v vzgajanju in izobraževanju to nagrado zaslužila. V preliminarnih pogovorih s kandidatoma, ki smo jih zmeraj irneli iz čisto praktičnih razlogov, pa sta se kandidata že vna-^ Prej odrekla tej nagradi. Ra-11 zlogi, zaradi katerih sta zavrnila nagrado, se nanašajo na merila 'n prakso podeljevanja nagrad, ki se je preveč spolitizirala oziroma je (bila) preveč pod vplivom dnevne politike. V zgodovini podeljevanja teh nagrad res niso bila upoštevana prvotna merila; nagrad niso zmeraj dobivali pravi ljudje, čeprav so bili po našem mnenju predlagani. Zlasti je to opazno v sedemdesetih letih in v začetku osemdesetih (do leta 1986). Ob izbiranju nagrajencev so postajala politična in ideološka merila čedalje pomembnejša; prevladala so nad strokovnimi; zato se je nagrada pogosteje dodeljevala bolj za posredno kot neposredno vzgojno-izobraževalno delo in dosežke, za korektnost in lojalnost (partiji in državi) pri upravljanju v šolstvu ter za oblikovanje in vodenje šolske politike, ki se je navsezadnje izkazala kot zabloda. To pa je bilo po našem mnenju tudi odstopanje od avtentične zamisli nagrade. Kot je namreč videti iz arhiva dokumentov, je bil Stane Žagar kot učitelj (ne glede na svoje idejno prepričanje) strokovno (pedagoško) usmerjen v predvojna napredna gibanja v Evropi in je za našo vzgojno-izobraževalno prakso pomenil svežitev šolnik skega duha takratnega časa. Nje-at govo pedagoško delo naj bi bilo 31)1 torej zgled in razlog za podelje- vanje nagrad. Da ne bo pomote: s tem seveda ne trdimo, da so doslej dobivali nagrade prosveni delavci le za svoje politično delo. Nasprotno, menimo, da je velika večina delavcev, ki so doslej nagrade dobili, te zaslužila zaradi svojega strokovnega dela in pri-)bj( spevka k vzgoji in izobraževanju. Sumimo le, da jih zaradi vpleta-i| n j a politike in političnih vidikov di niso zmeraj dobivali pravi ljudje, dej Kako je politični in idejni vi-:stl dik zmagoval nad strokovnim (pedagoškim) vidikom, je mogoče ugotavljati, če razčlenimo nekatera vprašanja: - kakšna so bila v posameznem obdobju merila podeljevanja posameznih nagrad in kako aij1 so se razvrščali po pomembnosti; 0‘ - kdo vse je lahko predlagal kandidate; - sestav komisije in metoda (način) izbiranja; - kdo je navsezadnje nagrado dobil (struktura nagrajencev). hk Na tem mestu nimamo na-Id mena podrobno razčlenjevati teh od] vprašanj, pač pa le opozoriti na jnO nekatera dejstva in značilnosti, elo ki jih je mogoče opaziti že po r f Približni analizi dokumentov, ičffl 9 Strokovna merila pri izbiri elf kandidatov so od leta 1957 ali en' 1966 postajala čedalje bolj pf1 ohlapna. Splošna formulacija tud »posebni uspehi na področju n- I v*gojno-izobraževalnega dela«, ki se je kot edino strokovno opredeljeno merilo ohranilo Prav do danes, pa je tako Prožno, da ga ni mogoče prire-V' diti kar precej širokemu krogu ljudi in ne samo resnično zasluž-jflit »im prosvetnim delavcem. anjf 9 Čeprav v nobenem pri-reC' (Ueru nagrajenca ni mogoče najti e§1 m očitati nobene formalne ne-idO* Pravilnosti, pa je danes, gledano 36 retrospektivno, videti tako, kot ariji da se je v posameznih primerih 0(0 politika želela oddolžiti nekaterim svojim ljudem »za življensko ^ delo« preden jih je umaknila iz javnosti. Zelo redka so leta, da ob kakšnem kandidatu ne bi bilo tega dvoma. 9 Dokaz, kako močan je bil politični in idejni vidik, je tudi ta, da je bilo treba za kandidata zmeraj iskati tudi mnenje družbenopolitičnih organizacij, šolsko upavnih organov (ZPPS, ZZŠ) in ni bilo nepomembno naštevanje njegovih družbeno-poli-tičnih funkcij. Če tega mnenja ni bilo, je bil kandidat, ne glede na bogastvo svojega strokovnega dela, izločen iz ožjega seznama kandidatov za nagrade. Zaradi tega dejstva bi lahko dejali, da sta bila SZDL kot politična organizacija in Zavod za šolstvo kot upravni organ (služba) nekakšen filter kandidatov. Moč politike in spolitiziranosti ali odmik od strokovnih meril dokazuje tudi to, da so nagrajence lahko predlagale krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične skupnosti in organizacije ter šolsko upravni organi. V prvih razpisih so bila poleg vzgojno izobraževalnih organizacij med predlagatelji omenjena posebej pedagoška društva kot strokovna združenja, v zadnjih razpisih pa je to nekako umaknjeno v ozadje, bolj proti koncu seznama možnih predlagateljev in postavljeno v položaj kot katerakoli »društva in družbene organizacije«. 9 Nazadnje je eden od kazalnikov politike podeljevanja Ža-gaijevih nagrad lahko tudi struktura dozdajšnjih nagrajencev. Od leta 1966 so posamične Žagarjeve nagrade dobili ljudje, ki so opravljali tele funkcije (če so bili upokojeni, smo šteli njihovo zadnje delovno mesto): - 65 učiteljev, vzgojiteljev, profesorjev vseh šolskih stopenj in področij dela. Vsi ti so nagrado dobili za neposredno vzgojno-izobraževalno delo in dosežke. - 56 nagrad so dobili ravnatelji ali direktorji, pomočniki in rektor. - delavci upravnih služb ZPPS ali ZZŠ (svetovalci, inšpektorji) so dobili 21 nagrad. - 18 nagrad so dobili funkcionarji OIS, PIS, sindikalist, funkcionar ZKS. - uredniki in uredništva so dobili štiri nagrade. - po eno nagrado pa so v teh letih dobili še svetnik pri SAZU, višja medicinska sestra, skladatelj, svetovalec pri Polikemu. Napačno bi bilo seveda sklepati, da so si nagrade zaslužili le tisti, ki so jih dobili za neposredno vzgojno izobraževalno delo. Ne dvomimo, da so si nagrade resnično zaslužili tudi delavci drugih struktur (npr. ravnatelji ali svetovalci). Bolj objektivno sliko bi dobili, če bi razčlenili utemeljitve nagrade za posameznega nagrajenca. Ob analizi dokumentov iz zgodovine podeljevanja nagrad je mogoče ugotoviti še nekatere druge značilnosti, ki pa seveda niso samo pomanjkljivosti. Izvršilni odbor zveze društev pedagoških delavcev Slovenije zato Odboru za podeljevanje Žagarjevih nagrad daje nekaj pobud za spremembo meril ter organizacijo izbiranja in podeljevanja na-grad. 9 Ce se bodo Žagarjeve nagrade podeljevale tudi v prihodnje, potem se je spolitiziranosti nagrad mogoče izogniti le tako, da se na pravo mesto kot merilo postavijo le strokovni dosežki in prispevki na področju vzgajanja in izobraževanja. Temu bi morala biti podrejena (le kot pomožna) nekatera druga merila. 9 Iz meril za izbiranje nagrajencev in podeljevanje nagrad bi morali črtati »družbeno-poli-tično aktivnost« kandidatov. Črtati se mora tudi možnost, da kandidate za nagrade predlagajo krajevne skupnosti ter druž-beno-politične skupnosti in organizacije (glej razpis za letošje nagrade!). Menimo, da iz določenih razlogov med predlagatelji ne bi smeli biti tudi šolski dr-žavno-upravni organi. Predlagatelji kandidatov za nagrade bi morale biti le vzgojno-izobraže-valne ustanove ter strokovna društva in združenja učiteljev in vzgojiteljev, ki navsezadnje za nagrado lahko predlagajo tudi druge pedagoške (prosvetne) delavce (npr. svetovalce ZZŠ). 9 Nagrade ne bi smele biti rezervirane »za življenjsko delo« ljudem, ki odhajajo v pokoj, čeprav se seveda tudi ta možnost ne izključuje. Nagrada bi morala biti podeljena tudi za inovativna in izvirna dela na področju vzgajanja in izobraževanja, ki imajo širši (slovenski znanstveni) odmev in pomen. 9 Poseben problem postaja danes podeljevanje nagrad ravnateljem, saj se je ravnateljeva funkcija od začetka podeljevanja pa do danes bistveno spremenila. Dokler je ravnatelj bolj ma-nager (upravni vodja) kot pa pedagoški vodja, toliko časa je seveda problematično ocenjevanje njihovega strokovnega deleža, čeprav imajo lahko nedvomno velike zasluge za delo in razvoj šole. 9 Predlagamo, da se ustanovi posebna komisija, ki bi poleg novega zakona in pravilnika o podeljevanju Žagarjevih nagrad izdelala enoten in urejen sistem nagrajevanja učiteljev in vzgojiteljev za njihove strokovne dosežke od občinskih oziroma regionalnih do republiških nagrad. Upoštevati bi bilo treba, da imajo v nekaterih okoljih (občinah) to že urejeno, da so občinske nagrade za prosvetne delavce že tradicija, ponekod pa tega še ni. Izvršilni odbor tudi meni, da podeljevanje nagrad ne bi smel biti le formalni akt in praznik za nagrajence, temveč praznik za vse prosvetne delavce v Sloveniji. Po našem mnenju bi to moral biti dan prosvetnih delavcev, ki bi bil tudi vsebinsko zapolnjen s proslavami, srečanji, posvetovanji in drugimi dejavnostmi. Tak urejen način in sistem bi bil lahko pomemben prispevek k re-habiliaciji, identifikaciji in motivaciji učiteljev in vzgojiteljev oziroma prosvetnih delavcev za pedagoški poklic in stan. Predsednik IO ZDPDS: METOD RESMAN Nekaj nalog v šolstvu za novo zakonodajo Aprila bomo prvič po vojni svobodno, tajno in neposredno volili svoje predstavnike - delegate v občinske skupščine in republiško skupščino. Verjetno bomo izbirali kandidate programov, ki zagotavljajo uspeh in v katerih se najbolj prepoznavamo. Na Obali, na Koprskem, se je tudi v šolstvu, nabralo nekaj problemov, ki jih bo treba reševati v skupščinah nove zakonodajne dobe. Mogoče bi posamezne stranke uvrstile v svoje volilne programe tudi tele naloge s področja šolstva: [U V zadnjih tridesetih letih smo na Koprskem v kmetijstvu razvijali predvsem vinogradništvo in sadjarstvo, zanemarili pa tiste kmetijske kulture - povrtnine, ki tu najbolj uspevajo in so iskane zlasti v spomladanskih in zimskih mesecih. Nekaj kmetijskih presežkov sicer prihaja na obalne tržnice in trgovine, toda oskrbovalci so povečini vrtičkarji in napol kmetje, ki obdelujejo le manjše kmetijske površine. Tudi zaradi tega so v slovenskem delu Istre neobdelane ogromne površine zemljišč, opuščene terase - značilne za istrsko pokrajino, zanemarjeni oljčni nasadi itd. Da bi ljudi vezali ali vrnili na zemljo, zlasti zdaj, ko se v središčih opuščajo nekateri proizvodni program in ostaja precej delavcev brez dela, in da bi pospešili sodobno obdelavo opuščenih zemljišč, bo treba v Kopru organizirati kmetijsko izobraževanje, najprej s skrajšanim programom v obliki zimske šole; pozneje bi ta oblika prerasla v srednjo kmetijsko šolo za odrasle in mladino. Vse srednje šole na Koprskem se poimenujejo s preprostim in polnim imenom, npr. pomorska srednja šola. Takoj naj se odpravijo vse celodnevne šole, ker so ideološki produkt in ker so organizirane le za določen odstotek učencev in vnašajo diskriminacijo med osnovnošolce. Denar, določen za to dejavnost, se nameni za kakovostno podaljšano bivanje, ki obsega potrebno varstvo za učence do 5. razreda ter dopolnilni in dodatni pouk. V srednjeročnem obdobju naj ponovno začno delovati opuščene podružnične šole (Gradin, Rižana, Krkavče, Boršt, Osp idr.). V njih naj se organizirata mala šola in 1. razred, če se ugotovi, da je v kraju in bližnji okolici v petletnem povprečju vsaj 15 šoloobveznih otrok. Krajem bomo vrnili učitelja, pobudnika in organizatorja kulturnega življenja, sedem - in osemletnim otrokom pa krajšali pot v šolo. V šoli naj se opustijo vse dejavnosti, ki niso neposredno povezane s poukom in življenjem v njej, fer se poglobi intelektualno delo. Znotraj šole delujejo le humanitarne organizacije, zato se odpravijo, če se še niso, pionirska in mladinska organizacija. V šoli se praznujejo le spominski dnevi, ki so pomembni mejniki v zgodovini slovenskega naroda. Poimenovanje šol: le po znanih osebnostih iz slovenske zgodovine (kulturne in politične). Pri tem naj odločata racionalnost in argument, zato je povsem nesmiselno, da se v istem kraju uporablja eno ime za poimenovanje dveh ali treh ustanov. Tako bi za začetek kazalo, da ob 170-letnici slovenske ljudske šole v Ospu, ki smo jo pravkar slavili, poimenujemo osnovno šolo Dekani (tankovsko) po Antonu Paherju, prvem ljudskem učitelju na prvi slovenski ljudski šoli v Istri, tank pa bi odstopili vojnemu muzeju. Znano je, da bomo jeseni znova začeli izvajati prenovljeni gimnazijski program, srednja pedagoška in naravoslovno-matematična šola - gimnazija Koper bo vpisovala novince v osem oddelkov. Glede na to, da se vračamo na začetek osemdesetih let, predlagam, da Piranu vrnemo gimnazijo, ki so jo 1980 nasilno premestili v Koper, in v šolskem letu 1990/91 tu odpremo dva dislocirana oddelka koprske gimnazije, ki naj se pozneje, čez dve leti, preoblikujejo v samostojno šolo. Odkar so se tudi piranski bolnišnični oddelki preselili v osrednjo bolnišnico, bi bilo prav, da bi zdravstveno šolo Piran približali bolnišnici. Predlagam, da se v doglednem času ob izolski bolnišnici sezida ustrezno poslopje za šolo; tu bi lahko potekal tudi študij ob delu, ki ga namerava organizirati Višja zdravstvena šola v Ljubljani, V tem petletnem obdobju je treba poskrbeti, da bo Višja pomorska šola prerasla v visoko šolo oziroma fakulteto. Ob njej bi začasno locirali višješolski študij gostinskih delavcev. Na Enoti Pedagoške akademije v Kopru je treba poleg izobraževanja razrednih učiteljev in vzgojiteljev predvideti tudi druge redne oblike študija, npr. jezik okolja. a Učitelji naj ponovno postanejo državni uslužbenci, ki jih na podlagi razpisa namešča osnovnošolske ustrezni organ skupščine občine, srednješolske pa Ministrstvo za šolstvo. Po pravniškem stažu in državnem (zdaj strokovnem) izpitu se razvrstijo v ustrezne razrede, v katerih napredujejo glede na uspeh in delovne izkušnje. Odpravijo se vsi šolski pravilniki, ki razporejajo ljudi, dohodek in osebni dohodek. Ravnateljem se omogoči, da postanejo resnični upravni in pedagoški vodje šole. Vpelje naj se razpis za zasedbo ravnateljskih mest. Ravnatelja imenuje in razrešuje: osnovnošolskega skupščina občine, srednješolskega pa Ministrstvo za