V Ljubljani, petek dne 13. maja 1910 dnevnik : Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO* Izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob '/26. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1*20; s pošto celoletno K 18—, polletno K 9'—, četrtletno K 4 50, mesečno K 1'50. Za inozemstvo celoletno K 28’—. : Posamezne številke po 4 vinarje. : Uredništvo in upravništvo je v Miklošičevi ulici št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina pa upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača po določenem ceniku. Lastnik in glavni urednik Milan Plut. Odgovorni urednik Franjo Pirc. : Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. : Neodvisen je, da mu postajajo tla na Vrhniki prevroča in’ je izginil. Izvohal pa je, da dela tudi v tovarni Kobi na Bregu pri Borovnici delavec z imenom Švigelj. Takoj se je lotil dela. Šel je tja in prosil v imenu svojega „očeta“ 15 kron, ki jih je tudi dobil. A kmalu nato ga je zalotila roka pravice, ki je tega prefriganega goljufa izročila tja, kjer bo lahko še nadalje brez skrbi koval načrte, ki jih pa seveda ne bo mogel izvršiti, ker bo preveč na varnem spravljen. Maribor. Slovensko gledališče v Mariboru. Po Binkoštih nastopijo po dolgem času zopet na našem odru člani ljubljanskega slovenskega gledališča s 3 predstavami in sicer: V soboto 21. maja t. 1. uprizorijo veliko komedijo »Sebastijan, veliki knez georgijski" v nedeljo 22. maja t. 1. dunajsko burko „Črni madež*. V torek 24. maja t. 1. priredijo gledališki večer z jako zanimivim opernim in operetnim vsporedom in burko enodejanko. Družba šteje 12 najboljših igralcev ter bode gotovo nudila nekaj dovršenega. Nikdo naj ne zamudi teh lepih predstav! Pokažimo z obilnim obiskom Ljubljančanom, da imamo mi Mariborčani smisel za lepo umetnost ter da čislamo in spoštujemo naše umetnike. Vstopnice za vse 3 predstave se dobijo tudi v predprodaji pri urarju gospodu Francu Burešu, Tegetthoffova cesta 33. Trst. Tržaški »Narod n i(?) dom“ in nemški najemnik. Dovolite mi, gospod urednik, da pojasnim po svojem skromnem mnenju ljubljanskim izletnikom stanje, v katerem še, žal, nahaja takozvani Narodni(?) dom. Predvsem pa izjavljam, da mi ni namen braniti kompetentne faktorje uprave „N. D.", odločno pa zavračam vsako sumničenje, češ, da tržaško Slovenstvo trpi take škandalozne razmere v svoji sredi. Tržaški Slovenci nimajo popolnoma nikake neposredne skupnosti z »Narodnim domom", če izvzamemo vlagatelje, ki imajo svoje žulje shranjene v »Tržaški posojilnici in hranilnici", katera je lastnica tega pse-udo-„Nar. doma". Denar, kateri je bil že pred leti nabran za »Narodni dom" leži v »Tržaški posojilnici in hranilnici" s pogojem, da zgradi »Nar. dom." Posojilnica bi morala torej, po mojem mnenju, dajati čisti dobiček (oziroma račune) odboru za zgraditev »Nar. doma". Samoobsebi umevno bi prejemala posojilnica za to svojo »požrtvovalnost" postavno določene obresti od založene glavnice, katero je dodala. Lastnik »Narod, doma" bi bil torej odbor, ki še obstoja, in ki bi obenem upravljal vse poslopje. Na tak način bi za-mogli vsaj z mirno vestjo imenovati to hišo kot »Narodni dom". Začetkoma je sicer dala posojilnica dvorano v najem odboru »N. D." proti tako visoki najemnini, da je poslednji bil prisiljen opustiti dvorano. In sedaj vleče posojilnica sama do- biček od vsega poslopja na »rovaš" na. rodne »zavednosti". S slovenskim hotelirjem Dolničarjem ni bila zadovoljna in morala je plačati lepo svoto odškodnine Dolničarju, ki je bil končno vendar »naše gore list". In sedaj? Dokler je bil Počkaj kot sonajemnik, bilo je še za »shajat" in tudi KOgl, dokler je bil »nova metla" je tudi še dobro »pometal". Toda »kri ni voda" in njem je ta germanska kri kmalu zavrela vin pokazala — rožičke. Na plesu »Narodne delavske organizacije" se je celo pritoževal, da je prisiljen zatajevati svojo narodnost in da vedno in povsod podpira slov. društva. Ne pomisli pa, da niti oglasa v »Narodnem delavcu" ni hotel plačati, češ, da ga ni naročil. Mi tržaški Slovenci ga ne bomo nikdar ničesar več prosili in če smo ga, obžalujemo to, zahtevamo pa, da čimprej pobere svoja šila in kopita, dokler ima še kak slovenski »groš" v žepu in naj se spravi tja, kamor spada. Slovensko delavstvo ga itak že dalj časa uspešno bojkotira, ko ga zapusti še inteligenca in vojaštvo, pa ga tudi posojilnica ne bo več protežirala. Svojeglavno razobeša napise, nastavlja njemu sorodno osobje in sploh dela, kakor kje v blaženi Nemčiji. Peščica Slovencev, ki morajo vsled svojega ugleda zahajati tja, ga še vzdržur jejo, kako dolgo — ne vem. »Trgovinska kavarna" in kavarna »Fa-bris" pa vkljub svojim italijanskim tendencam zbirajo okrog sebe slovenske goste iz kavarne »Balkan". Ker končno so tudi cene v »Balkanu" tako oderuške, da je naravnost nemogoče zahajati v te lokale. Dokler se ne izpremene razmere, je treba pač, da se izogibljemo »Narodnega (?) doma" in zahajamo v druge, res narodne kavarne in gostilne. Videant consules! Dr. DemoGraticus. Prvo diplomo »Družbe sv. Cirila in Metoda" v Trstu je dobil gostilničar Hinko Kosič v ulico Squero nuovo 7 za nabranih 200 kron v njegovem nabiralniku. Tržaškim Slovencem priporočamo obisk te gostilne, ker največja gostilničarjeva želja je, da bi mogel v najkrajšem času poleg prve razobesiti tudi drugo diplomo. Slovanski Jug. „Politlka“ o razmerah na Slovenskem. Eden od najuglednejših belgrajskih dnevnikov, »Politika", ki večkrat piše o Slovencih in tako seznanja brate Srbe 2 razmerami v naši domovini, prinaša zopet daljši članek o Slovencih. Govori o naših ljubih klerikalcih, o »pravičnosti" avstrijske vlade napram Slovencem in — o zaplembah »Jutra". Te zaplembe našim srbskim ma———-------------------------------1—■——— Pismo iz Srbije. (Izviren dopis »Jutru".) Belgrad, 11. maja. Ako začne kdo danes govoriti ali pisati o sodobni Srbiji, začne navadno z aneksijo Bosne in Hercegovine. To je popolnoma umljivo, ker ta dogodek je tako silno vplival na razvoj današnje Srbije in na življenje celega srbskega plemena sploh, da bi bilo v današnjem življenju srbskega naroda marsikaj nemogoče razumeti, ko bi se pretrgala zveza med sedanjimi dogodki in aneksijo teh dveh srbskih dežel. Za to začnem tudi jaz v tem pismu s tem zgodovinskim dogodkom, ki ne samo, da je postavil temelj popolnoma novi epohi v politiki srbskega naroda, nego