»x                                  Slepar
ij/avanko iz Vranje peči je bil hudoben i» prekauen filorek. Ko ae razaese
*^ po okolici glas,  da j« Priiesje,   velika   pa  ubožna  vas,  iio tal pogorela,
X dene  on  bisag"0 prekn  ramc ter se napotf iskat miloščiiH1.    Od htše do
f hiSe hodi in tako-le prosjači:   nV imenu Nartnika, Prileškoga pogorftlca,
prosiru daru vbogajme.   Zgorelo mu je poslopje, živina in že ce\6 jedno dete.
Ker se trudi, da bi postavil hiSo Se pred ziruo in zatorej ae utegne sani boditi
okolo,   naprosil je mene, da poiačem  dai*(5v  pri  dobrih ia usmiljenih  Ijud6h.
Usmilite su ubozega siroraaka!"
Ljudj^, ki so čuli o Nartnikovej uezg^odi, dajali so radi in obflo Davanku, jedni novcev, drugi žita, ti raenj, 6ni ved, kolikor so premogii po svojem stauu.
Ni nara treba oraeujati, da Davauko Nartniku niti znia od nabranega žita ni pokazal, saj mu ta nikoli ni veleval prosjačiti zanj. -Sam je vse po-prodal, ter potem jiovce zajedel iu zapil.
Tri leta pozneje treSfii v Davaiikovo hišo. Drazega Dav&uko ni otel, nego obleko, katero je iaiel ua aebi.
V«s v revsčinj si izprosi pri nekmn sosedu kos ter se ž njira napravi prosjaeit, a zdaj saiu za sebe. Od vasi tlo vasi hodi, a povsod ga zavra&tjo, rekod: nJedenkrat s\ uaa uže ualagal; najbrže aas hočeš tudi zdaj proslepariti. Ho<ii i Bogom !a — Zvedelo seje namret kmalu, kak<t jo Ijndi sleparil, proseč v pogorelčevem imemi, o njegovpj zadnjej nesreči pa se ui še culo ouSesa. —
Ves pobit j« Iiodil u^kaj 6asa okolo. SlednjiC je obupavši skočil v vodo^ kjer je konfa) svoje hudobuo, brezupno življenje.
Kdoi* s» laže in slupari,
Tega Bojf hudo udAvi.                              Jos. Gradačan