šolstvo. Tehnično osebje: hišnik bo občinski uslužbenec, snažilke pa delavke javnega podjetja, dodeljeni šoli po pogodbi med ustanoviteljem in podjetjem, To je le nekaj problemov v šolstvu na Obali. Kdor se jih bo lotil, naj bo čimbolj uspešen. MILAN MARUŠIČ Koper aktualno ODGOVORNIM ZA NAŠE ŠOLSTVO Proti ponovnemu eksperimentiranju z vso generacijo Reforma v letu 1981 je v naših šolah povzročila veliko škode, še posebno z ukinitvijo gimnazij. Vendar pa se je vsaj v naravoslovnih šolah v času usmerjenega izobraževanja razvilo tudi marsikaj koristnega, predvsem laboratorijski izbirni predmeti. Čeprav so ti predmeti veliko pripomogli k učenčevi ustvarjalnosti in samostojnosti, jih je vsak nadaljnji popravek reforme krčil. Z vračanjem na gimnazijo oziroma na splošni program je spet prevladalo kopičenje faktografskega znanja. Skratka, pri ponovnem reformiranju se trudimo, da bi podrli vse, kar je medtem zraslo, dobro in slabo. Zdaj na moč hitimo, da bi učencem in njihovim staršem vrnili gimnazije. Ta beseda je trenutno tako čarobna, da se niti ne opazi, da različnim načrtovalcem pomeni različne stvari. Nekateri si želijo vrnitve nekdanjega gimnazijskega programa, drugi bi se radi zgledovali po sodobnih srednjih šolah, v katerih ima učenec več možnosti za samostojno in ustvarjalno delo. Različni pogledi gotovo ne škodijo, vendar pa v hitenju po odpravljanju napak usmerjenega izobraževanja današnji reformatorji ravnajo še bolj prenagljeno kot vpeljevalci usmerjenega izobraževanja. Ko so se namreč učenci vpisovali v 1. letnik razvpite usmerjene srednje šole, so vsaj vedeli za vsa štiri leta. katere predmete bodo imeli in po koliko ur na teden. Zdaj tega ne vedo niti za 1. letnik. Strokovni svet RS za vzgojo in izobraževanje je sicer sklenil, naj se vpelje gimnazija v naše šole za letošnjo jesen, vendar še nikomur ni jasno, kateri pogled na srednjo šolo bo prevladal, kako bo z izbirnimi predmeti, ali bo njihovo število zaradi denarnih možnosti omejeno le na toliko, kolikor bo oddelkov na šoli (to je farsa izbirnosti za učenca), v katerem letniku se bodo začeli ipd. In vendar se učenci zdaj že odločajo za vpis v srednje šole. Republiški strokovni svet je pripravo gimnazije naložil Zavodu za šolstvo. Izdelava spremenjenih predmetnikov v trenutku, ko se učenci že vpisujejo, in pisanje ali .razbremenjevanje* učnih načrtov za pisalno mizo je še manj strokovno in bolj administrativno delo, kakor ga je zavod opravljal pri vpeljevanju usmerjenega izobraževanja. Če je zavod odgovorna strokovna služba, mora v tem trenutku odločno zagovarjati stališče, da se spremembe vpeljejo šele, ko so preskušene, in se dokončno odreči eksperimentiranju z rodovi mladih ljudi. Nič hudega ni, če šole obdržijo zdajšnje programe in si nadenejo staro ime gimnazija, saj splošni programi dovolj dobro ustrezajo gimnazijskim. Vse drugo bi pomenilo norčevati se iz učencev, staršev, predvsem pa iz učiteljev. Če bodo učitelji za prve letnike šele junija, za prihodnje letnike pa še kasneje zvedeli, koliko ur na teden in kaj naj bi učili, kako bo z izbirnimi predmeti in ali bo ur sploh še dovolj za njihovo zaposlitev - ali ne bodo vsi količkaj pametni ljudje, ki hočejo smiselno in smotrno opravljati svoje delo. ušli iz šol zdaj, če niso že prej? In kdo bo za to odgovoren? Šolske reforme se pripravljajo v svetu čisto drugače. Ko se učenci vpišejo v šolo, niso znani le učni cilji, ampak učitelji lahko izbirajo med različnimi tečaji za posamezne predmete, pri čemer ima vsak tečaj učbenike, učila, priročnike za učitelja, delovne liste za eksperimentalno delo učencev, priročnike za ocenjevanje ipd. Vse to je bilo že presku-šeno na manjšem številu šol in učencev, tako da so avtorji svoje zamisli lahko preverili in prilagodili. Pri nas pa si oboji, reformatorji in antireformatorji. pod reformo predstavljajo samo sestavljanje novih predmetnikov in pisanje učnih načrtov. Ali je kdo od njih pogledal po svetu in ugotovil, da je spreminjanje učnih načrtov garaško delo, ki ga morajo več let opravljati učitelji skupaj z didaktiki na univerzah in ki ga je treba sproti preverjati? Ali se zaveda, koliko sistematičnega dela terja kakršnakoli sprememba v šolstvu? Učni načrt je samo papir, ki ponavadi obleži v ravnateljevi, kvečjemu v učiteljevi miznici. Za dober pouk so potrebni najprej jasni učni cilji, potem izčrpno gradivo za učitelja, opredeljene dejavnosti za učence, opremljenost šole, skrbno načrtovano preverjanje znanja itn. Takšno delo v državah, ki se zavedajo pomena šolstva, opravljajo načrtno in sistematično, po dobro premišljeni strategiji. Notranjo reformo šole usmerjajo strokovnjaki za specialno didaktiko na univerzah, ki skrbijo, da je strokovno neoporečna, glavnino dela pa opravljajo samo učitelji, ki najbolje poznajo problematiko pouka. Poleg tega se je treba v bistvu dogovoriti, ali kaže šolam še naprej togo predpisovati učne načrte, ocenjevanje pa jim v celoti prepustimo in se sprijaznimo s tem, da so ocene popolnoma odvisne od učitelja in šole - ali pa je bolj smiselno, da natančno opredelimo znanje in vpeljemo zunanje ocenjevanje, kot je na primer enotna matura, in v tem primeru šolam prepustimo, kako bodo učencem čim uspešneje prenašale potrebno znanje. Dokler nam to ni jasno, lahko z vpeljevanjem .gimnazije*, ki jo najprej kar razpišemo in šele potem začnemo ustvarjati ali celo prepustimo ustvarjanje šolam, dosežemo samo popolno anar-hijo. Že nekaj časa načrtno poskušamo izboljšati pouk fizike in smo na svoji koži skusili, kako garaško delo je notranja prenova pouka. Zato ostro protestiramo proti ponovnemu eksperimentiranju z vso generacijo mladih ljudi, predvsem pa proti neodgovornemu odnosu do učiteljev in proti podcenjevanju njihovega dela in njihove ustvarjalnosti. Sodelavci projekta za posodobitev pouka fizike: mag. Z. Bradač, Pedagoška fakulteta Maribor; mag. J. Dolenšek, Srednja tehniška šola Celje; dr. J. Fer-bar, S. Kocijančič, Pedagoška akademija Ljubljana; Z. Kos, Državna založba Slovenije; dr. A. Likar, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Ljubljana; A. Lobnik, C. Dominko, F. Žigon, Srednja naravoslovna šola Ljubljana; mag. S. Oblak, N. Razpet, Zavod RS za šolstvo; B. Pajk, Naravoslovna srednja šola Trbovlje; V. Petruna, Srednja šola Črnomelj; B. Roblek, Srednja družboslovna šola Škofja Loka; F. Tomažič, Srednja šola Ajdovščina; M. Trampuš, Center srednjih šol Titovo Velenje. TOKRAT DRUGAČE Ravnatelj spet v pedagoški vlogi Zavod Republike Slovenije za šolstvo že drugo leto nadaljuje 1987. leta začeto strokovno spopolnjevanje ravnateljev in vodilnih pedagoških delavcev. Skupini 22 ravnateljev koroške enote zavoda smo se pridružili še trije pedagoški svetovalci in pričujoči zapis je nastal po načelu Iz prakse za prakso po takšnem decembrskem seminarju v Dobrni. Na seminar smo povabili ravnatelje vseh šol (ne pa tudi vrtcev, saj imajo ti poseben program strokovnega spopolnjevanja; to pa seveda ne pomeni, da obravnavani seminar zanje ni primeren). Tako so se seminarja udeležili vsi naši ravnatelji osnovnih šol in osnovnih šol s prilagojenim programom, manjkali pa so ravnatelji dveh sredjih šol in ene glasbene šole. V večjih enotah so seminarji ponavadi namenjeni šolam iste ravni, prednost manjših pa je ravno v njihovi drugačni celostnosti in raznolikosti. Naš statistični vzorec seminarja je pokazal, kakšno izobrazbo imajo ravnatelji: od 15 ravnateljev osnovnih šol imata 2 visoko izobrazbo, 10 jih ima višjo in trije srednjo. Eden od treh ravnateljev v osnovnih šolah s prilagojenim programom ima visoko izobrazbo, 2 pa višjo. V glasbenih šolah sta dva ravnatelja in oba imata višjo izobrazbo. Tudi oba ravnatelja srednjih šol sta visokošolsko izobražena. Ker je bil program zelo zahteven, smo se odločili za .nevtralen teren' zunaj enote - zdravilišče v bližnji Dobrni, ki že kot kraj deluje odmaknjeno in umirjeno ter s tem spodbuja k študiju. Po neogibnih začetnih težavah z opremljenostjo prostora sta avtorica seminarja prof. dr. Ana To-mičeva in vodja mag. Marija Velikonja brez hujše zamude začeli z delom, in to tako, da smo vsi takoj lahko sodelovali. Celotno vsebino seminarja lahko opredelimo s pojmom spremljanje pouka kot najpomembnejša sestavina ravnateljevega pedagoškega in vodstvenega dela. Toda to vsebino, ki bi jo ustaljeno lahko obravnavali predvsem teoretično, smo tokrat obdelali izrecno praktično. Če je na vseh dozdajšnjih ravnateljskih seminarjih - veliko jih tako ni bilo - prevladovalo klasično frontalno predavanje, še zmeraj tako značilno za veliko večino našega šolskega dela, je bila poglavitna značilnost tega seminarja, da nima niti enega takšnega predavanja. Vse 'delo v pravi učni delavnici tako rekoč ves čas pritegne k sodelovanju vse ali vsaj veliko večino udeležencev. Nekatere je to presenetilo, toda prav zaradi takšnega dela smo se z naraščajočo odzivnostjo vpletali v tok dogajanja v manjših ali večjih skupinah, v katerih so ravnatelji dobesedno doživljali svoje delo ali pa ga vsaj zavzeto .igrali'. V dnevu in pol smo opravili 18 seminarskih ur (12 + 6). Problem spremljanja učiteljevega dela in seminarska pričakovanja smo oblikovali v štirih skupinah, ki so opozorile zlasti na pomanjkljivo ravnateljevo usposobljenost za takšno delo, pa tudi na splošno pomanjkanje časa za uresničevanje te pedagoške naloge ravnatelja, s katero bi na šoli nenehno moral nastopati na treh ravneh: kot svetovalec začetniku ali učitelju s težavami pri pouku, kot preučevalec učne ure ob izkušenem učitelju - mentorju in kot nadzorovalec skladno z zakonskimi pooblastili. Zatem smo se z video posnetkom preselili v 5. r. Osnovne šole A. T. Linharta v Radovljici in prisostvovali zelo dinamičnemu pouku slovenščine. V splošni razpravi, ki je sledila tej .hospitaciji', so prevladovale ocene okrog štirice, ki pa je nujno nekoliko zbledela, ko smo isto učno uro razčlenjevali s pomočjo prvin za opazovanje posameznih sestavnih delov učne ure. Enako bistveno je bilo spoznanje, da je tudi takšna, sicer uspela učna ura, le še dokaz več o prezahtevnosti naših učnih načrtov. Povečerni del je bil namenjen razpravljanju za omizjem o zdajšnjih pripravah na drugačno organiziranost in vsebinskost celotnega šolstva. Naš gost Stane Čehovin je skladno z vsebinskim okvirjem seminarja predstavil prav takšen šolski sistem, ki mora omogočiti dosledno uveljavitev ravnatelja kot pedagoškega vodje šole in ga torej razbremeniti zdaj še prevladujočega organizacijskega in upravno-finančnega dela. Svojo-pe- FRANČEK LASBAHER Odpirajo se vrata za novo šolo Od 21. do 23. marca je potekal v Opatiji prvi republiški seminar Osnovna šola na Slovenskem. Namenjen je bil ravnateljem osnovnih šol. Pripravila ga je Didakta iz Radovljice, nastopilo pa je 16 strokovnjakov iz Svetovalnega centra v Ljubljani, Pedagoškega inštituta, Pedagoške akademija Ljubljana, Zavoda RS za šolstvo, Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kul- formacijami znal izbirati najpomembnejše, namesto učenja na pamet pa razmišljati. O vsem tem so na seminarju govorili Dora Gobec, Janez Svetina, Darja Piciga in drugi. zagledanostjo škodujef kolektivu in ueledu šoli ™ turo in iz drugih ustanov. Namen seminarja je bil kritično ovrednotiti zdajšnjo šolo, se pogovoriti, kakšno osnovno šolo želimo, hočemo in zmoremo nare-diti na Slovenskem ter predstaviti nekaj vizij nove šole in strategije, s katerimi bi jih lahko uresničili. To srečanje naj bi spodbudilo zanimanje za razvoj šole z boljšimi oblikami in vsebinami, pa tudi izmenjavo mnenj ter medsebojno sodelovanje učiteljev in šol. V učiteljski poklic naj bi vstopali ljudje, ki bi bili prežeti z vedenjem, da za otroka ni nič dovolj dobro. Zavedati bi se morali, da zahteva ta poklic radoživega človeka, ki ima otroke sicer rad, mora pa biti dovolj močan, da ne bo postal žrtev učenca, katerega ne more motivirati. V tem poklicu ne zmaguješ s strogostjo, ampak z veliko, vsestransko razgledanostjo. in vase ___0-------v_ _______ otroku, kolektivu in ugledu šok ' Po drugi strani pa - kolik'~-zagretih, inovativnih učiteljev J med nami! Koliko veselih šolski, I ur, koliko navdušenja žareti*10^ skupnih ustvarjalnih uspehov jtep koliko prisrčnih prijateljski0^ uspehov, koliko prisrčnih prij^ • teljskih vezi med učenci in učitei d skrivajo nenapisani šolski arhi^V Prav take ljudi je treba zdh Zač Žiti, da se ne razprši dragocen^ moč. Ob koncu seminarja smo 2* P®1 lahko videli plakat z mrežo šol 'f*'1 okoli sto učiteljev - inovatorjev ' Za uspešno vzgojo je nujen dv ber stik med šolo in starši. Zal ( dagoško vlogo bo lahko uresničeval v mnogo tesnejščm sodelovanju z učiteljskim zborom in šolskimi svetovalnimi delavci, pa tudi v sodelovanju s starši in s pedagoškimi svetovalci, predvsem pa s tem, da pri svojem imenovanju ne bo več odvisen od svoje zbornice, ki jo bo moral vrednotiti in voditi. Naslednji dopoldan smo s pomočjo svojega video snemalca dvakrat doživljali ravnateljev pogovor s hospitiranim učiteljem, v nadaljevanju pa še enako konferenco učiteljskega zbora, ki smo jo v dveh skupinah sestavljali vsi. Seminar smo sklenili z običajnim vrednotenjem opravljenega dela, ki ga lahko strnem predvsem v dragoceno spoznanje, da so ravnatelji pridobili potrebne osebne izkušnje za ustreznejše sodobnejše delo z učiteljskim zborom. Prikazani seminar je vendarle dokaz spodbudnejših premikov pri strokovnem usposabljanju ravnateljev, ki je bilo vse predolgo na stranskem tiru. Izkušnje, ki jih imajo s tem drugje, pa kažejo, da bi morali najbrž tudi mi imeti poseben npr. štirileten krog - kolikor pač traja mandat - usposabljanja ravnateljev s kakšnimi osemdeset do sto seminarskimi urami. Glede na tri temeljne ravni ravnateljevega pedagoško - vodstvenega dela (svetovalec, preučevalec, nadzorovalec) bi jih bilo treba nameniti teoretičnemu in praktičnemu spoznavanju novosti s področja pedagogike in psihologije ter spoznavanja opravljenih in načrtovanih razvojno preučevalnih nalog, omogočiti pa bi mu morali tudi. da metodične novosti spremlja predvsem z vidika stroke, ki je poslej ne bi smel zanemarjati noben ravnatelj. Organizacijske in pravne novosti ter ispopolnjevanje v informatiki pa je gotovo stalna naloga. Posebna, že prav tako stalna oblika strokovnega ispopolnjevanja v naši enoti pa je vsakoletna ravnateljska ekskurzija. Doslej smo jih izpeljali v sodelovanju z izbrano enoto ZŠ - letos, ko smo se na ekskurzijo podali petič zapovrstjo,, na'primer z novogoriško. Strokovni del dvodnevne ekskurzije smo začeli v spominski sobi Srečka Kosovela v Sežani in ga končali v Gregorčičevi hiši na Vršnem. Vmes je bil skupinski obisk ustreznih šol v Novi Gorici, preostali čas pa je bil namenjen kul-turno-zgodovinskemu in zemljepisnemu spoznavanju Krasa in Goriških Brd. Organizatorji so svoje delo opravili odgovorno. Vodje omizij in delavnic so vodili pogovore o ustvarjalnosti, vlogi, izobrazbi ravnatelja in učitelja, novih oblikah pouka, uspehih alternativnih šol po svetu, poleg tega pa so skušali razčleniti in reševati probleme, ki so jih navedli ravnatelji kot najpogostejše v šolskem življenju. O učitelju, posebno o njegovi izobrazbi in ustvarjalnosti so razmišljali Janez Bečaj, Barka Marentič Požarnikova in Norbert Jaušovec. se v Klubu staršev za boljšo šol ’Pr trudi Marja Strojinova. Tako je iz drobcev nastajal vizija nove šole, ki je dobival *re jasnejšo podobo ob beseda rcj Dore Gobčeve, Ludvika Hd vata, Vladimira Mitekšiča in dri Odpirajo se vrata v čas, ko bo otrok zaživel kot osebnost, ko ne bo kaznovan za svojo drugačnost, ko usmeritev v intelektualno storilnost, v nasilno tekmovalnost ne bo grenila njegovega otroštva. Ne želimo mirnega otroka, želimo živahnega učenca, ki se bo z estetsko in etično vzgojo razvijal v zdravo osebnost, Z mnogo več telesnih spretnosti kot do zdaj pa se sproščal in si nabiral moči za psihično delo. Nalogo spomina bo precej prevzel računalnik, učenca pa bomo naučili, da bo med številnimi in- Več predavateljev je menilo, da mora biti ravnatelj človek z najširšim znanjem in s pedagoškim Žarom, ki si bo zasnoval vizijo dobre šole in poiskal načine, da jo .uresniči. Seveda pa se mora najprej osvoboditi administrativne tlake, v katero so ga prisilili. V pogovorih z ravnatelji se je porodilo tudi vprašanje: Do kdaj bodo v šolah lahko vedrili ljudje, ki zaradi pomanjkljivega strokovnega znanja in neupoštevanja temeljnih pedagoških spoznanj, pač pa z Žilavo vztrajnostjo gih. Pr’ Govorimo o novostih. Pravit prav so to vrednote, ki so neko- rS Že plemenitile človeško skupnoS' - pa so bile v svinčenih časih zav,,,s° Žene in pozabljene, a smo splrli zahrepeneli po njih. Oziramo in pričakujemo. Kaj pa če bi - ve\ iže cij' :m- 3S« jke :ih. 5110: P0’ ■aZ' pri' ške uja! erf si- da; nai ra* ;e5- av- to- pa igii> Ne glede na to, kako bo poimenovan predmet, v katerem bodo osnovnošolci dobili temeljno družboslovno znanje, bo vselej treba nameniti določeno pozornost tistim področjem, ki so ključnega pomena za delovanje vsake družbe. Eno takšnih področij je družina, ki bo gotovo nenadomestljiva pri oblikovanju ljudi. Že v letu 1989 je bil pripravljen rokopis za priročnik, ki naj bi ga uporabljali učitelji DMV, v sklopu katere je tudi (sorazmerno kratko) obravnavana družina. Ker ni gotovo, ali bo priročnik izšel ali ne, in ker (kot so pokazali tudi seminarji v januarju 1990) učitelji potrebujejo dodatne informacije, bodo v tem prispevku predstavljeni nekateri napotki, ki naj jim olajšajo delo. Temeljni cilj obravnave družine je Ponuditi bistveno znanje o tej družbeni skupini, s katero ima vsakdo takšne ali drugačne izkušnje in o kateri - kot celoti intimnih in zasebnih odnosov - je tudi veliko stereotipnih stališč. Ta stališča pogosto izvirajo iz preteklosti, iz tistih vzorcev vsakdanjega življenja, ki so bili stoletja obvezni in zelo strogo ter z različnimi ukrepi varovani tako, da so postali samoumevni. Ena od glavnih značilnosti teh vzorcev je bila patriarhalna urejenost (patriarhalizem); to je bilo povezano z obstojem moškosrediščne kulture. Družbeno pomembne zadeve so se odločale po meri moškega spola in tudi družinsko življenje je ustrezalo temu načelu. Tako se je nenehno ustvarjal vtis, kakor da je družina celota nekih naravnih odnosov in kakor da je po naravi določeno, da morajo žensk« nositi večino bremen družinskega življenja in gospodinjskega dela. Obravnava družine je zato neločljivo povezana s pojasnjevanjem društvenega položaja žensk. Kako se je moškosrediščna kultura vedno znova utrjevala in prenašala ter kako se je začela postopno in zelo počasi ukinjati, boste več zvedeli v moji knjigi, ki bo izšla pri Cankarjevi založbi 1990. leta (delovni naslov. Dekla gospodova?). O ožjem področju vloge katoliške cerkve v preteklosti in sodobnosti pri ohranjevanju patriarhalne organiziranosti družbenega in družinskega življenja pa boste dobili informacije v (moji) knjigi Ženska, cerkev in družina (Ljubljana, Delavska enotnost, 1986). Seveda so v vseh razpravah in knjigah navedena nova dela, v katerih lahko iščete še naprej, če bi radi poglobili svoje znanje. V zadnjih dveh desetletjih je izjemno naraslo zanimanje za raziskovanje položaja žensk in družine povsod po svetu, in to se kaže v obilju novega znanja. Znanje o dogajanjih v preteklosti tako v naši družbi kot drugje je učiteljem potrebno, da bi znali učencem čimbolj predstaviti glavne značilnosti razvoja in jih usposobiti za ustvarjalno in humano usmerjeno prakso. Če se hoče postopno uresničevati načelo o resnični enakopravnosti med spoloma, tega ni mogoče doseči naenkrat in brez pripravljenosti slehernega človeka ter samo s spreminjanjem in z učinkovanjem na nekaterih področjih. Tako npr, pravno zagotavljanje enakih možnosti še ni dovolj, zato postaja v zadnjih dveh desetletjih vedno pomembnejše vprašanje resnično enakih možnosti za delo in življenje za oba spola (zlasti v evropskem prostoru). Učence je treba seznaniti s tem, da zagotavljanje enakih možnosti za oba spola ne pomeni popolnega izenačevanja (to nekateri radi izrabijo Za norčevanje iz načela enakosti -češ, saj moški ne rodijo) temveč to, da se bodo ne glede na spol ljudje lahko razvijali v skladu s svojimi nagnjenji - da tako ženske kot moški ne bodo prikrajšani. Pri spreminjanju odnosa do žensk je imela veliko vlogo tudi OZN, ki je ob izteku desetletja za ženske (1985) za vse družbe v svetu izoblikovala Nairobijske dolgoročne strategije za izboljševanje položaja žensk do leta 2000 (brošura je izšla v Ljubljani pri Delavski enotnosti, 1987). Iz te knjige ter iz Deklaracije o človekovih pravicah (1948) je prav, če učencem podamo temeljna stališča in jih ob tem (ter v povezavi z vprašanji, ki so v učbeniku) spodbujamo k zapisovanju opažanj o resničnih razmerah v ožjem in širšem družbenem okolju. Na podlagi priporočene literature je mogoče spoznati in ustrezno prenesti učencem spoznanje, da delovanje družine nikakor ni le posledica individualnih nagnjenj, temveč posledica mnogih (nadziranih) vplivov in pritiskov na vseh ravneh družbene organiziranosti. Takšen položaj ne velja le za sodobne družine, temveč je to bilo (seveda vsebinsko ustrezno polnjeno) značilno za celotno človeško zgodovino. Obveznosti naj bodo enakomerno porazdeljene Kar zadeva samo notranjo kakovost družinskega življenja, je v dokumentih OZN, zlasti pa v načrtih prihodnjega razvoja dežel Evropske skupnosti poudarjena potreba po novi enakomerni delitvi dela in odgovornosti v družini med obema roditeljema ter hkrati potreba po tem, da naj bi imela oba spola v resnici enake možnosti delovanja in življenja zunaj družine. Zato naj bi za ženske in moške veljalo, da spajajo obveznosti ob plačanem delu z nalogami za družino (npr. posebne ugodnosti za zaposlene starše, ne le za matere!). V ta okvir spadajo npr. prizadevanja sindikatov v ZR Nemčiji, ki se ob boju za šesturni delovnik, (ki naj bi se uresničil do 1955) prizadevajo za »združitev poklica in vzgoje otrok pri očetih in materah«, že prej pa za ekonomsko enak položaj žensk (WSI Mitteilungen, Bund Verlag, Diisseldorf, 1987, 40 let, št. 8, str. 506). Samo takšna nova delitev dela (enakomerna razporeditev skrbi in odgovornosti starejših za mlajše, močnih in zdravih za tiste, ki še niso samostojni, ali pa več niso samostojni in so potrebni pomoči, lahko pripomore, da se bo tudi v širših družbenih okvirih (zlasti na področju odločanja - npr. v politiki -) spremenil odnos do družine. Predvsem družina ni le skrb žensk, mater, temveč enako očeta in matere. Takšno novo usmeritev že sprejema večina mladih ljudi tudi pri nas. Ni pa malo ljudi (zlasti moških) na pomembnih političnih položajih, ki se bolj malo menijo za te sodobne tokove, zlasti v Evropi. Da bi učencem olajšali razumevanje pomembnosti spreminjanja odnosov v družini (da bi bili ti odnosi bolj egalitarni), so gotovo po- trebne še dodatne informacije, ki jih lahko učitelj(ica) dobi v različnih delih. Priporočam, da uporabite knjige: - Demokratična družina - kaj je to? (ZPMS, Ljubljana 1986, uredila dr. A. Krajnc, v kateri več avtoric(jev) obravnava najpomembnejše vidike spreminjanja družine v sodobnosti; - P. Brajša: Očetje, kje ste? (Ljubljana, Delavska enotnost, 1987); - M. Jogan: Ženske in diskriminacija (Delavska enotnost, Ljubljana, 1986) - in zadnjo izdajo knjige Vajino skupno življenje (ZPMS, Ljubljana, 1989). Za sprotno spremljanje novejših informacij o družini in spreminjanju družbenega položaja žensk, oboje je neločljivo povezano, priporočam revije: Otrok in družina (DZS, Ljubljana, Streliška 12), Teorija in praksa (FSPN, Ljubljana, Kardeljeva ploščad 5) in Žena (Zagreb, Vlaška 70a/ III) - zlasti zadnja revija je edina specializirana revija v Jugoslaviji za širšo problematiko žensk in družine. Privzgajati odgovornost za skupno skrb Ob pouku o nenadomestljivosti družine je treba učence spodbuditi k razmišljanju o tem, kako je prav zaradi tega treba ustvarjati čimbolj ugodne družbene okoliščine za to, da bi ljudje lahko živeli mimo in srečno družinsko življenje. To je še posebno pomembno v času krize in iskanja poti iz nje, ki so včasih ubrane le na poveličevanje nekaterih lastnosti tržnega gospodarstva, zanemarjene pa so negativne posledice. Tako se zdaj pogosto poudarja tekmovalnost, ki pa ni vseodrešujoča in celo negativno vpliva na posameznika. Prav tako so večkrat opazne kritike, kako bi bilo treba prestrukturirati družbene dejavnosti (vrtce, šole, zdravstvene ustanove ipd.) in prepustiti večjo vlogo zasebni pobudi. Kakor je zasebna spodbuda koristna, pa vendar ne more nadomestiti tistih oblik kolektivnega zadovoljevanja potreb, ki so se že doslej pokazale kot uspešne (in ki bi jih bilo treba narediti še bolj humane in prijazne - to pa ni vselej povezano le z večjimi stroški). Zato je treba tudi učencem privzgajati odgovornost za skupno skrb za otroke, bolne in starejše, ker če je to prepuščeno vsaki posamični družini, potem se socialne razlike še bolj izrazijo. Pri obravnavi tipov družin je prav, da so učenci po eni strani vzgojeni v strpnosti do različnih tipov, hkrati pa naj se utrjuje pri njih odgovornost za dvoroditeljsko družino. Za bogatejše življenje, bolj uravnovešeno, je koristno (seveda, če ne gre za patološke primere nasilja, alkoholizma, itn.), če se lahko otrok razvija ob obeh starših. Učenci lahko sami (pogovor ob kakšnem leposlovnem delu) ugotovijo, koliko težje je, če je v družini samo en roditelj. Načrtovanje dražine naj bo predstavljeno kot stičišče osebnih želja in VABILO Osnovna šola Ljubo Šercer Loče vabi svoje nekdanje učitelje na praznovanje 200-letnice začetka šolstva v kraju in 100-letnice šolske stavbe. Zbrali se boilio v petek. 