je silno vplival na tok političnih dogodkov na celem slovanskem jugu. Dotaknem se danes samo dveh najvažnejših momentov, ki se opravičeno smatrata za posledico one velike krize, v katero je radi aneksije dospela Srbija, a to je: nova smer v zunanji in v notranji politiki Srbije. S svojo pripravljenostjo, da stopi v borbo za svobodo celega srbskega plemena, pridobila je Srbija povodom anek-sijske krize velike simpatije ne samo v srbskem in temu sorodnem elementu, nego pri vseh kulturnih in slobodoumnih narodih. Bil je to slučaj, ko je majhna država, pre-trpevši po sili splošnih okolnosti močne udarce na polju svojih nacionalnih aspiracij, povzpela svoj moralni prestige v velikem svetu na višino, katere Srbija do tedaj menda še nikdar ni dosegla. Potovanje kralja Petra v Rusijo in Turško je bil demonstrativen dokaz, da je ugled Srbije kot države zelo narasel. Potrebo tega potovanja je čutila celokupna srbska javnost, ki je hotela videti, da li ima današnja zunanja politika Srbije, ki najbolj odgovarja interesom srbskega naroda, dovolj zaslombe pri narodnem zavezniku Srbije in vsega Slovanstva — Rusije in ruskega naroda in pri najmočnejšem sosedu na Balkanu in svečani sprejemi kralja Petra v Petrogradu in Carigradu so podali dovolj dokazov, da je Srbija z novo smerjo svoje zunanje politike lahko popolnoma zadovoljna. Kolike važnosti so ti obiski za zunanjo politiko Srbije, nas je najbolj prepričalo pisanje črno-rumenega časopisja se-vero-zapadnega soseda kraljevine Srbije. Ko se ti obiski še niso mogli preprečiti s pomočjo raznih intrig, v čemur so merodajni krogi na Dunaju tako imenitno verzi rani, je začelo to časopisje — na migljal od zgoraj — razširjati o toku sprejemov razne laži, od katerih je bila najneumnejša ta, da car Nikolaj ni hotel sprejeti reda Kara-gjorgjeve zvezde, četudi je bilo v službenem komunikeju ruske vlade objavljeno, da je car nosil ta red pri svečanem dineju. Ta laž je bila tako nesramna, da je čutil bel-grajski ruski poslanik potrebo, obsoditi v nekem interwiewu z najostrejšimi besedami tak način intrigiranja. LISTEK. V. F. JELENC. BED A Velikomestna slika. [3] Vsak dan je odslej prihajal v razstavo, oddaleč stal in gledal svojo sliko ... opazoval ljudi, ki so obstajali pred njo, jo motrili, brskali in čitali v katalogu ... Zdelo se mu je, da ga vsi poznajo, da se ozirajo vanj . • • In kadar je prišel v razstavo, ogledal si je vse slike ... in na mnogih okvirih je videl prilepljene lističg: Verkauft! Zaman se je oziral, da vidi tudi na svoji sliki tak listič! Primerjal je cene drugih prodanih slik s ceno svoje, in zdela se mu je nizka! A kaj, oni imajo slavna, znana imena, a on je prišel kot tujec, neznan, brez imena v te prostore . . . Polastila se ga je hipna otožnost, a obupal ni, upal je še vedno v svojo moči • _ In to upanje v moč, ki je včasi tudi samo iluzorna, daje človeku nove moči! Človek, ki je izgubil upanje v svojo duševno moč in energijo, prestane duševno ekzistirati; njegovo delovanje se naslanja na delovanje drugih, živi kakor parazit in Kako velika je bila jeza severo-zapad-nega soseda Srbije radi potovanja kralja Petra v Petrograd in Carigrad in iz strahu, da ne bi bili rezultati zbližanja med Srbijo in Turško taki, da bi mogli uničiti gotove balkanske načrte dunajskih krogov, vidi se iz današnjih dogodkov v Stari Srbiji. Ar-nautska vstaja je najmočnejši dokument, da hoče Avstro-Ogrska na vsak način onemogočiti Srbiji, ki se je s svojo spretnostjo že na pol emancipirala ekonomske odvisnosti od nje, da bi ustvarila svoji bodoči slo-bodni trgovini čim solidnejšo podlago. Strah, da je po obisku kralja Petra v Carigradu donavsko-jadranska železnica samo še vprašanje najkrajšega časa, je Srbijinega »dobrega" in »mirnega" soseda tako prevzel, da je on vso svojo intrigantsko akcijo prenesel, na sam teren po katerem bi imela teči ta železniška proga — in tako je prišlo do arnautske vstaje. Ali zastonj so vsi ti napori in vse te intrige niso dosegle svojega cilja. Donav-sko-jadranska železnica je danes Srbiji osigurana. Da pa postane njena trgovina še sigurnejša, dela se živo na ustvarjanju trgovinskih zvez med njo in med Rusijo, ki postane za nekatere srbske produkte najboljše tržišče. Razun ostalih uspehov kraljevega potovanja, so to najvažnejši. Vse to je dobro znano tudi onim na Ballplatzu in za to je umljiva njihova jeza. Naši merodajni faktorji pa teh uspehov čisto nič niti ne zakrivajo, tako sigurni so oni. D. B. Iz slovenskih krajev. Vrhnika. Pretkani slepar. Te dni so izročili vrhniški okrajni sodniji 16 letnega fanta Žitka, doma iz Kamnika, ki je nekaj dni sem na prefrigan način ogoljufal tukajšnje tovarnarje za precejšnje svote denarja. Nekega lepega dne pride k lesnemu trgovcu Kunstlju na Vrhniki ter ga prosi, da bi mu dal za njegovega očeta, ki se piše Švigelj, dvajset kron predujma. Leopolda Kunstlja ni bilo doma, zato mu je izročila denar njegova gospodična hčerka. Toda ni preteklo dolgo, ko se fant zopet pojavi in takrat je prosil celo 40 kron. Dobil je tudi te. Toda, ko se čez par dni fant zopet pojavi in prosi v »očetovem" imenu še za 50 kron, mu jih gospodična ni hotela več dati. A glej, fant se je poslužil izbornega sredstva: začel je na vse mogoče načine jokati in milo prositi. Pravil je, da je mati umrla, a oče nima denarja, da bi ji preskrbel dostojen pogreb. Ker je tako milo prosil, se je »revež" gospodični zasmilil in dala mu je, kar je zahteval. A fantu še vedno ni zmanjkalo motivov za nadaljne prošnje. Čez en teden je zopet prišel, pripovedoval, koliko je stal pogreb in bolezen matere ter slednjič prosil še za 20 kron, češ, da jih potrebuje oče, ker mora napraviti dostojno osmino. Tudi takrat je dosegel svoj namen, a odslej ga ni bilo več. Videl izsesava moč drugih! A človek, ki ima zaupanje v svojo moč, ne skloni glave, mo-mentalna neprilika ga ne stlači k tlom . . . in ako ga slučajno pritisne ob tla, on zopet dvigne svojo glavo, pogleda z jasnimi očmi v svet in gre naprej! In tak človek je bil Sever! Sestradan, brez pomoči vendar ni več omahnil*. . . sentimentalne ure se niso več vračale, spoznal je svojo lastno moč svojega duha ... in ob tem spoznanju je živel naprej! Že skoro mesec dni je bila odprta razstava, a Severjeva slika še vedno ni bila prodana. Njega to ni plašilo . . . Sicer je bil že skoraj prepričan, da slike sploh ne proda ... a ponosen