PoStnlna plačana T gofcvTn!.
CV., štev.

Ljubljana, četrtek 22. marca 1934
Cena 2.— Din
upravuištvo; Ljubljana, Knafljeva uiica 5. — Telefon St 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. tnseratnj oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL 3. — Tel 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
St. 11. — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St
2. — Telefon St 19U. FtačunJ pri pošt. ček zavodih: LJubljana St 11.842, Praga čislo 78.180, Wien St 105.241
Reformni pokreti v Franciji
Nikdar se menda ni v Franciji toliko govorilo o potrebi temeljnih notranjih reform, kakor od burnih in krvavih februarskih dni sem. Na vseh straneh se mrzlično živahno diskutira o obnovi javnega življenja, ki se označuje za najnujnejšo zahtevo časa. Velik delež na tem splošnem gibanju ima sicer razburjenje, katero je vzbudila brezprimerna afera žida Staviskega, ki ne more priti do zaključka, marveč se od dne do dne bolj komplicira. Toda danes je že jasno, da je finančni in družabni škandal s svojimi posledicami vred dal pač znamenje za splošni alarm, da so pa vzroki nezadovoljnosti globlji in pred vsem, da segajo dalje nazaj, kakor v prve tedne letošnjega leta. Zato duhov ni moglo pomiriti niti imenovanje Doumergue-ove vlade, ki sicer uživa posebno zaupanje javnosti. Zahteva po temeljitih reformah je ostala živa in močna in se je končno koncentrirala v zahtevo po iz-premembi ustave. Toda soglasnost je samo v tem, da je treba ustavo spremeniti; kako in v kakem pravcu naj se ispremeni, o tem pa so mnenja zelo, zelo različna, često diamentralno nasprotna.
Ni dvoma, da se je v Franciji med sedanjim načinom parlamentarnega režima in med narodom odprl prepad, ki ga je nujno treba premostiti. Republikanskih ustavnih zakonov iz leta 1875., ki so dosedaj veljali za nedotakljive, množice danes ne smatrajo več za zadostne, da ohranijo državo močno in notranje zdravo, kakor je to potrebno, če hoče" spričo današnjega zapletenega mednarodnega položaja ohraniti svojo trdno in vodilno pozicijo in obenem premagati domače gospodarske težave. Doumergueova vlada ima odprte mnoge možnosti in vse pričakuje od nje, da jih bo tudi porabila. Vlada sama za enkrat še molči. Storila je pač že prvi korak, ko si je dala izglasovati znano pooblastilo, ki precej občutno posega v dosedanje tradicionalne pravice parlamenta, ali se bo pa v svoji sedanji sestavi mogla in hotela odločiti za dalekosež-nejše ukrepe, je še veliko vprašanje
V javnosti pa se med tem na vseh straneh pojavljajo načrti, predlogi in nasveti. Poleg zahteve, da je treba ustvariti nekaj novega, soglaša večina predlogov in načrtov tudi v stremljenju, da naj se okrepi državna avtoriteta. V vseh ostalih smereh pa se, kakor že rečeno, med seboj močno razlikujejo in si nasprotujejo v načelih in metodi. Na mnoge, zlasti mlajše, kroge privlačno učinkujejo inozemski vzgledi. Parola: »Proč s parlamentom in njegovo diktaturo!« ni pognala iz domačih tal. Toda na drugi strani ne manjka resnih in uvaževanih glasov, ki iz specialno francoskega vidika stremijo po odpravi izrastkov napačno pojmovane demokracije in kličejo po spremembah, ki bi oja-čile avtoritarno moč države, ne da bi se dotikale bistva njenih osnov.
Tako pot ima pred vsem v mislih znani desničarski voditelj, bivši ministrski predsednik Andre Tardieu, ki je nedavno izdal knjigo »L' Heure de la decisi-on«. Tardieu zahteva pred vsem ojače-Eije pravice in moči predsednika republike, ki naj se mu pred vsem da oblast razpustitve parlamenta brez odobritve senata, na katero je po sedanji ustavi vezan.