11. maja 1990, do 15.30 v šoli. Prosimo, da sporočite udeležbo. ZAPOSLITEV Pionirski dom omogoča takojšnjo honorarno zaposlitev študentom ali profesorjem za popoldansko poučevanje nemškega jezika. Redna zaposlitev bo mogoča v šolskem letu 1990/91. Prijave sprejemamo po telefonu (061) 310-967 ali 311-530. V LETU 1990 VAS BOSTA SPREMLJALA ČISTA PUNSKA VUNA OTROŠKA KONFEKCIJA („CICIBAN" MIKLOŠIČEVA) ŽENSKA KONFEKCIJA (LINA,ZALA,TINA) MOŠKA KONFEKCIJA (TRUBARJEVA) manufaktura 61000 Ljubljana, p.p. 125 Trubarjeva 27 Tel.: (061) 311-638 JN TRIKOTAŽA. _VWOOLMARK KVALITETI. širših družbenih potreb ter zmogljivosti in postavljeno v konkreten prostor ter povezano z individualno odgovornostjo za prihodnje rodove. Kakovostnega življenja ni mogoče zagotoviti za neomejeno število ljudi, zato je treba privzgajati občutek odgovornosti do prihodnjih otrok. Nikakor se ne sme pozabiti na pravice žensk, da se lahko celostno razvijajo, in da niso le matere. Pri predstavitvi različnih sredstev za urejanje rodnosti je treba navesti podatke o raziskavah na Slovenskem in zlasti opozoriti na kontracepcijo kot sestavino odgovornega starševstva. Nesprejemljivo bi bilo krčenje vse problematike le na splav (prekinjanje nosečnosti), ker splav tudi ni sprejet kot prevladujoče sredstvo za uravnavanje rojstev (to kažejo raziskave na Slovenskem). O marsikaterem vprašanju, ki zadeva družino in pripravo za humane odnose v prihodnji partnerski in družinski skupnosti, bi bilo koristno razpravljati skupaj s starši na roditeljskih sestankih (razširjenih, lahko se jih udeležijo tudi z učenci). Seveda bi bilo prav, če bi spodbujali udeležbo očetov na takšnih sestankih. Prav tako bi lahko spodbujali učence k presoji lastne vloge v družini glede na spoznanja o tem, kako naj bodo razdeljene obveznosti v družini (k temu že spodbujajo nekatera vprašanja v učbeniku). Učenci lahko pridno posegajo tudi po leposlovnih delih in ocenjujejo, kakšni liki nastopajo v njih - različno po spolu in kaj pomeni neko dejanje za enega ali drugega (diskriminacija - neenaka merila moralnega vrednotenja). Prav tako je mogoče s pridom uporabljati različne televizijske oddaje, ki naj. jih učenci pozorno spremljajo glede na to, kako nastopajo pripadniki različnih spolov in rodov; koristno bi bilo kritično spremljanje reklamnih sporočil (kaj dela mati, kaj oče, kaj otroci, itd.). Učence (mlade v puberteti) begajo tudi mnoga vprašanja ljubezni, ki jim je v učbeniku namenjeno zelo malo prostora (izbira partnerja). Da bi lahko pojasnili različne praktične probleme, predlagam, da se učitelji seznanijo z delom M. Košiček: O ljubavi mladih (Sarajevo, Svjetlost, 1986) in M. Košiček: Mladi pred brakom (Sarajevo, Svjetlost, 1986). V tej zvezi bodo koristni tudi nekateri prispevki v Vajinem skupnem življenju (1989). Za konec V napotkih nisem ponavljala stališč, ki so zapisana v razpravah in knjigah, ker je nujno, da vsakdo, ki uči to snov, problematiko poglobljeno preuči v ustreznih virih. Samo tako bo sposoben primerno poduče-vati in vzgajati. Prav zaradi tega, ker ima vsakdo svoje izkušnje z družino, je nujno, da učitelj pridobi znanje, ki zadeva ta pojav širše. Nevarno je, da bi učitelj posploševal samo na svoji osebni izkušnji (dobri ali slabi) in učence enostransko učil (s tem pa slabo vzgajal). Kadar se pojavijo posebna vprašanja, jih zapisujte - dragi učitelji - in jih na koncu leta ne zavrzite, temveč pošljite na Zavod RS za šolstvo. Na tej podlagi bi lahko pripravili seminarje, koristna pa bodo tudi pri prenovi učbenika. Že v učbeniku, zlasti pa v dopolnilni literaturi, je precej podatkov iz raziskav pri nas. Seznanjajte učence z njimi in spodbujajte, da bi sami zbirali gradivo. Samo tako se bodo lahko odpravljale različne enostranske predstave, ki jih žal pogosto prenašajo tudi množična občila. Tako npr. slišimo in beremo, da je zdajšnja družina »največji mučenec«, da je bilo nekoč vse boljše, ko je bila mati »lepo doma« (čeprav je večina žensk mater morala vedno delati tudi zunaj ožje družine!), da se zdaj vsi razvezujejo, ipd. Z natančnimi podatki se zbijajo podlage za takšna neutemeljena sklepanja. Kolikor je mogoče, poskušajte učence vpeljati v globlje razmišljanje s skupinskim delom in igranjem (simulacijami) različnih možnih odnosov v družini (tipično patriarhalnega, posodobljenega, demokratičnega tipa). Tako bodo učenci obeh spolov laže spoznali, kje so meje resnično humanih odnosov, kje pa se začenjajo samovolja, nespoštovanje in podcenjevanje drugega, kar je bilo pogosto vezano na en (ženski) spol. Hkrati pri pouku ne smete pozabiti poudariti, da družinsko življenje ni le »cvetoč vrt« (kot se večinoma prikazuje v enostranskih ideoloških predstavah v preteklosti in sedanjosti), temveč je potrebo veliko napora, odrekanja in razumevanja, da lahko človek vsak dan normalno živi. Seveda je edino pošteno, če se tako težko kot lepo razdeljuje enakomerno na oba spola in na vse rodove. Ob takšni usmeritvi se lahko razširja harmonija, ki je sicer ni mogoče ustvariti s predpisi. MACA JOGAN Kje vas in nas šola žuli Ureja Tereza Žerdin SVETOVALNI CENTER ZA OTROKE, MLADOSTNIKE IN STARŠE Štirideset kitic Na naši šoli so imeli otroci med zimskimi počitnicami dve nalogi: eno iz slovenščine in drugo iz matematike. Naučiti pa so se morali tudi pesmico s štiridesetimi (40) kiticami. Ugotavljam, da se tudi med počitnicami ne morejo spočiti. Mamica • Ne vemo sicer, na kateri šoli in v katerem razredu so ,vzeli v zakup' to dolgo pesnitev, vseeno pa zavidam neznani tovarišici njen spomin, tako kot zavidam vsem tistim odraslim in otrokom, ki v kratkem času lahko uspešno vskladiščijo v svoje možgane 40 kitic in jih ob primernem trenutku spet »objavijo«. Z mojim skladiščem je očitno nekaj narobe. Ali je premajhno, prenatrpano ali pa se v njem stvari vse prehitro založijo. Poznam otroka z imenom Janez. Letos hodi že v 4. razred. Janezov svet se vrti okrog ocen. Žalost pomeni: nezadostno (1). Sreča pomeni: tisto, kar ni nezadostno. Neizmerna sreča pa pomeni: Za pesmico sem dobil petko ali štirko. Takrat si rečem: Kakšna sreča, da so na svetu pesmice. Kakšna sreča, da ima Janez dober spomin, če že razumeva tako zelo težko. Kako pomembno je pri otroku poiskati tisto, kar je v njem najboljše, čez Ahilovo peto pa vsaj začasno nalepiti obliž, da Žulji niso preveč boleči. • Sodelujte, pišite, sprašujte! Odgovatjajo strokovnjaki Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani. Pionirji odhajajo________________ Pionirska kapa, pionirska rutica, pionirska himna, pionirska zaobljuba se od šolarjev poslavljajo. Pionirska organizacija, tako značilna za našo povojno osnovno šolo, se ukinja. Taka odločitev naj bi bila dokončno potrjena na konferenci Zveze prijateljev mladine Slovenije 24. aprila. Svet Zveze pionirjev Slovenije je namreč sredi marca sklenil, naj se v Sloveniji ukinejo pravila in programske usmeritve Zveze pionirejv Jugoslavije, z odpravo Pravil pa bo prenehala delovati tudi pionirska organizacija v Sloveniji. Kot je povedal Niko Žibret, predsednik SPMS, se odpravlja tudi Kurirčkova pošta, ki se je iz več krajev napotila k skupnemu cilju. Namesto nje ne bo druge podobne poštne poti, pač pa bodo učenci na posameznih šolah imeli razne vrste poti, če bodo hoteli - poti ob okoliških gradovih, ob domovih književnikov, gozdne, gozdarske itd. Tudi namesto pionirske organizacije ne bo neke nove, na šolah bodo delovale skupnosti učencev, ki obstajajo že zdaj, poimenovali pa jih bodo učenci (če bodo to hoteli) s simboli svoje šole. Kje je 40 učencev za mednarodno maturo? Srednja naravoslovna šola v Ljubljani in Srednja naravoslovna šola Miloš Zidanšek v Mariboru bosta z novim šolskim letom (1990/91) odprli vsaka po 1 eksperimentalni oddelek z 20 učenci, ki se bodo začeli pripravljati za mednarodno maturo. Šolali se bodo dve leti po posebnem programu, mednarodno maturo pa bodo opravljali v letu 1992. Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo je vsem štiiiletnim šolam v Sloveniji poslal razpis za vpis učencev v ta dva razreda. Namenjen je učencem zdajšnjega 2. letnika z nadpovprečnim učnim uspehom in starih od 16 do 18 let. Za šolo v Ljubljani naj bi kandidirali učenci predvsem z območja Dolenjske, Ljubljane z okolico, Kraško-notranjskega območja. Gorenjske, Severno primorske in Obalno kraške regije. V šolo v Mariboru pa naj bi se vpisali učenci s pomurskega, mariborskega, koroškega, celjskega in posavskega območja. Od kandidatov se pričakuje med drugim odlično znanje slovenskega in angleškega jezika in sodelovanje v interesnih dejavnostih. Izbor kandidatov bo opravila komisija pri Republiškem komiteju za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo. Kandidati morajo oddati prijavo najpozneje do 20. aprila, informacije pa dobijo na svojih srednjih šolah. Redne razpise prostih del in nalog učiteljev, vzgojiteljev in drugih delavcev in sodelavcev v vzgojno-izobraževalnih in v vzgojno-varstvenih organizacijah bomo objavili letos 23. aprila in 14. maja Vzgojno-izobraževalne in vzgojno-varstvene organizacije prosimo, da nam za prvo objavo pošljejo razpise najkasneje do 13. aprila, za drugo objavo pa do 4. maja t. I. Ob tem navedite, kdaj naj bo razpis objavljen! Naknadne razpise bomo objavili 28. maja in 25. junija 1.1. Vse druge razpise bomo objavljali še naprej sproti, kot nam jih boste poslali ali pa sporočili po telefonu na št. 061/315-585. Sti Pedagoški poskus diferencirano izvajanje programa Strojništva Prenova srednješolskega izobraževanja kemija z gradivi Izhodišča za prenovo in razbremenitev učnega načrta Z vpeljavo usmerjenega izobraževanja so se združile tehniške in poklicne šole. Tako je v Mariboru nastala Srednja kovinarska, strojna in metalurška šola (SKSMS) s sedežem v Smetanovi 18. Šola je razdeljena na več izobraževalnih enot (IE). Na eni od teh izobražujemo učence v smeri mehanik vozil in voznih sredstev (avtomehanik). Vsa leta usmerjenega izobraževanja smo ugotavljali, da imajo učenci premalo ur praktičnega pouka in da niso dovolj usposobljeni za delo. Tako se je porodila zamisel o drugačnem izobraževanju teh učencev. Na SKSMŠ v Mariboru smo začeli v šol. letu 1988/89 pedagoški poskus - diferencirano izvajanje programa strojništvo - smer mehanik vozil in voznih sredstev - za obrt. S tem eksperimentom smo v program vpeljali številne novosti. Nekatere bi rada predstavila zato, ker so izkušnje tega poskusa lahko izhodišče tudi pri prenovi srednjih šol, ki nas čaka v bližnji prihodnosti. ko se vsebinsko ločujejo tehniške in poklicne šole. Spremembe predmetnika zahtevajo smotrno izbiro učnih vsebin in večjo korelacijo med predmeti. Povečanje ur za praktični pouk (PP) zahteva drugačno organizacijo PP in drugačno povezavo med šolo in ozdi ali obrtniki. Kako smo se tega problema lotili v eksperimentu na SKSMŠ? • V 1. letniku obsega PP pri obrtnikih 320 ur na leto, učenci pa imajo še 160 ur proizvodnega dela - praktičnega usposabljanja. Praktični pouk poteka tudi v šolskih delavnicah in zajema skupaj s tehnologijo 203 ure v 1. letniku. Šolske delavnice smo sodobneje opremili skupaj z obrtnim združenjem. Z obrtniki, pri katerih učenci opravljajo PP, smo sklenili posebne pogodbe in obrtnike na seminarjih tudi usposabljamo za pedagoško delo. • Zmanjšal se je obseg splošnoizobraževalnih predmetov. Vsebine zdravstvene vzgoje so delno zajete pri pouku telesne vzgoje, umetnostna vzgoja v ok- viru predmeta slovenski jezik in književnost ter zgodovina, združene so vsebine kemije, spoznavanja gradiv, osnov biologije in ekologije. • Izhodišča pri oblikovanju učnih načrtov so bile vsebine strokovnih predmetov, predvsem tehnologije. Učitelj tehnologije je predstavil vsebine in cilje, pri drugih predmetih pa smo učitelji usklajevali vsebine s temami. Zgled: Predmet: tehnologija - učna vsebina: Zgorevanje goriva v Otto motorju. Predmet: kemija z gradivi - učne vsebine: Spoznavanje nekovin: 0,S, C, H; Oksidacija (gorenje); Produkti zgorevanja; Značilnosti produktov: CO, C02, S02, S03; Onesnaževanje zraka; Nafta - produkti frakci-onarne destilacije; Goriva (bencin); Vrste bencina (tudi neosvinčeni bencin); Novi viri energije: H2, alkohol. Vsebine, ki jih je treba vpeljati v predmet kemija: Kemijske reakcije, Energija in vplivi na potek kemijskih reakcij. Periodni sistem elementov. Zgradba atomov, Značilnosti zgradbe trdnih snovi. Voda in vodne raztopine. Kisline, baze, soli, Redoks vrsta. Elektroliza, Galvanski členi. Lastnosti kovin (fizikalne, mehanske, kemijske). Železo in zlitine (jeklo, siva litina). Barvne kovine (Cu, Pb, Zn, Sn, Al...) in zlitine (medi, broni, loti, le-žajne zlitine...), Sintranje in sin-trani izdelki. Karbidne trdine. Goriva (bencin, plinsko olje...), Maziva (motorno olje, zavorno olje...), Steklo, Guma, Umetne mase. Keramika itn. Pri pripravi in izpeljavi tega poskusa sodelujejo strokovnjaki Zavoda za šolstvo Slovenije (nosilec naloge je mag. Ferdo Rečnik), Zavoda RS za šolstvo, OE Maribor (prof. Romana Jazbec in Adolf Kvas ter drugi svetovalci), vodstvo šole, šolske svetovalne službe, učitelji in seveda učenci. Menim, da bi bilo prav take vsebine včlenjevati tudi takrat, ko bomo ločevali srednje šole na tehniške in poklicne, prav pa bi bilo tudi, če bi te vsebine poučeval učitelj, ki je usposobljen za izvajanje teh vsebin in ki je tudi strokovnjak na svojem področju. TATJANA KREINTER Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE LEVSTIKOVE BRIGADE ŠKOFLJICA objavlja proste naloge: - UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE za nedoločen čas, s polovično delovno obveznostjo. — UČITELJA ZEMLJEPISA z manj kot polno delovno obveznostjo (ki bo lahko dopolnjeval delovno obveznost s poučevanjem srbohrvaščine ali angleščine) za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu). Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. Začetek dela 1. 9. 1990. se opravičuje: Pri oglaševanju za prodajo sestavljivih igrač JERNEJ z 10-odstotnim popustom, v Prosvetnem delavcu, 5. in 19. 3.1990, je nastala pomota pri objavi slike: komplet JERNEJ 5 namreč ni prejel priznanja »Dobra igrača«, ki pa sta ga prejela dva druga v ponudbo uvrščena kompleta. Piše Boža Krakar Vogel Šolska analiza književnega dela Izkušnje kažejo, da je za učitelja smiselna, terminološko in metodološko jasna ter pedagoško primerna analiza umetnostnega besedila med najtežjimi fazami šolske interpretacije. Eden od vzrokov za to je najbrž spoznavna zapletenost razčlenjevanja umetnostnega besedila. To je dejavnost, ki druži eksaktne razumske postopke in raziskovalčev osebni prijem, saj umetnostno besedilo ni zgolj z razumom dojemljiva danost. To poudarjajo tudi literarni strokovnjaki: »Literarna znanost, če hoče biti znanost, mora sprejeti pravila scientizma za temelj svojega dela. Toda posebna narava njenega glavnega predmeta - in to je literarna umetnost - je taka, da ne omogoča brezosebnega razmerja do sebe... To hibridnost mora znanost o literaturi sprejeti nase. Njena raziskujoča misel se giblje po dveh poteh: po trdi, sivi poti sistema in na krilih intuicije, ki kaže, kod zavije pot v zeleno.