je bil na svoj moralni uspeh . . . Vse kritike so soglašale v hvali, vsi so govorili o mladem umetniku, da, par listov ga je celo prosilo, da naj jim pošlje svojo sliko, kar jim pa Sever seveda ni mogel ustreči iz enostavnega razloga, ker ni imel denarja, da bi se šel fotografirat. Na vse to je mislil Sever, ko je sedel dolgočasno zimsko opoldne v svojem ateljeju ... Iz misli ga predrami odpiranje vrat, in v sobo stopi njegov kolega Habjan. »No Sever, kaj pa ti čepiš domal Ali si že prišel od kosila?" Smeje odvrne Sever: »Na kosilu nisem bil, ker nimam niti vinarja v žepu. Preje sem si kupil za zadnji groš cigaret". »No, potem sva pa enaka. Prosim, daj mi cigareto jaz še toliko nimam, da bi si jih mogel kupiti. Hvala!" Habjan sede na divan in se začne radovedno ozirati naokoli; Sever ga nekaj časa opazuje, nato mu reče: »Vraga, kaj pa gledaš naokoli kakor kak eksekutor!" »Veš, dragi Sever, iščem, ako bi našel kako stvar, ki bi se dala spraviti v denar! V svojem ateljeju sem se oziral zastonj, ker sem že vse odnesel, mogoče najdem pri tebi kaj! Saj eno krono da spraviva skupaj, da greva v kavarno in da imava za tobak. Tako prokleto dolgočasen dan ... tako mrzlo, a v kavarni tako gorko"! »No pa poiščiva"! Iskala sta, a našla nista ničesar . . . naenkrat privleče Habjan iz nekega predala stare zaprašene hlače: »In ti sediš tu doma, ko imaš tak kapital 1“ se zasmeje Habjan, poišče si krtačo ter lepo očisti in spraši hlače, zavije jih v star časopis in reče: »Počakaj me par trenotkov!" ter odide. Sever se je smejal znajdljivemu prijatelju . . . želel je, da se posreči Habjanu kupčija, ker v ateljeju se mu je zdelo neznosno in dolgočasno. Komaj čez četrt ure pripoje Habjan v sobo in v roki je držal krono; svečano je dejal Severju: »Pojdiva, danes si moj gost"! Smejala sta se in odšla na ulico; rezek mraz ju je spreletel in zavila sta se tesno v svoje tenke plašče. »No, in kaj je s tvojo sliko Sever, ali si že našel kupca?" »Ne, še dva tedna je odprta razstava, ako ne bo nič, obesim svojo sliko v svojem ateljeju, kjer naj se zapraši, kakor se jih je zaprašilo že toliko". »Ej prijatelj, Ti si pameten človek, a vendar zakaj greš delat tako nehvaležno stvar. Ti bi moral naslikati eleganten bu-doire s pikantno damo ... h la Rezmček, in prepričan sem, da bi bila tvoja slika prvi dan prodana. Bede, gladu imamo že tako dovolj in težko boš našel čifuta ali pa aristokrata, ki bi gledal v svojem salonu take prizore. Pikantnost, lascivnost to ugaja pilharskim gourmandom ... a beda, mraz, stradanje . ... brrl brrl* (Dalje.) kolegom nikakor ne gredo v glavo, ker pač ne poznajo našega — Zaratustre. S časom se že privadijo na bele kolone »Jutra”, kot smo se že privadili — tudi mi. Belgrajska opera je odpotovala na daljšo umetniško turnejo ter obišče med drugimi mesti Sofijo, Carigrad, Solun in Skoplje. Ravnatelj opere je bivši operni pevec in režiser dvorne opere v Monako-vem, Savič, kapelnik, bivši kapelnik ljubljanske opere g. Hiiarij Benišek, med pevci či-tamo imena nekdanjih članov slovenskega gledališča kot gg. Zach, Orželski, ga. Za-chova-Kočevar, v zboru sta angažirani tudi Slovenki gdč. Juvanova in Pavletova. Splošni pregled. Premetnba na angleškem prestolu. Včerajšnja seja dolnje zbornice v Londonu je bila polnoštevilno obiskana, vsi poslanci so prišli v žalnih oblekah. Pre-mierminister Asquith je prečital najprej kraljevo lastnoročno pismo: »Vem, da čuti visoka zbornica globoko in iskreno žalost, ki je prevladala ves narod vsled smrti mojega kraljevskega očeta, da občuti zbornica izgubo, ki je zadela narod s smrtjo kralja Edvarda. Skrb kralja očeta za blaginjo dežele in naroda, njegovo neumorno delo in trud naj bo v spominu vsem, s častjo naj se spominjajo vsi umrlega kralja”. — Grški kralj Jurij in prestolonaslednik Konstantin sta odpotovala v London, da se udeležita Edvardovega pogreba, ki se bo pomikal iz Westminster-Hali do kolodvora Paddington, kjer prepeljejv krsto v Windsor; tik za krsto jaha novi kralj Jurij, na njegovi levi nemški cesar, za njima princ Artur Connaught španski, norveški, portugalski, danski, grški kralj, veliki knez Mihael, nadvojvoda Franc Ferdinand, kraljica Mary, kraljica-vdova Aleksandra, norveška kraljica, princezinja Royal in Viktorija se peljejo v vozovih. Finska predloga v ruski dumi. V današnji seji komisije, ki ji je duma predložila finsko vprašanje, je naznanil predsednik Krupenski, da je naprosil car Nikolaj predsedstvo komisije, da naj obravnava z največjo hitrico finske predloge. Voditelj kadetov Miljukov je dokazoval v daljšem govoru zgodovinske in konstitucijo-nalne pravice Finske, kadet Rodičev je rekel, da hočejo narediti in Finske drugo Albanijo. Poljak Parczevvsk^ je naglašal stremljenje vlade, ubiti v kalu vsako gibanje neruskih narodnosti. Oni finski časnikar, ki je rekel, da se bo neruskim narodom pod vlado državne dume godilo slabše, nego pod absolutizmom, je imel popolnoma prav. Zastopniki vladnih strank, ki so v večini, so molčali. Le oktobrist Golobov je pripomnil, da so prišli v komisijo delat, a ne govorit. Po končani generalni debati se je prešlo v specijalno debato. Dnevne vesti. Novi roman »Jutra". V kratkem začne »Jutro” objavljati veleza-nimiv zgodovinski roman, ki ga je priskrbelo,da ugodi mnogostran-skemu zahtevanju občinstva. Že danes opozarjamo na ta roman, ki izide pod naslovom »Otroci papeža". Vozni red dobijo danes ljubljanski naročniki in tobakarne v Ljubljani in v Trstu. Tobakarne dobijo vozni red brez-lačno in ga dobi brezplačno tudi vsak, i kupi en izvod »Jutra”. Zunanji naročniki dobijo vozni red jutri in ravno tako tudi tobakarne. Klerikalci in narodna odločnost. Dežela je zgradila predlanskim novo brambovsko vojašnico, pa če bi kdo mislil da IIalleyev komet. To pot vam je bil tako štrene zmešal, kakor svojčas nadvojvoda Josef pri sprejemu v Medvodah. Ljudje so ga čakali in ugibali odkod in kdaj pride, iskali in čakali so ga desno in levo od vzhodne strani, klicali, izzivali so ga, norce so brili iz njega, a Halleyev komet se jim je smejal — sredi med njimi. Kmalo po 2. uri zjutraj se je nad sv. Goro pojavil svitel trak, podoben luninemu ali solnčnemu pramenu, kakor kadar oblaki svetlobo vzdržujejo, trake pa lomijo. Ta pojav je ostal pri večini opazovalcev na ljubljanskem gradu neopažen. Trak se je vedno večal, širil in dolžil. Sprva nedoločeno