Nadalje zagovarja Tardieu utesnitev finančne inicijative ljudskega zastopstva in predlaga kot najdalekosežnejšo ustavno novost uvedbo ljudskega refe-renda, kakor ga imajo v Švici. Za Tar-dieujeve načrte je v javnosti, zlasti med Parižani, mnogo razumevanja, v parlamentarnih krogih pa utegnejo — posebno na levici — zadeti ob srdit odpor, tako da je zelo dvomljivo, ali bi se mogla taka revizija ustave doseči s sodelovanjem poslanske zbornice in senata.
Zato desničarsko organizirana mladina noče o redni parlamentarni poti ničesar slišati in gre v svojem radikaliz-mu tako daleč, da zahteva popolno odpravo parlamentarnega sistema. V tej skupini ustavnih revizionistov so razločno vidni vplivi fašistične in hitler-jevske ideologije. Njim nasproti stoji skupina mladih radikalov in novosoci-alistov, ki jih vodita Jean Luchaire in Marcel Deat. Ta skupina odklanja fašizem, vendar pa smatra za potrebno, da se zruši vsemogočnost sedaj obstoječih »starih« strank in se vse politično življenje postavi na povsem novi podlagi, tako da bo omogočeno pozitivno, konstruktivno sodelovanje vseh dobro mislečih, ki ne bo obremenjeno z balastom starega strankarskega doktrinarstva.
Najdalje in najgloblje segajo zahteve nove stranke »Parti social national«, ki jo vodi Jean Henessy. Ni to morda slepa kopija hitlerievskesa nacionalnega socializma, kajti stranka stoji načelno na republikanskem in demokratskem stališču. Pobija pa razredni boj in izrastke kapitalističnega Ostema ter zahteva zaščito gospodarsko slabih. Smernice njenih reformnih zahtev gredo za
Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Teletoc 3122, 3123, 3124. 3125, 3126 Maribor Gosposka ulica 11. Teleton St 2440 Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1. Telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
tarifu.
Oglasi po
Beneš odgovarja Mussoliniiu
Avstrijski ekspoze v zunanjepolitičnih odborih parlamenta in senata - štirje različni koncepti za rešitev avstrijskega problema -Možna je samo ena rešitev: Avstrija mora postati avstrijska
Praga, 21. marca, d V zunanjepolitičnih
odborih poslanske zbornice in senata je zunanji minister dr. Edvard Beneš imel danes daljši ekspoze, v katerem je obravnaval skoro izključno avstrijsko in z njim v zvezi srednje-evropsko vprašanje. Njegov ekspoze se splošno smatra za odgovor na nedeljska Mussolinijeva izvajanja o teh problemih, čeprav dr. Beneš Mussolinijeve-ga govora nikjer direktno ne omenja.
Najprej je dr. Beneš orisal zgodovinski razvoj avstrijskega vprašanja od 1. 1919. dalje in je poudaril, da je bila Češkoslovaška od prvih dni obstoja avstrijske republike z njo vedno v prijateljskih odno" šajih. Zato nima povoda za kakršnokoli animoznost proti Dunaju. Enako pa tudi napram Nemčiji ni razloga za nesporazum, kajti med Prago in Berlinom ni nikakih spornih vprašanj takega značaja, ki bi zadevale samo Nemčijo in Češkoslovaško. Vse od prevrata dalje je avstrijski problem za evropski mir tako važen, da se je treba z njim baviti zelo podrobno. Za Češkoslovaško in za ostali dve državi Male antante je to vprašanje, ki se tiče njihovih temeljnih političnih in gospodarskih interesov. Zato bo Mala antanta nesporno v bodočnosti stalno soodločevala o odnošaiih Avstrije tako do Nemčije kakor do Italiie.