« (B. Paternu, Pot k dialogu, Sodobnost 4, 1987). Tako spoznavanje literature ima tudi svoj smisel: »Z razčlenjevanjem in spoznavanjem literarnega dela pravzaprav stopnjujemo prvotno uživanje... torej čar spoznavanja ne ukinja, temveč dopolnjuje čar doživljanja.« (Prav tam!) In kaj pri razčlenjevanju literarnega dela raziskovalec pravzaprav počne? H. Jug-Kranjec pravi, da išče njegov pomen in smisel (pomen predstavljajo odnosi znotraj besedila, med njegovimi deli, ter razmerja med deli in celoto, smisel pa zunajbesedilne povezave pomena, »vedenje, ki ga znak dejansko posreduje v določenem sobesedilu.« - Semantika umetnostnega besedila, JiS 1986! 87, št. 6.) O možnostih za razčlenjevanje znotrajbesedilnih sestavin umetnostnega besedila (tematskih, idejnih, zgradbenih, slogovnih...) in njegovih zunajbesedilnih povezav (druga besedila, avtor, okolje...) pišejo pri nas tudi za šolsko rabo številni razpravljala (npr. v vsem znanih literarnoteoretičnih priročnikih). Šolska analiza se, tako kot šolska interpretacija v celoti, v marsičem razlikuje od znanstvene: uporablja manj obsežen instrumenta-rij in ima manj spoznavne globine. Poleg tega je kolektivno početje, v katerem sodelujejo učitelji in učenci. Kljub temu pa naj bi tudi v šoli upoštevali navedene metodološke zakonitosti za razčlenjevanje besedila in strokovno poimenovanje pojavov. Upoštevali naj bi tudi, da pot v literarno delo ni ena sama in vnaprej dana, temveč vsakokrat odvisna od narave besedila in hotenj ali zmožnosti raziskovalca. In kaj je namen šolske analize literarnega dela? Po eni strani nadgraditev prvotnega doživljanja konkretnega besedila, »ki prihaja od občutja, še z drugim uživanjem, ki prihaja od razumevanja« (B. Paternu, v nav. čl.), po drugi pa pridobivanje literarnovednega instrumentarija za kasnejši samostojen vstop v branje. Na zahtevnejši ravni se poleg bralne v tej fazi razvija tudi književnoraziskovalna sposobnost za »logično, problemsko in historično kritično razumevanje stvari, kar je podlaga znanstvenega mišljenja« (J. Kos - Slovstveno izobraževanje in znanstveno tehnična revolucija, Sodobnost 3, 1987). Napisane ugotovitve pripeljejo do nekaterih predlogov za učiteljevo ravnanje: 1. Strokovna priprava: Učitelj mora pred šolsko analizo delo strokovno razčleniti sam s pomočjo ustrezne strokovne literature in s svojim literarnim znanjem. 2. Postavitev cilja: Ko učitelj strokovno razčleni temeljne strukturne sestavine umetnostnega besedila, odbere (s pomočjo učnega načrta, učbenika ali morebitnega priročnika) tiste, ki naj bi jih v skladu s svojimi sposobnostmi odkrili učenci in oblikuje operativni cilj. Npr. nova Kosova Književnost 119891 v razdelku s krogcem ob obravnavi Jurčičeve Telečje pečenke sugerira kot operativni cilj spoznavanje značajevke kot kratke pripovedi (str. 198), v razdelku s trikotnikom - torej na zahtevnejši ravni - pa še primerjavo Z Jenkovim Tilko in iskanje realističnih sestavin (str. 201). 3. Izbira metod spoznavanja in poučevanja: Pri načrtovanju poti do cilja kaže po eni strani upoštevati recepcijsko teorijo, ki ugotavlja, kaj bralca v literarnem delu najprej pritegne (M. Grosman poroča, da so to spoznavne sestavine - tj. »vsebina« - in da so estetske - tj. »oblika« - redkeje vzgib za branje - gl. Posebna oblika družbeno institucionaliziranega sporočanja, Delo, KL, 14., 21., 28. 1. 1988). Po drugi strani pa način razčlenjevanja s svojimi izrazitostmi nakazuje literarno delo samo. Poglabljanje vanj s te ali one strani pa bo učinkovito le ob aktivnih metodah poučevanja, največkrat ob pogovoru z jasno zastavljenimi problemskimi vprašanji (B. Marentič-Požarnik jih imenuje vprašanja višjega nivoja). Zapisano nas opozarja, da šolska analiza književnega dela ni težka le zaradi zapletenega sprejemanja literarne danosti, ampak tudi zaradi zahtevnosti učiteljeve priprave, ki mora imeti ustrezno strokovno in didaktično globino, pri tem pa ves čas pred očmi tudi pot k sintezi, da bodo učenci vedeli, zakaj so posamezne sestavine literarnega dela pomembne. Ker možnosti za tako vsestransko pripravo na vsako analizo posebej za učitelja v danih razmerah najbrž niso realne, je treba razmišljati o olajšavah. Nekaj jih vidim v naslednjem: 1. V temeljiti strokovni pripravi med študijem, zlasti v poglabljanju uporabnega literarnega znanja. 2. V metodičnih priročnikih (o njihovi vsebinski zasnovi piše D. Rosandič v Metodiki, pogl. Priručnik za nastavnika). V njih naj bi učitelj našel strokovno analizo izbranih besedil, vire in opis možnih delovnih metod na različnih zahtevnostnih ravneh, dodani pa naj bi bili za zgled tudi nekateri metodični modeli za obravnavo določenih besedil, ki pa naj bi jih učitelji ne razumeli kot edino zveličavne recepte. 3. V izobraževanju in samoizobraževanju učiteljev, njihovem strokovnem in metodično-didaktičnem izpopolnjevanju, ki bi kazalo tudi možnosti za »miselno in terminološko« doslednejšo analizo književnega dela v šoli. II II bo ve L 1. 2. Posodobljena biologija v srednjem izobraževanju Na Srednji kovinarski, strojni in metalurški šoli Maribor v šol. letu 1989/90 poteka že drugo leto poskus: diferencirano izvajanje programa Strojništvo, smer mehanik vozil in voznih sredstev za obrt. Uresničujemo ga pod vod-svom Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in v sodelovanju z OE Maribor. Letos je bil program za 1. letnike dopolnjen tako, da obravnavamo vsebine iz predmeta biologija v okviru predmeta kemija z gradivi in v obliki naravoslovnih dejavnosti. Pri predmetu kemija z gradivi se izvaja 10 ur biologije, ki jih poučuje profesor biologije. Vsebine so: poglavje o fotosintezi (3 ure) in poglavje kemo in bioevolucija (7 ur). V sklopu naravoslovnih dejavnosti (predvidenih je 5 dni = 5 x 6 ur = 30 ur) se izvajajo druge vsebine biologije, ki so bile predvidene v programu SVIO za 1. letnike. Vsebina naravoslovnih dejavnosti je oblikovana tako, da se povezuje s strokovnimi predmeti in ima poudarek na ekoloških vsebinah. V zvezi s predmetom biologije na srednjih tehniških šolah naj navedem nekaj predlogov, ki izhajajo iz letošnjega uresničeva- nja tega predmeta v poskusu in iz moje pedagoške prakse: O Predmeta biologije ne bi smeli izločiti iz predmetnika za poklicne razrede v tehniških šolah v prenovi izobraževanja; • Spremeniti bi morali vsebino predmeta in ga povezati z drugimi predmeti (ZV, strokovnimi predmeti). Vsebine bi morale temeljiti na ekologiji (premalo se zavedamo, da ne bo samo tehnologija omogočila nadaljnjega razvoja, in obstoja človeštva, ampak da je ta odvisen tudi od našega ekološkega znanja in zavesti); # Predmet biologija bi moral biti samostojen (2 uri na teden). Predlagam tele vsebine: 1. poglavje: splošna biologija - izvor življenja in razvoj življenjskih procesov 2. poglavje: temeljna ekologija (s terenskimi vajami in v po-! vezavi s strokovnimi predmeti) Prenova srednjega izobraževanja bi morala zagotoviti mlademu človeku, da si pridobi temeljna spoznanja o svetu, ki ga obdaja, in o samem sebi; to bi j mu morali omogočiti ne glede na vrsto šole, ki jo obiskuje. Ob podanih predlogih moramo paziti, da bomo z novo prenovo v izobraževanju naredili korak naprej, in ne koraka nazaj. ANA HARTMAN 3. Povezovanje predloga v in dragih predlogov z naslednjo besedo V Prosvetnem delavcu sta izšla dva prispevka o izgovoru predloga v: Kdo je kriv za napačen izgovor predloga v in Dosledno vekam. Da razprava o tem ne bi ostala nedorečena, objavljamo še tole pismo: Spoštovana gospa Ksenija Khalil! Hvala za branje mojega članka o izgovoru predloga v in za Vaš trud, da ste mi sporočili svoje pripombe. Kar zadeva izgovor predloga v, domnevam, da se nisva razumela. Vi imate kot Belokranjka najbrž namesto zaokroženega v-ja samo nezaokroženega (namesto z obema ustnicama izgovarjate s primikom spodnje ustnice na zgornje zobe). Pri vikanju pa gre predvsem za nepovezovanje predloga v z naslednjo besedo: vi goro, vi hišo namesto u .goro, u Jiišo (knjižno) ali v goro, f .hišo (vzhodnoslovensko). Podobna izgovorna spaka kot vikanje je tudi zikanje: zi avtom, zi ladjo, zi traktorjem. Mislim, da se strinjate, da tak ločen izgovor predloga od naslednje besede trga govorjenje in ni lep. Bolj sem v zadregi, kako naj zavzamem stališče do Vašega mnenja, da ni treba, da bi bili Slovenci izgovorno popolnoma poenoteni (poštirkani) in da naj ena pokrajina ne vsiljuje svojega izgovora drugi pokrajini. Tudi jaz imam rad bogastvo naših narečij in pokrajinskih jezikov. Strinjam se, da je pri pravorečni normi potrebna večja strpnost kot pri pravopisni, posebno če gre za prosto govorjenje. Ni pa prav, da nasprotujete, da v knjižnem jeziku eno področje prevlada nad drugimi. Kako pa naj knjižni jezik drugače nastane in se razvija? Kot vidite, se deloma razumeva, deloma ne, deloma strinjava, deloma ne. Vem, da tako kot Vi misli še veliko ljudi, posebno onih iz obrobnih pokrajin; toda tudi jaz bi lahko navedel veliko opažanj jezikovnih pojavov in del uglednih avtorjev, iz katerih črpam svoja spoznanja (zgodovinski razvoj knjižnega jezika, jezikovna politika cerkvenih, šolskih, kulturnih, političnih ustanov, Slovenska slovnica 1984, Slovenski pravopis 1990). Kljub razliki v mnenju ste mi simpatični, ker samostojno razmišljate ter kritično in pogumno zagovarjate svoje stališče. FRANCE ŽAGAR aclš ? a^.5. I l “So 9 g 9 9 9 9 9 <'g' 'P “ 9S9“oS;S9 ZVEZA DRUŠTEV PEDAGOŠKIH DELAVCEV SLOVENIJE KONGRESNI BIRO BLED Prosvetni delavci, društva in selekcije, združeni v Zvezi društev Pedagoških delavcev Slovenije, želimo kot stanovska, strokovna in nestrankarska organizacija ustvarjalno sodelovati pri preobrazbi slovenske družbe, oziroma njenega sistema vzgajanja in izobraževanja, ker ne želimo, nočemo in ne moremo dopustiti, da bi bila naša usoda le zadeva strank ter strankarsko-političnih razmerij in sil. Mislimo namreč, da imamo pravico o svoji družbeni, človeški in poklicni usodi odločati tudi sami. V dozdajšnji šolski in vzgojno-izobraževalni politiki smo bili ves čas v resnici premalo navzoči, naša usoda je bila preveč v rokah politike, in to se navsezadnje izraža v valu nezadovolj-stev med prosvetnimi delavci. Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije seje zato odločila, da pripravi strokovni posvet, na katerem bi učitelji, vzgojitelji, drugi strokovni delavci in vsi, ki jim je mar naša usoda, poskušali odgovoriti na vprašanje, kakšen je položaj učitelja, vzgojitelja v naši družbi in šoli ter kaj se mu obeta v prihodnje. sporočila Posvet z naslovom UČITEU, VZGOJITELJ - DRUŽBENA IN STROKOVNA PERSPEKTIVA bo poskušal odgovoriti na tele vidike, probleme in relacije učiteljevega položaja: I. 1. UČITEU - VZGOJITEU: DRUŽBA - DRŽAVA - Šolski sistem, organizacija šolstva, upravljanje in vodenje ter položaj učitelja in vzgojitelja - Učiteljeva odgovornost za uresničevanje vzgojno-izobraževal-nih ciljev v različno organiziranih šolskih sistemih - Učitelj v idejnem (političnem) pluralizmu oziroma monoli- tizmu; - Stanovska, strokovna in politična organiziranost učiteljev in vzgojiteljev 2. DRUŽBENO VREDNOTENJE POKLICA IN DELA - Socialni položaj učiteljev - Vrednotenje dela - Vzroki in posledice neustreznega vrednotenja poklica in dela (problem motivacije, feminizacije itn.) 3. GMOTNI TEMEUI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA - Sistem zagotavljanja gmotnih temeljev za delo (viri in merila, posredne in neposredne naložbe, prispevek staršev itn.) - Standardi in normativi 4. IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABUANJE UČITEUEV, VZGOJITEUEV - Vzgojno-izobraževalne zahteve in izobrazbeni profil učitelja oziroma vzgojitelja - Sistem dodiplomskega in podiplomskega, rednega in izrednega cikličnega in permanentnega izobraževanja in usposabljanja - Motivacija za izobraževanje in dodatno usposabljanje - Sistem napredovanja učiteljev in vzgojiteljev UČITEU, VZGOJITEU V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI USTANOVI in bi za ;e- tti 1. Dejavniki in pogoji, ki oblikujejo učiteljev in vzgojiteljev položaj v ustanovi 1 2. Učiteljeva in vzgojiteljeva svoboda (avtonomija), pravice in dolž-1 nosti, pristojnosti in odgovornosti (v relacijah do šolskega reda in režima; avtonomija v razredu in skupini pri načrtovanju vsebin, ; oblik in metod vzgojno-izobraževalnega dela) 3. Učitelj, vzgojitelj in inovacije (psihološki in gmotni temelj ustvarjalnega in inovativnega dela) UČITEU, VZGOJITEU V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEM PROCESU 1. Večplastnost učiteljevega položaja (učitelj kot uslužbenec, kot 2. vzgojiteljev položaj v vzgojno-izobraževalnem procesu; 3. Splošne značilnosti položaja (demokratičnost, avtoritarnost, objekt, subjekt) 4. Funkcije učitelja, vzgojitelja v vzgojno-izobraževalnem procesu (kot organizator, mentor, usmerjevalec, spodbujevalec itn.) 5. Učitelj kot raziskovalec svojega dela; INFORMACIJE O ORGANIZACIJI IN POGOJIH ZA UDELEŽBO 1. ČAS IN KRAJ: strokovnjak in kot oseba, osebnost) Objektivni in subjektivni dejavniki, ki oblikujejo učiteljev oziroma Posvet bo predvidoma 27. in 28. septembra 1990 na Bledu 2. ROK PRIJAVE: Vzgojno-izobraževalne organizacije, društva, združenja ali posamezniki naj se prijavijo z objavljeno »prijavnico«, najkasneje do 31. maja 1990. 3. PRIJAVA TEM: Udeleženci, ki žele sodelovati s svojimi prispevki, naj ob prijavi napiše1 tudi naslov oziroma bistvo problema, dileme, vprašanja, ki jih želijo na posvetu predstaviti. 4. PISNI PRISPEVKI: Pisne prispevke (največ 5-6 tipkanih strani) za posvet je treba oddati organizatorju do 30. junija 1990. 