meglen, je postajal vedno jasneji iz-razoviteji.odspodej zožen, a navzgorej vedno širji. Smer poševno navzgor (jugovzhod.) Ko je dosegel navidezno dolžino kakih 50 m so ga že nekateri opazili, postali so pozorni nanj, a zbijali so burke o njem, češ, glejte, je to le komet. (V resnici so mislili, da je solnčni odsvit, drugi so bili cele mnenja, da si je to prikazen potom kake optične priprave nalašč kdo Litijčanov izmislil.) Le dva opazovalca sta v obližju vo- ima poslopje na pročelju kak slovenski napis, bi se prekleto motil! Mestna topničarska vojašnica ob Dunajski cesti ima svoj napis na prvem mestu: »C. in kr. mestna topničarska vojašnica”, na drugem mestu pa nemški. Klerikalci v deželnem odboru kranjskem pa so slovenske narodnosti polni le v ustih, drugače pa je ne poznajo drugod, kakor tam, kjer jim služi za njih umazane namene! Razdelitev državne podpore. Mestni magistrat je te dni razdelil Barjanom državno podporo 6000 K, ki jo je župan Hribar izposloval za nje vsled škode pro-vzročene jim po zadnji povodnji. To je v kratkem času že druga izdatna vsota za barjanske prebivalce; in upati je — magistrat naj bi to vsaj nadzoroval, — da se denar res namenu primerno porabi, t. j. za nakup semen in poljskih pridelkov. Obravnava o zaplembah „Jutra“. Pri c. kr. deželnem sodišču soba št. 79 se vrši jutri t. j. soboto ob 5. uri popoldne obravnava o ugovoru proti zadnjima zaplembama »Jutra”. Posebno za obrtnike zanimiva bo razprava o zaplembi notice: »I z črne knjige naših narodnjakov”. Opozarjamo' občinstvo, da je razprava javna. Obenem odgovarjamo na mnoga vprašanja, zakaj zadnje obravnave glede spomenika Adamiču in Lundru nismo avizi-rali, na kratko tako: mi tega nismo krivi. Vprašaj kdo pri našem slavnem c. kr. deželnem sodišču, iz katerega razloga je nas o obravnavi obvestilo šele 2 uri tik pred obravnavo. Mi smo mnenja, daje bil za ta korak edin vzrok ta, ker gotovi gospodje — in med te nikakor ne štejemo dotičen sodni senat — niso radi videli, da se razprava o Adamiču in Lundru vrši pred širšo javnostjo. „Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti“. Pri včerajšnjem koncertu vojaške godbe pred »Kazino” je bilo zopet vse polno Slovencev, posebno Slovenk, za katere smo pa prepričani, da niso prišli radi oficirjev 27. pešpolka, ki so sedeli pred »Kazino” in se porogljivo smejali slovenski »zavednosti”. Umazana konkurenca. Neki tukajšnji židovski optik je poslal po tretji osebi slovenskemu, edino izprašanemu optiku v Ljubljani neko delo, ki ne spada v njegovo stroko. Slovenski optik je iz prijaznosti delo sprejel, a Žid ga je takoj na to ovadil! Takih podlih sredstev se poslužujejo tukajšnji nemško židovski optiki, da bi škodovali slovenskemu obrtniku! Novi nemški naklepi. Na novi državni obrtni šoli bo nastavljenih okolu 40 novih učiteljskih moči. Ker Slovenci ne razpolagamo z zadostnim številom takih strokovno izobraženih učiteljev, izkoristiti hočejo kranjski Nemci in njih »Volks-rat” to priliko in prisiliti vlado oziroma naučno upravo, da zasede prazna mesta na tem — slovenskem zavodu z nemškimi nacijonalci.nemškimičehi in še s kakim —Kočevarjem! — Slovanska unija, pozor! Oko postave, kje si? Pri skladišču na južnem kolodvoru se zadnji čas tako pretepa živina, da se zgražajo nad tem vsi železniški uslužbenci in drugo občinstvo. Ranzingerjevi hlapci n. pr. najprvo toliko nalože, da bi imela dva para konj dovolj peljati. Potem pa, ko en par ne more speljati, pa vzame tak surovež bič ali pa tudi kak kol in začne pretepati ubogo žival; če ga pa kdo opomni, da je to proti postavi, pa še nad njim zarogovili: »Bom pa še tebe, če nisi tiho.” Isto se godi pri raznih prevažalcih premoga. Toda, dasi se to skoro vsak dan ponavlja, vendar ne pride oko postave blizu, da bi to zabranilo, ozir. krivce naznanilo. Dalje je pa tudi cesta vedno tako razorana, da se še s praznim vozom komaj pride skozi. Železniška uprava kje si ? Ali se ne bi mogla cesta tlakovati jaške municijske zaloge neprestano motrila razvoj tega pojava. To je bil naš »odgovorni” ter nek gospod iz deželnega odbora. Okrog četrt na 3 je bil trak že tako razvit, da je bilo za vsakega resnega opazovalca brez vsakega dvoma jasno, da je svetlobni trak le rep Halleyevega kometa. Postal je vedno svetleji in če ni nagajal kak mimoplavajoči oblak, je dosegla njegova razpetost v času med pol in tričetrt na 3 približno 200—300 m navidezne dolžine. Ob 2. uri 43 minut pa se je na spodnjem koncu repa prikazal komet sam. Prizor se je mogel le videti, popisati se ne da. Jedro rdeče, precej megleno, je nekoliko večje — ali vsaj se je zdelo tako — kakor danica. Vzhajal pa je — in to si je za par dni dobro zapomniti — med vzhodom danice in solnca. To je važno vedeti, ker ga premnogi iščejo preveč desno bodisi od solnca, ali kar je že celo napačno, preveč desno od danice. Seveda, ko se dvigne in zaplava po nebesnem morju, pride kmalo v ravno črto nad danico, jo prekorači, in potem res desno od danice nadaljuje svojo pot proti jugovzhodu. Ves prizor se je videl s prostim očesom in za dobro oko še celo bolje, kakor z na- s kamenitimi ploščami, kakor je to po drugih mestih? Tako bi se več takih nerodnosti odpravilo. Očividec. Poziv vsem slovenskim zdravnikom. Da okrepimo idejo jugoslovanske vzajemnosti in da pripravimo tla bodočim slovanskim zdravniškim kongresom, sklenili smo na zadnjem občnem zboru, posetiti dne 26. in 27. t. m. brate Hrvate. Dogovorno s »sborom liečnika kraljevine Hrvatske i Slavonije” določil se je izletu v Zagreb naslednji program: Na praznik 26. t. m. ob 7‘20 zjutraj odhod iz Ljubljane. Na Zidanem mostu se pridružijo štajerski kolegi. Prihod v Zagreb ob 12-15 opoldne. Ob 1. obed v Palace-hotelu; ob 3. izlet v Samobor, ob 8. komers v Palače hotelu. V petek dne 27. t. m. ob 8. zjutraj poset bolnice milosrdnih sestara, ob polu 10. poset zagrebškega sanatorija, ob 11. otvorjenje parne pralnice in zavoda za desinfekcijo ter poset groblja na Mirogoju, za tem vožnja okolu Tuškanca. Ob. 1. obed v Palace-hotelu. Ob 6. zvečer »mesečna skupština sbo-ra liečnika”. Ob 8. skupna večerja v Palace-hotelu. Ob 10. zvečer povratek v Ljubljano, v katero dojdemo ob 3. zjutraj. — Tedaj zelo lep in zanimiv spored! Gospode kolege prosim, da se kolikor mogoče drže določenega programa, kdor je pa zadržan, posluži se seveda lahko tudi poznejših vlakov. Na vsak način naj se vsak