5. KOTIZACIJA: /četrti del virmana priložite k prijavnici!/ а) Vsi udeleženci posveta prispevajo k izdatkom (kotizacijo) 800,00din na žiro račun Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije številka 50100-620-107-05-1057111-200433 z oznako: Za posvet na Bledu. б) Prispevek (kotizacijo) 800,00din plačajte najkasneje do 15. sep- tembra, lahko pa tudi v dveh obrokih. Prvi obrok 400,00din se plača ob prijavi do 31. maja 1990, drugi 400,00din pa do 15. septembra 1990. Udeleženec, ki bo na posvetu sodeloval s pisnim prispevkom, plača samo prvi del kotizacije (400,00din). c) Če se za posvet prijavi več udeležencev iz iste organizacije ali vzgojno-izobraževalne ustanove, se za vsakega udeleženca prispevek zmanjša za 80,00din. č) Od 16. septembra 1990 bo znašal prispevek l.OOO.OOdin na udeleženca (za oba dneva) ne glede na število prijavljenih iz posamezne organizacije. 6. BIVANJE, NAMESTITEV: Stroške za namestitev in prehrano plačajo udeleženci sami ob koncu posveta. Organizator ob prijavi zagotavlja udeležencem, skupaj s Kongresnim birojem Bled rezervacijo prenočišč in prehrane. 7. GRADIVO: Vse, ki bodo izpolnili prijave, bomo do 10. sept. 1990 obvestili o nadrobnem programu posveta in jim tudi poslali pisno gradivo. 8. PUBLIKACIJA POSVETA: Organizator bo po posvetu uredil pisne prispevke in objavil publikacijo o tem posvetu. 9. INFORMACIJE: Vse informacije o posvetu dobite na Zvezi društev pedagoških delavcev Slovenije, Gosposka 3, Ljubljana: tel.: (061) 221-832. Vse organizacije in vzgojno-izobraževalne institucije vabimo, da se posveta udeleže, da pošljejo svoje delegate (zastopnike) na ta posvet in da s svojimi prispevki pomagajo oblikovati svojo družbeno in strokovno perspektivo. --------------------- PRIJAVNICA ------------------------ POSVET: UČITELJ, VZGOJITELJ - DRUŽBENA IN STROKOVNA PERSPEKTIVA Bled, 27. in 28. SEPTEMBRA 1990 (Izpolnite s tiskanimi črkami. Ne izpolnjujte kvadratov ob robu!) IME IN PRIIMEK: .................................... NATANČEN NASLOV: ................................... (Obkrožite zaželeno) NA BLEDU ŽELIM BIVATI: 1. V HOTELU KATEGORIJE A, B 2. V ZASEBNIH SOBAH KATEGORIJE A, B 3. NE POTREBUJEM PRENOČIŠČA ŽELIM: a) enoposteljno sobo b) dvoposteljno sobo Dvoposteljno sobo želim deliti z: PRIJAVLJAM SVOJ PRISPEVEK ZA POSVET NA TEMO: ********* * * ********* DATUM: PODPIS: ZA DRUGE UDELEŽENCE, KI JIH PRIJAVLJATE NA POSVET, FOTOKOPIRAJTE PRIJAVNICO IN JO IZPOLNITE. PRIJAVNICO IN ČETRTI DEL VIRMANA POŠLJITE NA NASLOV: ZVEZA PEDAGOŠKIH DRUŠTEV SLOVENIJE, GOSPOSKA 12, 61000 LJUBLJANA. ČE PRIJAVLJATE VEČ UDELEŽENCEV, FOTOKOPIRAJTE PRIJAVNICO! ZADNJI ROK PRIJAVE JE 31. MAJ 1990! ********* * * * * * * ********* ********* * * * * ********* Razpis za komunikacijski trening Priložnost za vse, ki si želijo postati, kar so! Če se hočemo bolje razumeti, moramo bolj sodelovati in upoštevati drug drugega. Med treningom bomo odkrivali, kako naj se človek vede in razvija pravi dialog. Poglabljali se bomo v kakovost medseboj-I nih odnosov in ugotavljali, kako I naj jih izboljšamo, da bodo naši odnosi čim bolj humani. Človek potrebuje človeka, vendar je | vprašanje, kdaj ga uporablja in kdaj ga zlorablja v škodo drugega in sebe. Trening bo vodil dr. PAVAO BRAJSA, z nje-j govo pomočjo se bomo naučili I živeti s sodelavci in v skupnosti. Zaradi velikega zanimanja i kandidatov, ki so že sodelovali lte pri komunikacijskem treningu, smo razširili program komunikacijskega treninga (komunikacij- ski trening 2). V komunikacijskem treningu 1 se seznanjamo s teorijo medosebne komunikologije. Ob vsaki temi praktično preskušamo dobljena spoznanja na trenutni komunikaciji sodelujočih v skunini in ob posameznih zgledih iz delovnega okolja. V komunikacijskem treningu 2 si boste poglabljali teoretično znanje iz komunikacijskega treninga 1, si pridobili kakovostno medosebno komuniciranje. Učimo se naučeno spretnost uporabljati za čim hitrejše in boljše uresničevanje poklicnih delovnih in drugih življenjskih nalog, skozi daljši čas vzdrževati motivirano in ustvarjalno sodelovanje vseh sodelujočih v delovnem procesu. Z naučenim kakovostnim medosebnim komuniciranjem bomo poskušali delovnim ljudem omogočiti, da bodo kar najbolje zadostili svojih potrebam v poklicnem in zasebnem življenju. Program komunikacijskih treningov 1 in 2 za leto 1990: - 18., 19., 20. maj 90 - KOMUNIKACIJSKI TRENING 2 - prijavijo se lahko tisti, ki so komun, trening 1 že absolvirali (prijava do 4. 5. 1990) - 8., 9., 10. junij 90 - KOMUNIKACIJSKI TRENING 1 - prijave do 28. 5. 1990 - 14., 15., 16. september 90 - KOMUNIKACIJSKI TRENING 1 - prijave do 3. 9. 1990 - 12., 13., 14. oktober 90 - KOMUNIKACIJSKI TRENING 2 - prijave do 1. 10. 1990 - 16., 17., 18. november 90 - KOMUNIKACIJSKI TRENING 1 - prijave do 5. 11. 1990 - 14., 15., 16. december 90 - KOMUNIKACIJSKI TRENING 1 - prijave do 3. 12. 1990 Komunikacijski trening bo v Srednješolskem centru in gostišču Breg na Ptuju. Če ste se odločili ZA, se odzovite našemu vabilu na naslov: SREDNJEŠOLSKI CENTER DUŠANA KVEDRA PTUJ, Volk-merjeva 19, 62250 PTUJ (z oznako: ZA KOMUNIKACIJSKI TRENING). Pošljemo vam prijavnico, vi pa nam jo morate poslati do prijavnega roka. Informacije tudi po tel. št. (062) 772-441 interna 43. Izziv je naš, odločitev je Vaša! 0 šolski komunikaciji Ugledni psihiater in psihoterapevt dr. PAVAO BRAJŠA trdi o sebi, da ni niti pedagog niti didaktik. Več let se druži s pedagogi in zna veliko povedati o nekaterih značilnostih medosebne problematike v vzgojno-izobraževalnem procesu in o možnostih za zboljševanje vzgojno-izobraževalnega dela v šoli. V prvi vrsti poudarja humanizacijo pouka in pravilen način obravnave učenca kot osebnosti. Kot pedagog v šolski svetovalni službi na Srednješolskem centru v Ptuju sodelujem z dr. Brajšo že nekaj let. Veliko njegovega znanja smo že prenesli v našo šolo, vendar pa je humanizacija odnosov v šoli dolgotrajen proces. Kot strokovnjaka ga zelo cenim in mislim, da se lahko ob njegovih spoznanjih zamislimo in jih skušamo prevzemati. Leta 1986 smo začeli na SŠC Ptuj z raziskovalno nalogo: KOMUNIKACIJSKA PROBLEMATIKA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA. Naš prvi cilj je bil, da na podlagi spoznanj sodobne znanosti začnemo obravnavati problematiko humanizacije vzgojno-izobraževalnega procesa. Spoznali smo sodobno teorijo sistemov, inter-personalno kibernetiko, teorijo odnosov, interpersonalno komunikologijo, teorijo prilagajanja in interpersonalno psihodinamiko. Vse te teorije so povezane v sistemski in odnosni psihodina-miki dr. Brajše, ki je tudi vodil raziskovalno nalogo. Med raziskovanjem se je v medsebojni komunikaciji ta teorija dopolnjevala, bogatila po učiteljih, učencih, starših in raziskovalni skupini (15 učiteljev SŠC). Vsi smo začenjali raziskovanje s svojimi »teoretičnimi« teorijami, hipotezami, raziskovalnimi vprašanji, ki pa niso bila že vnaprej dokončno oblikovana, so se pa med raziskavo preoblikovala in dopolnjevala. Želeli smo doseči večjo ozaveščenost vseh sodelujočih, jih spodbuditi k razmišljanju o odnosu do svoje prakse, do svoje pozitivne in negativne komunikacije. Spoznali smo, da želimo položaj spremeniti, skratka, ga začeti spreminjati: dober vzgojno-izobraževalni proces in komunikacijo v njem lahko ustvarjamo po učencih - učiteljih - starših. Po teoriji je znano, da so najpomembnejši človekovi Življenjski medosebni sistemi: družinski, šolski, delovni (poklicni), sosedski in širši družbeni. Znotraj teh človeku danih medosebnih sistemov postajamo ljudje, zato je od kakovosti posameznega sistema odvisna tudi človekova kakovost. Izboljšanje odnosov v šoli pa lahko veliko pripomore k oblikovanju celostne osebnosti z vrednotami, ki si jih želimo. Naša raziskava se je končala po triletnem delu, vendar nadaljujemo Z drugimi oblikami dela, usmerjenimi v ta cilj: humanizirati šolo, usposobiti čim več učiteljev za ustvarjanje zdrave komunikacije na podlagi spoznanj teorije ko- munikacije. Komunikacijske treninge organiziramo vsak mesec enkrat (v petek, soboto, nedeljo); le-ti so namenjeni vsem prosvetnim delavcem. Do zdaj je obiskalo komunikacijski trening 68 prosvetnih delavcev iz Slovenije: svetovalci Zavoda RS za šolstvo, delavci šolskih svetovalnih služb (pedagogi, psihologi, socialni delavci), ravnatelji in pomočniki ravnateljev osnovnih in srednjih šol, vzgojiteljice in pedagoški vodji iz VVZ, učitelji osnovnih in srednjih šol. Razpis za komunikacijski trening objavljamo v današnji številki Prosvetnega delavca. Naš šolski sistem je usmerjen predvsem k osvajanju vsebin, izobraževanju. Naloga je, da učimo otroke matematiko, bioh gijo, slovenščino... Sprašujen jih, ali so te vsebine dojeli ali n Neprenehoma posodabljamo d, daktiko in razširjamo vsebine, k, jih je treba dojeti, pozabljamo pa, kako pomembni so odnosi med učiteljem in učencem pa tudi odnosi, v katerih otrok živi v družini; le-ti lahko pomembno vplivajo na razvoj vsakega posameznika. Trdimo lahko, da so naši učitelji strokovni izobraževalci, vendar ljubiteljski vzgojite i. Problem je v tem, da izobraževanje načrtujemo, nadziramo, ga intencionalno izvajamo, vzgoja pa je zgolj naključna, neintenci-onalna in funkcionalna, torej prepuščena učiteljevi osebni iznajdljivosti. Vse je odvisno od tega, ali ima učitelj svoj predmet in učence rad ali ne; ali zna dobro komunicirati z učenci in starši, ali pa ne. To je razlog, da se je začelo v Sloveniji vpeljevati praktično usposabljanje učiteljev za komunikacijo, metakomuni-kacijo in dvosmerno komunikacijo. Za naše šole je največkrat značilna samo enosmerna komunikacija: največkrat menimo, da je dovolj podati vsebino, ne zanima pa nas, ali je le-ta segla do učenca, ali jo je in kako jo je sprejel. V šolah prenašamo vsebine, ne zanima pa nas, kako učenci te vsebine sprejemajo, kaj se s temi učenci dogaja, kakšna je usoda sprejemanja teh vsebin. Veliko motenj v vedenju učencev nastane zato, ker učitelj, vzgojitelj ne pozna komunikacije. Moramo se začeti zanimati za vzgojno funkcijo dela v šoli, ne samo zaradi vzgojnih ciljev šole, ampak tudi zaradi izobraževalnih ciljev. Vse to je danes v svetu predmet znanstvenega in strokovnega raziskovanja, pri nas pa je prepuščeno naključju, navdušenju ali samospopolnjevanju prosvetnih delavcev. Na SŠC v Ptuju smo spoznali, kako bi lahko humanizirali šolo, čeprav ne trdimo, da nam je to tudi uspelo. To je delo, ki ga ni mogoče opraviti v nekaj letih. Uspeh našega dozdajšnjega dela je treba presojati glede na iskanje metodologije, ki bi nam omogočila humanizacijo in interperso-nalizcijo šolskega sistema. DANICA STARKE Razpisna komisija OSNOVNE ŠOLE BOŠTANJ razpisuje po 129. členu Statuta osnovne šole Boštanj prosta dela in naloge - RAVNATEUA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, predpisanih z Zakonom o združenem delu, in 89. ter 137. členu“Zakona o osnovni šoli: - imeti vsaj 5 let delovnih izkušenj pri vzgojno-izobraževalnem delu in strokovni izpit, * - dosegati delovne rezultate, ki kažejo, da bodo lahko uspešno opravljali naloge pedagoškega vodje šole. Ravnatelj bo imenovan za 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na osnovno šolo Boštanj z oznako »za razpisno komisijo«. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po roku za prijavo. j št. Vsebina kasete kasete F1LMOTEKA 16 V Cena št. Vsebina din kasete kasete Cena št. Vsebina din kazala kasete Cena št. Vsebina din kasete kasete Cena din i 01 HRVAŠKI ALI SRBSKI JEZIK, KNJIŽEVNOST, GLEDALIŠKA IN FILMSKA UMETNOST 011 - Izražanje In ustvarjanje 011-1 - Dva miša - Tvrdoglavo mače * - Bijela priča - Lisica i gavran - Lisica i roda , - Lav i miš 011-2 - Tko je Videku napravic košuljicu * - Prsten na morskom dnu - Runo - Život se rada - Ispričaj priču 011- 3 - Zašto je skakavac dobio nove tenisice * - Kako je Ivica dobio novu knjigu - Laci ide u školu - Maestro Koko 012 - Književnost 012- 1 - B. CopičJeževa kučica - A. S. Puškin: Bajka o ribaru i ribici 012-2 I. B. Mažuranič: Šuma Striborova 012-3 Moj brat August (O životu A. Cesarca) 012-4 Dugo putovanje Dobriše Cesariča 012-5 Matoš naš svagdašnji 012-6 Filmski portret Miroslava Krleže 012-7 Bijeli jelen I, II i III 012-8 Ivan Goran Kovačič 012-9 Ranko Marinkovič 012-10 Petar Hektorovič 013 - Filmska umetnost 0131 - Teorija filma 0131-1 Uvod u filmsko stvaralaštvo 0131-2 Otkriče i razvoj filma 0131-3 Filmska izražajna sredstva - slika 0131-4 Filmska izražajna sredstva - pokretna slika 0131-5 Filmska izražajna sredstva - promjenjiva slika 0131-6 Prostor u filmu 0131-7 Vrijeme u filmu 0131-8 Filmska montaža 0131-10 Filmski glumač 0131-11 Zvuk u filmu 0131-12 Uvod u filmske vrste 0131-13 Faktografski ili dokumentarni film 0131-14 Igrani film 0131-15 Animirani film 0131-16 Uvod u filmske stilove 0132 - Zgodovina filma Nami film 0132-1 - L. Lumiere: Program filmova * - G. Melies: Put na mjesec E. S. Porter: Velika pljačka vlaka * 0132-9 Filmovi Charlia Chaplina (1914-1917) * 0132-11 Potjera za zlatom (C. Chaplin, 1925) * 0132-12 Cirkus (C. Chaplin 1928.) * 0132-13 Moderna vremena (C. Chaplin 1936.) * 0132-16 Stanlio i Olio (20-te godine) * 0132-17 Netrpeljivost (D. M. Griffith, 1916.) * 0132-20 Pariz koji spava (R. Clair, 1924.) * 0132-22 Mehanički belet (F. Leger, 1925.) * 0132-23 Stradanje Ivane Orleanske (C. T. Dreyer) * 0132-24 Kabinet doktora Caligaria (R. Wiene, 1920.) * 0132-26 Ubojica »M« (F. Lang, 1930.) * 0132-27 Krstarica Potemkin (SL M. Eizenštajn, 1925.) Zvočni film 0132-32 Na Divljem zapadu (F. Lang, 1941.) 0132-33 Rebecca (A. Hitchcock, 1914.) 