udeleženec javi podpisanemu predsedstvu, ker mora »sbor liečnika” radi vozov itd. videti število udeležnikov. Naravno je, da se izleta t udeleže tudi lahko dame. Za društvo zdravnikov na Kranjskem: dr. De m e ter Blei-weis Trsteniški. Skrajno orožje v skrajni sili. Da v klerikalni stranki poka, to je danes že davno javna tajnost. Ali da gre gospodi na krmilu že tako slabo, o tem nam je podala še le ob priliki koncerta »Stražarjev” sama najboljše dokaze. Prepričani, da jim vse bobnanje iz prižnic, spovednic, listov, osebni agitaciji itd. ne napolni niti polovice .Unionske” dvorane, so zgrabili za skrajno orožje: osebnega pritiska. Napravili so okrožnice, jih razposlali po deželnih slugah (paznikih deželne prisilne delavnice) po vseh klerikalnih podjetjih, (hranilnicah, uradih, trgovinah itd.) A ker se jim pa ni šlo za koncert, ampak le za denar, so na teh okrožnicah od vsakega zahtevali 2 K pristopnine za koncert. Ta zahteva pa je bila tako satansko-zvito sestavljena, da jo je vsakdo smatral kot revolver na prsi nastavljen: plačaj, če ne.... In kar so hoteli, so dosegli. Dobili so denar, ne pa obiskovalcev za koncert. Tako so prazne prostore še enkrat prodajali na vnanje obiskovalce, kar so jih sploh du-. hovniki mogli prignati v Ljubljano. Ampak dosegli so s tem pritiskom tudi nekaj, česar niso upoštevali. Namreč to skrajno orožje je mnogim, mnogim odprlo oči . . . aha, so djali, taki tiči ste! Mnogo odličnih in sicer odločnih klerikalcev je plačalo po ukazu okrožnice, toda h koncertu niso šli. Se jasni, se jasni ... gre sicer počasi, ampak grel Delavska beda. Prijatelj nam poroča: Pisali ste zadnjič o roparskem napadu ob Gruberjevem kanalu. Kdor pa pozna grozne razmere, ki vladajo tam, se temu ne more posebno čuditi! Ker je vsled poplave Grubarjev kanal poln vode, je začasno ustavljeno vse delo, delavci pa ne dobe nobenega plačila, niti za hrano nimajo, pa tudi ne denarja, da bi se odpeljali. Dobro bi bilo, da se kompetentna oblast pouči o teh razmerah, ker to ne zahteva samo človekoljubnost, ampak tudi oziri na javno varnost. Šola v Mostah. Poroča se nam: Hvaležni smo g. Predoviču za njegovo pojasnilo glede sveta za novo šolo. Poživljamo pa sedaj druge faktorje, da je skrajni čas, da se prične z delom, ker nevarnost je velika, da nas prehiti Schulverein. Gosp. dr. vadnim kukalom. Od enčetrt na 4 naprej je vidoma pojemal, nagajala je tudi meg a. Ob tričetrt na 4 se ga je še lahko opazilo, toda s prav neznatnim repom. Rep pa je že izpočetka se vedno krajšal in obledeval, čimbolj se je na solnčnem vzhodu (levo) danilo. Nekaj minut pred 4. uro je bil tudi za najboljše oko neviden. »Jutro” je tudi to pot žrtvovalo za Halleyev komet nekaj brzojavov in nekoliko dela pri, že za tisk pripravljeni formi. Tako so Ljubljančani ob 7. uri že čitali kratko poročilo o tem drugem, oziroma prvem veličastnem prihodu Halleyevega kometa. Iz Ribnice nam očividec g. Adamič poroča: Ob 2. uri 40 minut me je presenetil velikanski dobro očrtan pramen nad Malo goro, kot bi se bližal bog Helij s plamenico, da bi vžgal božji dan. Nenaravni ta svit je segal gotovo 20 do 30 metrov prav v podobi kose proti jugovzhodu zo-žujujoč se boljinbolj, dokler ni prominil pod nebesnim svodom. To je bil kometov rep 1 Ura v zvoniku je ravnokar zabrnela 3, kar se prikaže on sam — Halleyev komet v svoji krasoti. Priklical sem g. stražmojstra svojega soseda in on ter najine ženičei di-vili smo se do 3. ure 30 minut tej nenavadni prikazni. ________________ Žerjav je na shodu v Mostah obljubil, da bo družba sv. Cirila in Metoda prispevala za zidavo šole, prosimo torej, da se ta zadeva spravi v tek, ker sicer znamo doživeti, da se v slovenskih Mostah vpiše v.nemška šulferajnsko šolo do 500 slovenskih otrok! Pozor torej, da ne bo prepozno! Vltale Interessen der ganzen Mo-narchie. Poroča se nam: Včeraj pri opoldanskem vlaku se je doigral na kolodvoru Trbovlje ta le zanimiv slučaj: Ko se poštni vlak ustavi, pokliče nek stotnik 27. pešpolka iz kupeja nekega zunaj stoječega gospoda, ki ga je nazival z »Herr Direktor”. — Stotnik pokliče: »Schnell, Herr Di7 rektor: Haben Sie schon die Voll-machtenunterschreiben lassen? — Ravnatelj: Nein! — Stotnik: »Ich werde Ihnen( solehe Vollmachten von Laibach aus sofort'schicken”. — Ravnatelj: »Ich fahre heute nachts um 12 Uhr 2 Minuten nach Spalato”. — Stotnik: ,Wie Schade! (nato seže v žep in privleče neko listino, ki jo onemu vroči z besedami: »Da haben Sie die eine Vollmacht; die unterschreiben Sie sofort. Die Ubrigen sollen aber nur die Be-vollmachtigten unterfertigen. Eshangtun-»emein viel davonab... Sie kčn-nen ja meine Absichten ... ich kann Ihnen hier nicht alles sagen . . . Bedenken Sie: Vitale Interessen der ganzen Mo-narchie hangen davon ab“! Med tem je že vlak odhajal. V Ljubljani je do-tičnega stotnika sprejela gospa z dvema otrokama. Halleyev komet je dve slovenski ro-doljubkinji iz Ljubljane tako nesrečno oplazil, da sta si morali prvo pomoč iskati v — slaščičarni Kirbiše h. Naše iskreno sožalje! Gospa Zofija Boštnikova, bivša članica slovenskega gledališča v Ljubljani je ustanovila v Zagrebu svojo lastno dramatično šolo. Za kopalne naprave se je priglasil še g. Franc Lončar, klepar in vodovodni inštalater, Sp. Šiška. Sporoča nam: Med Slovenci sem edini jaz, ki sem prvi pričel izdelovati kopalne naprave ter obenem izpeljavah vodovode skupno s kleparstvom. — S tem je ta razpis zaključen. Več izprego-vorimo o njem jutri pri obravnavi, ki je ta razpis povzročila. Javno vprašanje. Z dovoljenjem trgovinskega ministrstva z dne 8. junija 1909., št. 20.854 se je uprizorila Eisenbahnereffek-tenlotterie. — Kot zadnji nepreklicani termin izžrebanja je bil naznačen 3. maj t. 1. Prizadeti, ki imamo v rokah srečke smo se informirali, a še do danes ni bilo žrebanja. Prosimo torej merodajne faktorje, da pojasnijo, kaj je s to stvarjo. Društvo »Mladika” dobi svoje poslopje. Na mestnem stavbišču za dekliškim licejem so pričeli z zgradbo šolskega poslopja, ki bo do jeseni pod streho. To poslopje je bilo za imenovani šolski zavod nujno potrebno. Binkoštna veselica v Postojnski jami. Posebni vlak odhaja Binkoštni pon-deljek, dne 16. maja iz Ljubljane ob 10. uri dopoldne iz Trsta ob 8. uri 40 minut, iz iz Reke ob 8. uri 30 minut, iz Kormina ob 8. uri in iz Pulja ob 7. uri 10 minut zjutraj. Med veselico v jami, katera se vrši pri vsakem vremenu, koncertira razun jamske godbe tudi polnoštevilna mestna godba iz Pulja. V jami uraduje c. kr. jamska pošta in vsem tam oddanim razglednicam se pritisne pečat jamske pošte ter se razpošljejo naravnost od tam v vse dele sveta. Vstopnina v slavnostno, električno razsvetljeno jamo znaša samo 2 K za osebo, vsako na-daljno znižanje vstopnine je popolnoma izključeno. Veselica se prične ob 3. uri popoldne. - ' Znanstveno društvo za raziskovanje jam se je torej včeraj ustanovilo. Shod je bil razmerno dobro obiskan. Prečitala so se že potrjena pravila, volil se je odbor (8 članov) na čelu mu deželni predsednik baron Schwarz. Društvo se razdeli v posamezne sekcije, te volijo svojega načelnika, kateri jih zastopa v odboru. Odbor je mešano sestavljen iz članov Nemcev in Slovencev; To bi bila za enkrat kratko očrtana vsebina ustanovnega shoda, ki se je vršil v deželni palači. Mi se tega shoda nismo udeležili, dasi je en član našega uredništva že dolgo let znan raziskovelec podzemeljskega kraljestva. Mi smatramo to društvo kot birokratično že po ustanovitelju, še bolj pa po načinu, kako je baron Schwarz to društvo ustanovil. Gospod baron, gotovo še niste pozabili na vabila k prvemu sestanku. Mi nanje še nismo pozabili. Dokler ne vidimo res demokratičnega preobrata v sestavi tega društva, se pri najboljši volji ne moremo ogrevati zanj. Zgodaj sta začela. Hišnik hiše št. 2 Pod trančo je prišel včeraj okolu 6. ure popoldan domov in je videl v veži dva dečka, od katerih je bil eden star komaj trinajst in drugi kakih petnajst let. Oba sta nekaj delala pri veliki skrinji, v kateri je kramarija neke ženske, ki stanuje v tej hiši. Ko sta dečka zagledala hišnika, sta hitro zbežala čez vrata, kar se je zdelo hišniku zelo sumljivo. In res, na skrinji je bila odtrgana ključavnica. Dečka sta hotela krasti! Hišnik je skočil hitro na ulico, ali dečka sta bila že daleč. Ta dva sta pa res zgodaj zašla na napačna pota. Tatvina v Žuženberku. Mesarju in Franu Aubelju je bilo dne 8. t. m. doma ukradenega 300 K denarja, zlat poročni prstan, srebrna ženska ura, trije zlati prstani in zlata verižica liki kače, ki je imela za obesek zlat ključek in srček. Gosp. Aubelj ima vsega skupaj 495 K škode. Po, uzmo-viču pridno zasledujejo, a je dosedaj ostal še ves trud brezuspešen. Kar je Iskal, to je dobil. Pekovski pomočnik Josip Bajželj nekega izkuharja na Radeckega cesti — ne vemo zakaj — nič kaj lahko ne gleda. Ko je šel včeraj dopoldne v „rožcah“ mimo njegovih vrat, je treščil z desnico po šipi, a se zraven po prstih tako obrezal, da so mu morali dati pomoč na policiji. Ker je bil pa le še silno hud in ga ni bilo varno spustiti na ulico, so ga priprli. Zadnjo besedo bode izreklo sodišče. Našel je pekovski pomočnik Fran Starlekar dragocen, briljanten uhan ter ga oddal na magistratu. Onesvestila se je včeraj v neki prodajalni na Mestnem trgu soproga kovača F. Vrhovca. Elementarni pojavi. Včeraj so bili posebno na jugo-jugovzhodni strani značilni znaki oddaljenih elementarnih izgredov (potresi, nevihte i. t. d.) v večjem obsegu. Popoldne so bili nekoliko manj značilni znaki tudi na jugozapadu. Po dosedanji praksi soditi, se je prvi del označenih izgredov moral ponekod doigrati že včeraj, a glavni izbruh sledi najbrže že danes. Skorej gotovo bodo tudi naši kraji občutili njih vpliv. Vreme ob blnkoštih. Kakor danes vse kaže, je bolje, da za binkoštne praznike ne pričakujemo stalno lepega vremena. Na ugodno vreme za nedeljo smemo računati le tedaj, če se do sobote popoldne dosledno regulirajo vplivi, nastali vsled daljnih elementarnih izgredov. Potres sneg In nevihte. V San Domingo je bil 11. t. m. močan potres. Potresi so se občutili tudi po raznih krajih naše monarhije. (Glej brzojavna poročila). Po Solnograškem je v sredo močno snežilo. — Po severno Štajerskem so bile večje nevihte. — Po Španiji vlada velik mraz. — Naš vremenski poročevalec je imel torej :s svojo prognozo od 10. do 12. t. m. zopet — žal — le preveč prav. Društvene vesti. Prostovoljno gasilno društvo v Begunjah (Gorenjsko) ponovi gledališko predstavo v nedeljo, dne 15. maja 1910. v Gasilnem domu s sledečim sporedom: 1. Petje. 2. Dragocena ovratnica. 3. Brat Sokol. ,Za-četek točno ob pol 5. uri popoldne. Čisti dohodek je namenjen za pogorelce na Z g o š i in društveno blagajno. Akademlčno tehnično društvo »Ta-bor“ v Gradcu ima svoj II. redni občni sbor v soboto, dne 14. maja ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Na sporedu je tudiprogramatičnopredavanje t. Šlibarja: »Narodno vprašanje". N^jnovejša telefonska in brzojavna poročila. Cesar v Budimpešti. Budimpešta, 12. majnika. Cesar je dospel danes zjutraj s posebnim vlakom semkaj. Na kolodvoru in pred kolodvorom ga je pričakovala tisoče broječa množica, lakoj ob prihodu se je doigral neljub in-rmezzo. Voz, v katerem se je peljal cesar, da ^ °b.n.ek poštni voz in le temu, J ne^ policist zagnal v konje poštnega voza, se je zahvaliti, da se ni pripetila kaka večja nesreča P P .. ?udiSP*šta* 12- "laja. Takoj po prihodu v Budimpešto je sprejel cesar v privatni avdijenci budimpeštanskega komandanta fmlt. Viktorja Schreiberja. Budimpešta, 12. maja. Ob pol 1. uri je sprejel cesar ministrskega predsednika grofa Khuen-Hederwaryja v privatni avdijenci. Ministrski predsednik je poročal cesarju o zadnjih političnih dogodkih. Budimpešta, 12. maja. Ob 11. uri se je vršil ministrski svet, ki je svoje posvetovanje končal že opoldne. Na dnevnem redu so bile same tekoče zadeve. Justh proti vladni stranki. Budimpešta, 12. maja. Iz Temeš-vara se poroča, da je došel t]a Justh, ki je v svojem govoru zopet strahovito napadel vladno stranko, zlasti Tiszo. — Kakor se zatrjuje, se namerava izvršiti kooperacijo vladne in vseh ostalih strank proti Justhovi stranki. Angleški poslanik odpotuje z Dunaja. Dunaj, 12. maja. Tukajšni angleški poslanik Carkwail je pozvan od angleškega kralja Jurja V. naj pride v London. Zato odpotuje v nedeljo. Cesar Viljem v Londonu. Berlin, 12. maja. Cesar Viljem pride v Cetrtek dne 19. maja v London, da se udeleži pogreba kralja Edvarda. Stanoval bo v kraljevi palači. Mogoče je, da pride cesar že 18. t. m. v London. Iz odsekov. Dunaj, 12. maja. Finančni odsek je imel danes sejo, v kateri se je debatiralo o finančno-političnih vprašanjih. Dunaj, 12. maja. Proračunski odsek je nadaljeval danes razpravo. Poslanci