0132-37 Kradljivci bicikla (V. De Si<&, 1948.) 0132-40 Rashomon (A. Kurosawa, 1950.) 0132- 46 Nježna koža (F. Truffaut, 1964.) Gradanin Kane (O. VVelles, 1940.) 0133 Animirani film * 0133-1 - Vau-vau (B. Kolar) - Srce u snijegu (B. Ranitovič) * 0133-2 - Kauboj Jimmy (D. Vukotič) - Posjet iz svemira (Z. Grgič) * 0133-3 - Sedam plamenčiča (P. Stalter) - Mali vlak (D. Vunakl) * 0133-4 - Piccolo (D. Vukotič) - Skakavac (D. Vukotič) 0133- 5 - Gliša, Raka, Njeka (M. Bogdanovič) - Moderna basna (A. Marks - V. Jutriša) * 0133-6 - 1001 crtež (D. Vukotič - Elegija (N. Dragič) - Tolerancija (Z. Grgič - B. Ranitovič) * 0133-7 - Bečarac (Z. Bourek) - Zid (A. Zaninovič) - Don Kihot (V. Kristi) * 0133-8 - Muzikalno prase (Z. Grgič) - Ljubitelj cviječa (B. Dovnikovič) 174 174 174 174 174 174 174 87 209 174 174 174 209 174 174 174 174 174 174 174 174 174 174 174 174 174 174 174 174 209 209 209 209 209 237 174 87 209 209 237 209 209 237 209 237 209 237 174 174 174 174 174 174 174 174 * 0133-9 - Idu dani (N. Dragič) - Krek (B. Dovnikovič) 174 0133-10 - I videl sam daljine meglene in kalne (Z. Bourek) - Začarani princ (Z. Pavlinič - P. Štalter) 174 * 0133-11 - Kako je Ana kupila kruh (A. Marks) - Pošla koka u dučan (M. Lovrič) - Prozor (M. Lovrič) - Putovanje plavog lonca (M. Lovrič) 174 * 0133-12 - Krava na Mjesecu (D. Vukotič) - Mrav dobra srca (A. Maks - V. Jutriša) 174 0133-13 - Palčič (M. Blažekovič - Z. Grgič) - Crvenkapica (N. Kostelac) 174 * 01330-14- Kravar Marko (A. Marks) - Svi crteži grada (D. Vukotič) 174 0133- 15 - Duga profesora Baltazara (A. Zaninovič) - Izumitelj cipela (Z. Grgič) - Največi snjegovič (Z. Grgič) 174 * 0133-17 - Neboder (J. Marušič) - Dnevnik (N. Dragič) 174 * 0133-18 - Satiemanija (Z. Gašparovič) - Škola hodanja (B. Dovnikovič) 174 * 0133-20 - Surogat (D. Vukotič) - Tup-tup (N. Dragič) - Znatiželja (B. Dovnikovič) 174 * 0133-21 - Muha (A. Marks - V. Jutriša) - Putnik drugog razreda (B. Dovnikovič) 174 0134 - Dokumentarni film 0134- 1 - Grad priča u gradu ljudi (Z. Sudovič) — U podne (M. Relja) 174 0134-2 - Povratak (P. Krelja) - Prihvatna slanica (P. Krelja) - Vrijeme igre (P. Krelja) 174 0134-3 - Nek se čuje in naš glas (K. Papič) - Druge (Z. Tadič) 174 0134-4 - Zelena ljubav (R. Sremac) - Ljudi s Neretve (O. Gluščevič) 174 0134-5 - Mala seoska priredba (K. Papič) 174 0134-6 - Specijalni vlakovi (K. Papič) - Pitka voda i sloboda (R. Grlič) 174 * 0134-7 - Djetinjstvo i more (M. Bogdanovič) - Pletenice (Z. Tadič) 174 0134-8 - Ljudi na točkovima (R. Sremac) - Od 3 do 22 - Žena (K. Golik) 174 0134-10 - Vuk (O. Gluščevič) 174 0135 - kratki Igrani film ♦-135-1 Pravda (A. Babaja) 87 014 Gledališka umetnost 014-1 šetnja kazalištem I i II 174 014-2 Glumač i uloga 174 014-4 - Na pozornici i iza nje - Gužva na pozornici 174 014-5 Sve je to kazalište 174 02 - LIKOVNA KULTURA 020-1 - Mirko Rački - Ljubo Babič 174 020-2 - Otkriče zime Ivana Generaliča - Mijo Kovačič 174 020-3 - Pet filmova o Nives Kavurič-Kurtovič - Umjetnost gline i vatre - Ljerka Njerš 174 020-5 - U potrazi za Miroslavom Šutejom - Vasilije Jordan 174 020-6 - Edo Kovačevič - More, grebeni, pisma - Ivo Vojvodič 174 020-7 - Ivan Meštrovič - Izložba Grgura Ninskog - Ivan Meštrovič - Indijanac 174 020-8 Stečci 174 020-9 Minijature u Jugoslaviji 174 020-11 Od škrinje do ormara 87 020-12 Umjetnost na tlu Jugoslavije - Prethistorija - keramika 87 020-13 Umjetnost na tlu Jugoslavije - Prethistorija - metalna 87 020-14 Umjetnost na tlu Jugoslavije - Antika 174 020-15 Umjetnost na tlu Jugoslavije - Rani srednji vijek 174 020-16 Umjetnost na tlu Jugoslavije - Bizantinska umjetnost 174 020-17 Umjetnost na tlu Jugoslavije - Umjetnost Islama 87 020-18 Umjetnost na tlu Jugoslavije - Stečci 87 020-19 Umjetnost na tlu Jugoslavije - Romanika 174 020-20 Umjetnost na tlu Jugoslavije - Gotika i renesansa Jadrana 87 020-21 Umjetnost na tlu Jugoslavije - Kontinentalna gotika 87 020-22 Umjetnost na tlu Jugoslavije - Barok 87 020-23 Umjetnost na tlu Jugoslavije - Umjetnost XX stolječa 87 020-24 Umjetnost na tlu Jugoslavije - Umjetnost naive 87 03 - GLASBENA KULTURA 030-1 - Canon (odnos umjetnosti: glazba-crtež) - Uvod u muziku (flauta, klarinet, fagot) 174 04 - TUJI JEZIK ♦ 041-1 - U znaku zmaja (Londonski city) 174 041-2 - English for you (multimedijski sklop za učenje engleskog jezika) 06 - NARAVNA - BIOLOGIJA 060 - - Disanje u raznim životnim sredinama - Hranjenje - Način kretanja životinja 209 060-2 Razmnoževanje - rast - ugibanje 174 060-3 - Sve o slanici - slanica - Dioba slanice 174 060-4 - Embrionalni razvitak čovjeka - Osnove nauke o nasljedivanju - Genetika i njena primjena 209 060-5 - Život u kapi vode - Žarnjaci - Mekušci 209 060-6 - Hrana kao izvor energije za rast, razmnožavanje i rad - Bioenergetska transformacija hrane - Razvoj organa za izlučivanje 209 060-7 - Budenje - Lisica \ 74 060-8 - Lepeza Sv. Jakova - Submarina - Vrijedi vidjeti (Život na morskom dnu) 209 060-9 - Nema milosti - Polie 174 060-10 - Svijet planina - Svizac 174 060-11 - Mala čuda velike prirode I - Leteči ronilac (život vodenkosa) - LJepota i biješ (život riba) - Cudan susret (susret bika i medvjeda) 174 060-12 - Mala čuda velike prirode II - Otrovna tarantula - Meduigra (život medvjediča) - Intima Maje sguinado (život raka - morskog pauka) 87 060-13 - Mala čuda velike prirode III - Svadljivi hrčak - Zakopano blago (potraga za tartufima) - Dvoboj na morskom dnu (susret hobotnice i raka hlapa) 174 060-14 Put pšeničnog zrna 174 060-15 Na plantaži vinove lože 174 060-16 - Mala čuda velike prirode VI ' - Neobični mungos - U starom selu (kvočka in pačiči) 174 060-17 Listopadna šuma 174 060-18 Ponašanje životinja 174 060-19 - Mala čuda velike prirode IX - Majstor kamuflaže (rakovi, kamuflaže) - Kristali pod mikroskopom - Ljubavna priča (razmnožavanje riba) 87 060-20 - Mala čuda velike prirode X - Morski ježinac Radanje jednog šišmiša - Točno u podne (susret mačkice i psiča) 87 060-21 Fotosinteza 174 060-22 Fosili - svjedoci zemljine prošlosti 174 060-23 Usporedba grade riba i vodozemaca 174 060-24 - Carolija oka - čudotvornost krvi 060-25 - hibernacija - Žh/otinje u zimi 174 060-26 - Klijanje sjemena - Gljive 174 060-27 - Priča o leptiru monarhu -Što je ptica 174 060-28 - Sisari su interesantni - Životinje na radu u prirodi 174 060-29 Nacionalni parkovi SR Hrvatske 174 060-30 - Životinje u jesen - Kako priroda štiti životinje 174 060-31 - što je život - Protozoe - Život u moru 174 060-32 Što je ekologija 87 060-33 Bjeloglavi sup 87 060-34 - Osnove živčanog sustava - Centrala čula 174 060-35 - Biljni organi i njihova funkcija - Adaptacija 174 060-36 — Sova - Mravi 174 060-37 - Hobotnica - izgubljeni svetovi 174 060-38 Ukus meda 87 060-39 Embrion 87 060-40 Jezgra i kromosomi slanice 174 060-41 Grada srca 174 07 - KEMIJA 070-1 Kemija i njena primjena 174 070-2 Ugljik 174 070-3 Anorganski spojevi ugljika 174 070-4 Koloidni sustavi 174 070-5 Oksiteraciklin 174 076-6 - Čelik iz elektropeči - Staklo - Sve o staklu 209 070-7 Polipropilen 174 070-8 Kataliza 174 070-9 Od rude do sirovog željeza 174 070-10 Dobivanje i upotreba Čelika 174 070-11 Nafta i njeno dobivanje 174 070-12 Polimeri 174 070-13 Korozija 174 08 - FIZIKA 080-1 Što se zbiva u atomskoj jezgri 174 080-2 - Atomska energija unutar atoma - Nuklearna fuzija 174 080-3 - Kako mjeriti vrijeme - Motor s kružnim klipom 174 080-4 Dokaz za postojanje molekula i atoma 174 080-5 - što je jednoobrazno kretanje - Sile 174 080-6 - Magnetska, električna i gravitaciona polja - Valovi energija 174 080-7 Atomske stepenice 174 080-8 Neobične fotografije atomskog svijeta 174 080-9 Nuklearna brača u svojoj dolini 174 09 - NARAVA IN DRUŽBA 090-1 Gorski kraj Vjesnici prolječa 174 090-2 Nižinski kraj 174 090-3 Obala Jadrana 174 090-4 Na putu po nepoznatom 174 090-5 Plan mog zavičaja 174 090-6 Črtamo brda i uzvisine 174 090-7 Zagreb 174 090-8 Zagreb živi s Titom 174 090-9 - Gdje im je zavičaj - Pernati stanovnici dvorišta 174 090-10 Od plana do karte 87 090-11 Gdje je Jugoslavija 174 090-12 Opasna vojska 174 090-13 Upamtite 94 87 10 - ZGODOVINA 100-1 - Povijestna pripovijest - Postanak feudalnog društva 174 100-2 Gubecziana 174 100-3 - U vrtogu stolječa - Zadar - grad koji traje 174 100-4 - U vrtlogu stolječa - Sionska stolječa 174 100-5 - U vrtlogu stolječa Split (Dioklecijanova palača u Splitu) 174 11 - ZEMLJEPIS 110-1 - Istočna Makedonija - Zapadna Makedonija 209 110-2 Podravina 174 110-3 Od Zlatibora do Beograda 174 110-5 Sunčani Jadran 87 110-6 U Zemlji klokana (Australija) 174 110-7 Zemlja izobilja (Škotska) 174 110-8 - Geografska širina i dužina - Uvod u projekcijo mapa 174 110-9 - Glacijacija - Život u pustinji Sjeveme Amerike 174 10-10 Dolinom Savinje 174 110-11 Od Subotice do Novog Sada 174 110-12 Paklenica 174 110-13 Kako dolazimo do prognoze vremena 174 12 - OSNOVE TEHNIKE IN TEHNOLOGIJE 121-1 - Kinetička energija - Kočenje - Korači pješaka - Djeca u prometu 174 14 - TELESNA IN ZDRAVSTVENA KULTURA 140-1 AB (Abortus) 174 140-2 Alkohol i tijelo čovjeka 87 140-3 ABC košarke 174 15 SPLOŠNI LJUDSKI ODPOR IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA 151 - Prva pomoč i zaštita 151-1 Rane Prijelomi kostiju Opekline 174 Opomba: šifre videokaset, označene z zvezdico (*), so brez govornega komentarja 100 NAGRAD ZA 100 SOL 1. nagrada: videorekorder 2. nagrada: kasetni projektor KP-8 3. nagrada: komplet 13 videokaset izobraževalne videoteke Umetnost v Jugoslaviji 4. -30. nagrada: komplet 9 elementfilmov Slike sveta 31.-40. nagrada: komplet izobraževalnih računalniških iger za spectrum K 48 41.-50. nagrada: letna naročnina na revijo Kinoteka 51.-70. nagrada: metodična navodila za uporabo filma pri pouku 71.-100. nagrada: videokaseta UNA - jugoslovanska videokaseta svetovne kakovosti Zastopniki šole, ki bo prejela 1. nagrado, bodo gostje Filmoteke 16 v Zagrebu, videorekorder pa bodo prejeli na priložnostni slovesnosti. Pravila velike nagradile igre Filmoteke 16: • Sodelovati imajo pravico vse pravne in fizične osebe v Jugoslaviji. • Vse naročilnice, ki jih bo Filmoteka 16 prejela do 15. maja 1990, bomo upoštevali pri žrebanju. • Žrebanje nagrad bo 1. junija 1990, izidi pa bodo objavljeni v prosvetnih glasilih. • Informacije: tel.: (041) 333-512 ali 334-333. NAROČILNICA - PD 1 Nepreklicno naročamo videokasete IZOBRAŽEVALNE VIDEOTEKE in se obvezujemo, da bomo v 15 dneh po prejemu pošiljke in računa Filmoteke 16 poravnali celotni znesek na žiro račun št. 30102-603-2304. Naročnik: __________________________________________________________________ Naslov: _________________________________________________ Naročamo tele videokasete (vpiši šifre videokaset) ___________________________ Skupaj Datum: videokaset MP Podpis pooblaščene osebe Naročila poslati: FILMOTEKA 16, 41000 Zagreb, B. Šimuniča 12. Albert papler Za uk prebrisani Mlada ljubezen - kako si ti čudežna! Tako je prepeval Alfred zaradi Violete in pomlajeno se je zaljubil ,ltdi marsikateri partizan, ki ga je vojna odtrgala od rodbine in °trok. Vojna se je namreč zelo Zavlekla in pomlajene ljubezni so Pač nastajale. Nato so sledile ločitve; saj so se nekateri zmago-davno vračali tud j z dojenčki. Politično pretehtano je bila ta seksualna prenova potrebna; na aioie čakajoče žene niso imele Pojma, kaj je VKPB, otroci pa Po partizansko niso znali še pozdravljati. Zdaj pa k bistvu razvoja, da bodo vsi, ki bodo zgodovinili 0 slovenskem šolstvuro posamez-rtih etapah, te tudi upoštevali! Prva:- Skrb za osvobodilne dojenčke rodi parolo, ki se uresniči: »Otrok spada v jasli!« Tej paroli ugovarja znameniti pediater dr. Orč, ki izpove: »K jaslim spada °sel, otrok pa k materi!« Vodilni kljub temu zgradijo jasli in izroče otročičke jaslim. Dr. Drča spravijo na Bokalce, pa ga nekdanji študenti ilegalno odpeljejo od tam na pediatrično kliniko, da tam v miru umre. Druga: Jasli niso več zani-tnive, ker otroci jasli prerastejo in je treba ustvariti vrtce in vrtna-fice. Saj so vse mamice v službah, očki pa vodilni, ki poskrbe Za naprej. Ta skrb požene \ v idejo, ki dobi ime: celodnevna šola, navdušenci zanjo prejemajo Pohvale in odlikovanja. Tretja: Otroci morajo v prvi fazred osnovne šole, ki še ni predelana po ruskem receptu v ose-tnletko. Neuspeh v šoli je huda Zadrega. Zato izbruhne dopovedovanje in tekmovanje, ki naj velja za vse šole: odpraviti je treba osip, omogočiti otrokom ,dogo-tovitev‘ razredov in prehajanje v višji razred tudi z nezadostnimi ocenami. Nikogar se ne sme izk- ljučiti, pa če tovarišico brcne, popljuva, z atlasom ali desko lopne po glavi - če še nima dopolnjenih štirinajst let. Šole in razredi tekmujejo za srednjo oceno, prvič v zgodovini šolstva ne zmagujejo samo pedagogi za petje in telovadbo. Učenci začno tekmovati na svoje: kdo si upa doseči večji prekršek, saj se mu tako ali tako ne bo nič hudega pripetilo. Četrta: Vse od prve do četrte etape se je vodilni kader na vse kriplje trudil izničiti akademska 'zvanjal: doktor in profesor. Ko je dr. Ernest Turk v zbornici s svinčnikom predse napisal »dr,«, mu ga je ravnateljica lasno-ročno prečrtala. Za učence je ves kader dobiTzvanje1 »tovariš, tovarišica«, za oblast pa »delavec«: to ni bilo všeč mojemu očetu, ki me je poučil: »Ko sem se začel učiti za ključavničarja, sem bil vajenec, čez štiri leta sem bil pomočnik, nazadnje pa mojster. Torej ti nisi niti mojster?« Ustregel sem očetu in prvi inšpektor je otrpnil, ko je slišal, da se derejo učenci name, ko dvigajo roko: »Mojster! Mojster! Jaz vem!« Po uri me je zelo vljudno vprašal: »Kaj pa imate zoper naslavljanje s tovarišem? Zakaj mojster? Bi mi to lahko pojasnili?