Ku-randa, Kraus in Ressl so močno napadali ministrstvo javnih del, češ, da zelo zapostavlja Moravsko, kar se tiče cest in vodovodov. Dr. Sylvester je kritiziral posamezne postavke, zadevajoč tujski promet. Dr. Ma-yer je zahteval, naj se že vendar prične graditi novo poslopje univerze v Inomostu. Wittek je zahteval, naj se vendar že enkrat izdela načrt glede obdačenja hotelov, ki naj odgovarja dejanskim razmeram. Potres na Dunaju. Dunaj, 12. maja. Zaradi sinočnega tukajšnjega potresa vlada danes na Dunaju precejšno razburjenje. Prvi potresni sunek se je čutil sinoči ob 9. uri 18 minut in temu sta sledila še dva. Gloggnitz, 12. maja. Tukaj so se čutili sinoči štirje močni potresni sunki, in siser prvi ob 9. uri 20 minut, drugi ob 9. uri 50 minut, tretji ob 12. uri 40 minut in četrti ob 1. uri 30 minut po noči in sicer v smeri proti jugozapadu. — Potres je povzročil splošno paniko. V neki hiši je nastala 5 metrov dolga razpoka. V tem času je pripeljal tudi koroški brzovlak in ker je ljudstvo tekalo zbegano semintja, so potoval ci smatrali, da sta trčila dva vlaka. Skupno posvetovanje čeških In nemških poslancev. Dunaj, 12. maja. Poslanca Gelbert in Vaček sklicujeta za binkoštne praznike na Dunaj sestanek vseh čeških in nemških državnih in deželnih poslancev moravskih. Namen tega sestanka je ureditev moravskih deželnih financ. Afera Breiter — dr. Pattai. Dunaj, 12. maja. Predsednik državnega zbora dr. Pattai je dobil danes od neodvisnega poljskega socijalističnega poslanca Breiterja grozilno pismo, v katerem mu zadnji grozi z zaušnicami. Dr. Pattai se je odločil, izročiti to zadevo dvema zastopnikoma in je za zastopstvo naprosil viteza Pantza in poslanca dr. Oskarja Ernsta Stolzla, ki naj zahtevata od Breiterja zadoščenja. — Zbornica namerava z ozirom na to afero izraziti Breiterju svoje nezadovoljstvo radi njegovega postopanja. Dunaj, 12. maja. Kakor se poroča, sta zastopnika dr. Pattaija vitez Pantz in dr. Stolzel smatrala za potrebno, da se najprvo informirata glede satisfakcije Breiterja. Breiter se je v častnih aferah zadnja leta baje obnašal jako dvomljivo in kršil častni kodeks. Vsled tega nameravata zastopnika dr. Pattaija sestaviti izjavo, v kateri odrekata Breiterju satisfakcijo in vsled tega smatrata svojo misijo za končano. S tem bo ta afera tudi za predsednika dr. Pattaija rešena. t Kralj Edvard. London, 12. maja. Truplo umrlega kralja Edvarda se je položilo danes v rakev. London, 12. maja. Kralj Jurij V, kraljica in kraljeva mati so se udeležili danes kratke zadušnice, ki jo je imel chan-terbriški nadškof za pokojnega kralja. London, 12. maja. Spodnja in zgornja zbornica se snideta dne 17. t. m., da celokupno prisostvujeta prevozu trupla pokojnega kralja v Westmtinster. Slovanska Enota. Dunaj, 12. maja. Pod predsedstvom poslanca Uzdržala je imela danes parlamentarna komisija »Slovanske Enote" nad tri ure trajajočo sejo, v kateri se je največ razpravljalo glede jezikovnega vprašanja. Tozadevni predlogi, ki se izdelajo čez binkoštne praznike v Pragi na podlagi posvetovanj, se bodo predložili »Slovanski Enoti“ v odobritev. Roparski umor na Dunaju. Dunaj, 12. maja. Sinoči je dosedaj še neznan človek umoril tu Leopoldino Piller, ki je bila pod policijskim nravnost-nim nadzorstvom. Kmalu po eni uri popol-noči so našli Piller v njeni sobi zadavljeno. Obvestilo se je takoj policijo, ki je hitro konštatirala, da gre tukaj na roparski umor. Poklicani zdravnik rešilne družbe je mogel konštatirati edinole še smrt. Policija je takoj dognala, da je morilec oropal umorjenko in odnesel dva prstana iz novega zlata in s ponarejenimi briljanti in ravno take uhane. Morilec je najbrže smatral te za prave in zato izvršil umor. Na vratu se poznajo male in večje praske od nohtov. Na kraj dejanja je došel tudi policijski šef Stukhart, ki je takoj odredil potrebna poizvedovanja po nočnih kavarnah in zabavališčih. Dosedaj se je dognalo, da je morilec zadnji obiskovalec Pillerjeve, ki je bil po opisih kakih 27 let star, delavec, slabotne postave, brez brk, črne polti. Morilec je pustil v sobi neko zeleno kravato in slab dežnik. Opis storilca se je takoj naznanil vsem stražnicam, ravnotako vsem juvelirjem in starinarjem. Truplo umorjenke so odpeljali zjutraj v mrtvašnico splošne bolnice. Uvedle so se tudi poizvedbe, s kom je umorjena Piller v zadnjem času občevala. Zjutraj je poskušal nek človek pri nekem starinarju v 18. okraju prodati razno psevdo-zlatnino brez vsake vrednosti. Starinar o umoru še ni bil obveščen. Smatra se, da je bil morilec pri njem. Dosedaj se morilca še ni izsledilo. Listnica uredništva. Gosp. V., hotel Lloyd, Reka: Srčna hvala, vse prejeli, se priporočamo! — Litija. Dopisa, o katerem nam pišete, nismo prejeli, četudi smo ga pričakovali, ker smo bili obveščeni, da ga dobimo. Krivda bo gotovo na pošti. Žal nam je pa zelo, ker take dopise zelo radi priobčujemo. Poslano) Gospod Luka Šetina, bivši dimnikarski pomočnik pri podpisanem, je dobil v zakup dimnikarsko obrt za ljubljansko okolico. Posegel pa je tudi v področje mestnega dimnikarstva. Opozarjam torej do-tične hišne posestnike, da gori omenjeni nima pravice izvrševati obrti v stolnem mestu Ljubljani ter svarim dotičnike, da imajo lahko sitnosti z obrtno oblastjo. V Ljubljani, 12. maja 1910. Jos. Spitzer, dimnikarski mojster, Krakovski nasip št. 8. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, v kolikor določa zakon. Mali oglasi. Sprejme se dva učenca poštenih staršev, v trgovino z mešanim blagom v Ljubljani. Kje, pove inse-ratni biro .Jutra*. Kontoristinja vešča slovenskega in nemškega jezika, z večletno prakso, želi vstopiti v trgovino ali pisarno. M. K. na upravništvo .Jutra*. Gospodična vešča slovenske in nemške korespondence z lepo pisavo išče primerno službo. Ponudbe upravništvu »Jutra* pod št. 100. Zanesljiva blagajničarka želi vstopiti v večjo trgovino. Dopisi na upravništvo pod S. M. Fotogrnfičnl aparat se za jako nizko ceno proda. Ogleda se v upravništvu »Jutra*. Električni klavir jako dober, v tovarni je stal 2400 K, se proda za 1100 K. Vpraša se v kinematografu .Ideal*. Krasna meblovana »oba, klavir na razpolago, se takoj odda. Bleiweisova cesta št. 20, II. nad. desno. Tri dobre molzne krave se vzamejo na rejo pod jako ugodnimi pogoji. Ponudbe .Dobre molznice* na inseratni biro .Jutra* do 15. t. m. Stanovanje obstoječe iz 3 sob se išče za takoj. Ponudbe pod .Rudolfovo* na inseratni biro .Jutra*. Kupim manjšo špecerijsko polico In pult. Naslov pove inseratni biro ,Jutra“. ISČe se vzgojiteljica k štirim otrokom, ki je zmožna slovenskega in nemškega jezika ter vešča igrati na glasovir. Naslov pove upravništvo »Jutra*. Dvokolo se iz druge roke po nizki ceni proda. Dragotin Petelin, Gorjansko pri Komnu. Sprejme se gospodična na hrano In stanovanje. Na razpolago je tudi kopalna soba. Vpraša se na Elizabetni cesti št. 7. II. nad. imuni ................... KORESPONDENCA. Mlad akademik, Srb, slušatelj tujezemske univerze, se želi potom korespodence seznaniti z mlado, naobraženo Slovenko. Šifra: .Lettre*, Ztirich (Haupt-post), Poste restante. Mlada dama želi menjati poštne znamke. Nastov G. Marie Louise D. pl. B. na upravništvo .Jutra*. Mlada distingvlrana dama želi korespondirati z mladim umetnikom (najljubše pisateljem). Pisma pod šifro »The secret*, Ljubljana, Poste restante. Najcenejša birmanska darila kakor: zlate In srebrne ure, verižice, obeski, prstani, uhani, zapestnice itd. Kupuje se staro zlato, srebro in juveli ali jemlje v zameno. Mlllllllllllllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiitiiiii Lastna delavnica za popravila in nova dela. ■ iiiiiHttitifiititiiiiiiiiiiiiiiHitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiitiiniiii LUDOVIK ČERNE juvelir, trgovec z urami in zaprisežen sod. cenilec Woll'ova ulica. 3. ISTa, prod.ao je nelcaj prodajainiške oprave stojala s predali, kopirna preša, metri, zaboji, podstavki itd., ter dve napisni tabli, jedna s sliko sv. Cirila in Metoda. Predmeti se imajo proti plačilu kupnine prevzeti takoj. Ponudbe sprejema do 16. t. m. dr. Anton Švigelj, odvetnik v Ljubljani, Slovenski trg It 3. v veliki izberi in po najnižjlh 'cenah priporoča S. STKMOLI, brivec in lasničar Ljubljana, Pod Trančo št. 1. Franc Lončar stavbeni in umetni klepar ter vodovodni ištalater, Spod. Šiška št 66 se priporoča slav. občinstvu za izdelovanje vseh kleparskih del, kopalnih naprav (tudi z pečmi) sploh za vsa v njegovo stroko spadajoča dela. Naročila na deželi se izvršujejo kar najhitreje. To podjetje je kot narodno prvo združilo kleparstvo z upeljevaujem vodovoda ln napravami kopalnih naprav. Lepo stanovanje na Privozu štev. 17 obstoječe iz 4 sob, pritiklin in vrta, kakor tudi stanovanje, obstoječe iz 2 sob in pritiklin se za avgust termin mirnim strankam odda. Izvrstno uspevajoča i trgovinai s platnenimi in volnenimi izdelki v provincijalnem mestu se vsled bolezni posestnika jako poceni proda. Letni promet K 45*000 do K 50*000. Jako majhna režija, ker ni potreba veliko osobja. Kapitala je treba samo K 10*000. Ponudbe pod BCvetoča trgovina" na inseratni biro .Jutra*. .vito 10 družb (kompanij) dobrih ogljaijev za izdelovanje bukovega oglja v dobrem polo-žajubrez kamenja išče tvrdka Mrkopalj, železniški kolodvor Lokve. Ivan Soklič v Ljubljani Pod Trančo štev. 2 priporoča cenj. občinstvu svojo veliko in bogato zalogo i*— ) v kavarni, slaščičarni in pekarni J. Zalaznik Stari trg štev. 21. 40-2, Prvo slovensko podjetje za napravo elekričnih central. Izvršuje električne naprave z vodno silo, na par, z bencinmotorji s surovim oljem. Vsakovrstne transmisije za mline, žage itd. Poprave bencin-motorjev, avtomobilov, elektro-motorjev, dinamo- in parnih, strojev: poprave v tiskarnah in pivovarnah. Naprava transporterjev za opekarne po najnovejšem sistemu, kakor tudi aparati za rezanje strešne opeke za zid — patent Marzola. Izvršuje vsa strojna in mehanična dela točno, solidno in po nizki ceni. Načrte in preračune ne zahtevanje. DC \ I/IV[ strojno ključavničarstvo in • * /iLIVIll podjetje za elektr. naprave Ljubljana, Poljanska c. 67. Telefon št. 73. Naj večja zaloga najfinejših barv za umetnike, slikarje, kiparje itd., kakor: Diisseldorfske oljnate "barve v pušicah za umetnike in Studijsko slikanje. Horodamove patentovane akvarelne barve za šolo in v pušicah za študije. Pastelne barve (stogle) pristne francoske in za ljudske šole v škatljicah. Tempera barve 14/87 za srednje in strokovne šole, za umetniške in prijatelje umetnosti. = Firneži, olja in retuše za slikarstvo nz 1 - 1 —1 Slikarsko platno Zahtevajte cenik. z oljnatim in krednim temeljem. Zahtevajta cenik. Tzorci za sobne slikarje vedno najnovejše na razpolago priporoča prva kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja. Hauptmann, Velika binkoštna okasion prodaja od torka do sobote, izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke ter najmodernejše konfekcije za dame in deklice. Vela izbera slamnikov za gospode in dečke. 90 do 3©°|0 ceneje kakor dosedaj! Angleško skladišče oblek O. Bernatovič v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5 sn — -.t r -rr , -1 sr. - r r ~ ~ r, : . : r' ,:, —•—r.—m—. ” . - ■ * ^ , Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Delniška glavnica K 3,000.000. Stritarjeva ulica št. 2 Reservni fond K 400.000. Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu priporoča žrebanje glav. dobitka ptomese na 3°0 zem. srečke I. emisije a 5'50 17. maja K 90 000 „ „ 4° o ogrske hipotečne srečke a K 4’— „ „ „ 40 000 „ „ ogrske premijske srečke cele & K 14'—, polovice k K 8 „ „ „ 200000 Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po čistih 2 O. Tovarna sodavice inpokalic na Predovičevem selu izdeluje brezalkoholne pijače iz kemično strogo preizkušenih voda. Najzdravejše okrepčilo. Za obilne naročbe se priporočata slav. občinstvu in gostilničarjem Bergant & Škof. Ustanovljena leta 1831. JVajvečja zavarovalnica avstro-ogrske države Ustanovljena leta 1831. C. kr. priv. občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu Glavni zastop v Ljubljani, Marijin trg, Sv. Petra cesta št. 2, v lastni hiši. Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. Na življenje in za doto v vseh mogočih sestavah. — Tekom leta 1909. zavarovalo se je 17.230 oseb za kapital nad 143 milijonov kron na življenje. — Družba je izplačala za škode nad 977 milijonov kron. Premoženje družbe znaša nad 366 milijonov kron. Prvi Prešernova ulica štev. 44. Prireja pogrebe od najpriprostejše do najelegantnejše vrste v odprtih kakor tudi s kri* stalom zaprtih vozovih. — Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence umetne, cvetlice, kovine, porcelana in perL Za slučaj potrebe se vljudno priporočajo _ mm* cene! TURK In BRATA ROJINA