« »Lahko, tovariš inšpektor, zelo lahko! Dvesto let nazaj, ko smo imeli še bohoričico, sem v Haslovem molitveniku zasledil, da so se tako imenovali jezuiti. Prevajalec jezuit Hasl se je namreč v njem podpisal »Nevredni Slushabnik Josheph Hasl, Is To-varshtva Jesusoviga«. (Nevredni služabnik Jožef Hasal iz Jezusovega tovarištva). Lepo vas prosim! Jaz, pa jezuit?« Mož je bil z razlago zadovoljen, ravnateljici je pa le priporočil, naj vpliva name, da bi z mojstrom prenehal in sem ji ugodil, ker sem videl, da jo je strah. Buldožer, ki je izrival težave pred osvobodilno generacijo, je priril do male mature, in ta je v tej etapi izginila. Velika matura Zaradi trajno nezadostnih plač sta med prosvetnim kadrom nastali dve teoriji: katoliška in komunistična. Po prvi je za šolnike obveljal nauk iz Svetega pisma: »Poglejte ptice pod nebom in ribe v vodi! Ne sejejo in ne žanjejo - pa živijo!« Druga teorija je Marxova, in njen avtor je določil, kdo je kapitalist: tisti, ki ima v lasti obratna sredstva. Šole namreč nikdar in nikjer šolnikom niso podarjale svinčnikov, peresnikov, kalijev, tinte; tudi ne kakšne beležnice, kamor bi zapisovali mnenja in opozorila ob spraševnaju. Po drugi plati je pa oblast šolnikom neizmerno zaupala, celo večerno šolanje vodilnih, ki niso imeli nobenih ali premalo šol, vso politično propagando, zunajšolsko fizično delo, do kopanja kanalov, prenašanja opek, desk in hlodov do nabiranja domačega kostanja, regrata in žira. je še bila in naneslo je, da je takratni vojvoda prosvete imel sina - izrazitega antimatematika! Zakaj bi se spopadal fant z matematiko, če ja nadarjen za umetnost?! Zato sta ostala od mature samo še Gaudeamus in valeta. Sledil je še zakol gimnazij, uvedba osemletk, ruščino je požrla angleščina. Tudi v času velikih počitnic je učiteljstvo smelo delati v mladinskih brigadah! Nato pa spet čudoviti krožki od slikarskega do literarnega, od dramskega do plesnega. Nekaj let po osvoboditvi je moral prosvetni kader preiti na plače za nazaj. Igraje je katedrska svojat prebolela, da ni bila en mesec brez plač. Dobila je naslednjo desetega, nato dvajsetega in spet prvega v mesecu. Žar poučevalstva je začel sicer bledeti, narasla pa je zunajšolska dejavnost za preživetje: vrtičkarstvo, prodaja deviz, izdelovanje slinčkov in nedrčkov, pobiranje pentelj, inštrukcije, pomivanje oken, pač vseeno kaj. Pa ravnatelji? Telefoniranje, moledovanje, prepričevanje, opozarjanje, rotenje, beračenje in uničevanje Živcev z ugledom vred zaradi denarja za plače. Razpisna komisija OSNOVNE ŠOLE FRANC BELŠAK BUČKOVCI razpisuje prosta dela in naloge - RAVNATEUA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po Zakonu o osnovni šoli. Zaposlitev ravnatelja na OŠ se ureja po veljavnih standardih in normativih za osnovne šole. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. Direktorji postanejo zbiralci perja - dinarjev MLAKAR & CO ----AVSTRIJA-- POSEBNA UGODNOST PRI NAKUPU NAD 2.000 DEM 5% POPUSTA PRI NAKUPU NAD 3.000 DEM 7% POPUSTA OHIŠJA DEM MEHKI DISKI DEM XTbaby 239 5:25" 360 Kb 170 AT baby 245 5:25" 1.2 Mb 180 mini tovver 340 3:5" 720 Kb 199 tower 460 3:5" 1.44 Mb 241 OSNOVNE PLOŠČE TRDI DISKI XT 4,77/10 MHz 150 Seagate 20 MB/65 ms 449 AT 286-12 MHz 345 Seagate 30 MB/65 ms 499 NEAT 286-16 MHz 658 Seagate 40 MB/28 ms 676 386-SX-16 873 Seagate 60 MB/28 ms 914 386-20 MHz 1.621 Seagate 80 MB/28 ms 1.286 386-25 MHz 386-25 MHz, 32 K CACHE 1.893 2.271 6.216 Seagate 120 MB/28 ms 1.674 MONITORJI 486-25 MHz 13.106 14"monohromatski Multisync 720x480 VGA 800x600 224 1.080 757 DISPLAV KARTICE Printer/Hercules EGA 800 x 600 VGA 800 x 600 Super VGA 1024x768 60 239 329 420 15" A4 f ull size VGA 1.599 TISKALNIKI Star LC-10 Star LC-15 Star LC-24-10 450 986 710 KRMILNIKI HDD XT MFM 110 Laser Sharp JX 9300 3.414 HDD XT RLL 139 FDD/HDD AT MFM 230 MIŠ FDD/H DO AT MFM 1:1 Longshme FDD/HDD AT RLL 314 Genius 6-plus 110 DTC-7280 AT MFM 1:1 321 DTC-7287 AT RLL 1:1 357 SCANNER DODATNE KARTICE Geniscan GS-4500 A4 & paper feeder 414 1.680 MULTI/O XT 99 l/O AT (SER. PORT) 47 l/O AT (PAR/SER. PORT) 66 MODEMI 2400 int. 282 TIPKOVNICE 2400 ext. 371 102 tipki 90 102 tipki, click chicony 101 tipka z miško chicony 130 186 PRENOSNI RAČUNALNIKI 101 tipka cherry 170 Laptop LCD AT chicony 6.571 TELEFAKSI Sanfax 200 sanyo KOMPLETNE KIT-KONFIGURACIJE - cene v DEM XT10-21 1.878 XT 4.77/12 MHz, 640 K RAM, 20 Mb trdi disk monohr. monitor 14" AT 286-12-41 . 2.166 AT 286-12 MHz, 640 K RAM 40 Mb trdi disk monohr. monitor 14" AT 286-NEAT-16-41 2.871 NEAT 286-16 MHz, 1 Mb RAM, 40 Mb trdi disk monohr. monitor 14" AT 386 SX-41 3.206 AT 386 SX, 1 Mb RAM, 40 Mb trdi disk monohr. monitor 14" AT 386-25-41 4.233 AT 386-25 MHz, 1 Mb RAM, 40 Mb trdi disk monohr. monitor 14" AT 486-25-41 10.446 AT 486-25 MHz, 1 Mb RAM, 40 Mb trdi disk monohr. monitor 14" Na zalogi tudi druga oprema. Računalnike prodajamo v KIT Izvedbi (po delih). Za vse naprave ponujamo jamstvo, montažo in servis v Jugoslaviji. Za nasvet pri izbiri nas pokličite po telefonu: 9943/4227-2333. Naša trgovina je v Avstriji, v Podgori (Unterbergen), ob glavni cesti proti Celovcu, 60 km od Ljubljane in 12 km od Ljubelja. Trgovina je odprta od 8. do 17. ure, v soboto od 8. do 13. ure. FAKS: 9943/4227-2091, TELEKS: 422749 MLCO A Posebni popusti za vzgojno-varstvene organizacije, osnove in srednje šole! IBM KOMPATIBILNI RAČUNALNIKI XT10-21 cene v dinarjih 21.900 AT 386 SK-41 cene v dinarjih 32.000 AT 486-25-81 cene v dinarjih 99.000 XT 4.77/12 MHz, 640 K RAM, 20 Mb trdi disk, monohr. monitor 14" AT 386-SX, 1 Mb RAM, 40 Mb trdi disk, AT, monohr. monitor 14" AT 486-25 MHz, 4 Mb RAM, 40 Mb trdi disk, monohr. monitor 14" AT 286-12-41 26.000 AT 386-25-81 60.000 AT 286-LAPTOP 75.900 AT 286-12 MHz, 640 K RAM, 40 Mb trdi disk, monohr. monitor 14" AT 386-25 MHz, 2 Mb RAM, 40 Mb trdi disk, monohr. monitor 14'' AT 286-NEAT-16-41 NEAT 286-16 MHz, 1 Mb RAM, 40 Mb trdi disk, monohr. monitor 14" rriacom MLACOM d o o. Celovška 185 61000 LJUBLJANA AT 286-12 MHz, prenosni laptop chiconv, 1 Mb RAM, 40 Mb trdi disk, LCD VGA display! baterijsko napajanje Garancija 2 leti! Tel. (061) 556-484, Faks (061) 556-485 IZ STARIH LISTOV Katerih napak naj se učitelj pri vzgoji šolske mladine izogiba? Z ozirom na pedagogični učiteljev takt bi bila napaka, ko bi učitelj preveč govoril. Prepogosto in mnogo govorjenja jemlje učiteljevim besedam moč in veljavo. Tudi si otroci vsega, kar uči in priporoča, ne morejo zapomniti ter se ga naveličajo poslušati in postanejo za njegove besede malomarni. Vrh tega postanejo otroci vsled vzgleda sami nehote bebetavasti in brezmiselni. Poznal sem gostobesedne otroke, a po njih spoznal tudi njih roditelje, še predno sem dosti občeval ž njimi. In ker ima sedanji svet tako več besed nego moštva, treba se je učitelju te napake posebno izogibati in otroke napeljevati, da bodo več mislili in delali, nego govorili. Učitelj ne bodi previhravast. Ako bi učitelj pri govorjenji nekako vnet z rokama mahal, kakor da bi s tem hotel svojim besedam več veljave dati, ako bi se z vsem životom sem in tja kretal, po šolski izbi prehitro hodil, ali celo z nogo ob tla in z roko ob mizo udarjal, tedaj bi ga učenci od početka začudeno in plašno gledali in opazovali, pozneje pa se mu za hrbtom posmehovali. Tako kretanje se ne ujema z resnobo in veljavo učiteljevo. Učiteljski tovariš 1890, str. 17-18 Učitelj ne bodi do šolske mladine predomač in prešaljiv. Prav je, da se vzgojitelj k otrokom skloni, a ne, da bi se med nje ponižal, ampak da bi jih k sebi povzdignil m ročne storil za višji namen. Učitelj, kateri bi se tako spozabil, da bi se z učenci kateri-krat pokratkočasil, izgubil bi v njih očeh tisto veljavo, katero mora kot njih voditelj imeti, da ga slušajo. Vsled take njihove slabosti bi mu oni s časom takore-koč čez glavo vzrastli; postali bi svojeglavni in trmasti in on bi s kaznijo ne dosegel tistega, kar bi bil dosegel z vedno resnim, a vender ljubeznivim vedenjem proti njim. Učiteljski tovariš 1890, str. 20 Portorož - V pristanu 1990 Razpisna komisija pri svetu OSNOVNE ŠOLE VIDE PREGARC LJUBLJANA, Bazoviška 1 razpisuje dela in naloge — POMOČNIKA RAVNATELJA z nepolno delovno obveznostjo (dopolnjevanje s poukom) za 4 leta. Pogoji: Izpolnjevanje 89. in 137. člena Zakona o osnovni šoli. Začetek dela 1. avgusta 1990. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev razpisni komisiji v osmih dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh. SVET OŠ DRAGOTIN KETTE NOVO MESTO razpisuje dela in naloge — RAVNATELJA Kandidat mora izpolnjevati tele pogoje: — biti mora specialni pedagog, usposobljen za delo z duševno prizadeto mladino in imeti: — višjo ali visoko izobrazbo — opravljen strokovni izpit — najmanj pet let ustrezne specialne pedagoške prakse — organizacijske sposobnosti za vodenje šole. Ravnatelj bo imenovan za 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave na razpis v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Dragotin Kette Novo mesto. Ulica Milke Šobar 25, z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po preteku razpisa. Svet PTT SREDNJEŠOLSKEGA CENTRA LJUBLJANA, p. o. Ljubljana, Celjska 16 razpisuje v skladu z določili sarm -vnih aktov dela in naloge: - INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - RAVNATELJA PTT SŠC Pogoji: .. - ustrezna visoka izobrazba, opravljen strokovni izpit in pridobljena pedagoško-andragoška izobrazba — ustvarjalnost in organizacijske sposobnosti. Poleg pogojev, določenih z zakonom in navedenih v razpisu, bomo pri izbiri kandidatov upoštevali celotno strokovno znanje in osebnostne lastnosti v skladu z merili za izbiro kadrov po Družbenem dogovoru o oblikovanju in uresničevanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin ter sposobnosti za organiziranje in vodenje dela ter poslovanje in usklajevanje delovnega procesa. Navedena dela in naloge razpisujemo za štiri leta. Kandidati naj pošljejo prijave z opisom dozdajšnjega dela in dokazila o izpolnjevanju pogojev na naslov: PTT SREDNJEŠOLSKI CENTER LJUBLJANA, Celjska 16, Ljubljana. Prijave naj pošljejo v zaprtih ovojnicah z oznako »za razpisno komisijo«. Sprejemamo jih 15 dni po objavi razpisa. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o imenovanju. najmanj 5 let delovnih izkušenj pn vzgojno-izobraževalnem delu VIO LAŠKO Po sklepu delavskega sveta, razpisuje Tozd OSNOVNA ŠOLA MARJANA NEMCA RADEČE dela in naloge - RAVNATELJA >». Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene z Zakonom o osnovpi šoli, in imeti najmanj 5 let delovnih'izkušenj pri vzgojno-izobraževalnem delu. Mandat traja 4 leta. Pričetek'dela je 1. 9. 1990. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili v 15 dneh po objavi razpisa na naslov VIO Laško TOZD osnovna šola Marjana Nemca Radeče s pripisom »za razpisno komisijo«. O izbiri bodo obveščeni v 60 dneh po končanem razpisu. Sl Kar vidite na fotografijah, je le del bogate ponudbe Malči Hrenove, ki že več kot desetletje oskrbuje naš trg z zanimivimi igračami. Te niso le lepe, ampak tudi kakovostne, saj so doslej prejele že šest nagrad iz Ulma, kjer so bile izbrane med najboljšimi svetovnimi igračami, zlato plaketo mesta Celje in dve zlati zibki s tamkajšnjega sejma Vse za otroka, dve srebrni tabli z mednarodnega sejma učil v Beogradu in še druga priznala. Vse MH-igračke so lesene. Po takšnih v vrtcih zmeraj radi segajo. Tudi Malči Hrenova ima les še posebno rada, saj prihaja iz okolja, kjer je obdelava lesa že družinska tradicija. MH-igračke ustvarja in izdeluje približno petdeset zaposlenih in pogodbenih delavcev. Tudi ljudje z zmanjšanimi delovnimi sposobnostmi (zaradi invalidnosti) so se povezali s tem že uveljavljenim zasebnim podjetjem, ko so jih povabili k sodelovanju in jim omogočili tudi zaposlitev. IGRAČKA LJUBLJANA IGRAČKA MALČI HREN IZDELOVANJE IGRAČ salon Gradaška 22a 61000 LJUBLJANA tel.: 261-682 MH-igračka iz leta v leto širi in dopolnjuje svoj proizvodni program, da je čedalje obsežnejši in bolj privlačen. Na pobudo pedagogov iz vrtca so se lotili tudi izdelave mizarske mizice, ki je namenjena razvijanju tehniške kulture pri najmlajših. Zelo priljubljena je tudi sestavljiva igračka Stika-staka, vlak s štirinajstimi vagoni, gugalnik, kuža, Človek ne jezi se ipd. MH-igračke bo kmalu mogoče kupiti v trgovini Pionir v Čopovi ulici in novi trgovini na Zvezdarski ulici v Stari Ljubljani, kjer pripravljajo še eno zanimivost: pred trgovino bo otroško igrišče, opremljeno z igrali, ki jih izdelujejo v podjetju Malči Hrenove, Z DELOM MA ZAKLJUCN IZLET mm iilss Kra%»»5i & Srednješolci! Osnovnošolci! Vsak novi naročnik, ki ga boste pridobili za časopis Delo, bo vašemu razredu prinesel 10 kilometrov vožnje v udobnem turističnem avtobusu po Jugoslaviji, z doplačilom pa lahko tudi v tujino. Razred, ki bo zbral največ naročnikov, bomo še posebej nagradili z enotedenskim zaključnim izletom po antični Italiji v organizaciji Mercator Turista. Akcija traja do konca aprila. Pri poverjenikih na vaši šoli boste dobili naročilnice za pridobivanje NOVIH NAROČNIKOV DELA. Njim boste izpolnjene naročilnice tudi vrnili. Na podlagi teh bomo vašemu razredu pripisovali pridobljene kilometre. Rezultate akcije bomo občasno objavljali v Delu. Morebitna dodatna pojasnila dobite v najbližji podružnici Dela ah neposredno v propagandi Dela, tel. (061) 31S-366, int. 26-54. Nabirajte kilometre - zapeček je za omahljivce. ITC - 486 SISTEMI ITC - 386 SISTEMI ITC - 286 SISTEMI z > di, ia -e; 'o b DELO ali ne - to zdaj ni več vprašanje - DELO je potovanje!