Nemška rešitev avstrijskega problema
Kljub samostojnosti Avstrije je politični položaj v Evropi vedno potiskal v ospredje problematičnost njenega obstoja in vsa zadnja leta smo bili priče raznih poizkusov za rešitev avstrijskega vprašanja. Te poskuse je po njihovem izvoru možno označiti za nemške, italijanske, srednjeevropske in avstro-madžarske. Nemški poskus je predvsem rešitev vprašanja v obliki Anschlussa, ki ga je pokrenila prva avstrijska vlada takoj po končani vojni, ko je proglasila priključitev k Nemčiji kot glavno zahtevo avstrijskega nemštva. Prepoved Anschlussa pa je prišla v mirovne pogodbe, ki so s tem za bodočnost za jamčile avstrijsko samostojnost. Nadaljnja jamstva tvorita ženevski protokol iz 1. 1922. in finančni protokol, sklenjen v Lausanni 1. 1932, ki je ponovno poudaril nolitične obveznosti Avstrije iz 1. 1922. Prizadevanj za izvršitev Anschlussa je bilo že več. Od avstrijske strani so se zavzemali zanj Renner in Seipel, z nemške strani Streseman. Marx, Miiller in Briining. Prišlo je celo do poskusa carinske unije v dogovoru Curtius-Schober. Vendar je značilno, da je Evropa vselej ostro reagirala na slične akcije ter se niti v dobi relativnega političnega zatišja ni hotela pomiriti s tem faktom. Aktualnost Anschlussa je znova dvignila avstrijska narodno-socialjstična stranka, ki je hotela izzvati v Avstriji splošno ljudsko gibanje s ciljem, da Avstriia prej ali slej oade v naroči? Nemčiji. Ako b! se stvari kdaj res utegnile razviti v tem oravcu, se je treba bati. da bi v Evropi vzniknili trajni spori, kajti kakršen ie položaj, se odklonilno stališče do Anschlussa niti v Italiji, niti v Franciji, niti v Angliji, niti v ostalih zainteresiranih državah ne bi spremenilo v nobenem primeru, tudf tedaj ne, ako bi Avstrija res postala narodno-socialistična Anschluss je nesprejemljiv skoro za vso Evropo, gotovo pa za vse sosede Nemčije in Avstrije. Na tem ne more ničesar spremeniti začasna taktika te ali one države, ki bi se morda za kak trenutek ne hotela preveč eksponfrat?
Italijanska rešitev
Italijanski načrt ni bil nikoli mednarodno tako točno formuliran, da bi se dala napraviti analiza in da bi postale jasne vse njene prednosti in njeni nedostatki V načelu je šlo Rimu pri vseh poskusih samo za to, kako bi si v Avstriji in v Podunavju zagotovil političen vpliv, izbil zase posebne gospodarske ugodnosti in končno seveda tudi zabranil Anschluss. Po 1. 1922., ko je bila Avstrija s svojo politiko navezana na Ženevo, se je razločno pokazala ta ita iijanska politika, ko so italijanski zastopniki hoteli imeti predsedstvo ali vsaj referate v vseh onih organih Društva narodov.
omejitvijo partijske vlade in izločenjem razrednih strank. V to svrho pa je treba močne, s potrebno avtoriteto opremljene vlade. Torej tudi tu klic po močni roki. Glavno pa je, da tej skupini ne zadošča revizija ustave, marveč ji gre v prvi vrsti za spremembo uprave, v kateri naj se izvrši decentralizacija po pokrajinah in naj se torej zruši sistem departmanov. Henessyjev regionalizem se naslanja nekako na švicarski kanto-nalizem, prepušča pa vso politično kom-petenco osrednjemu parlamentu. S tem bi se bistveno omejil birokratizem, ki danes tako hudo gospodari v francoski upravi.
Kljub tej obilici reformnih predlogov in zahtev se ne da govoriti niti o krizi francoske demokracije, še manj seveda o krizi francoske države. Zgodovina nas uči, da zdravi razum in državljanska zrelost francoskega naroda še nista nikdar odpovedala. Zato ni prav nobenega dvoma, da bosta tudi iz sedanjih, navidezno tako kompliciranih razmer, našla naibol-išo pot na korist Francije in vse Evrope.
ki so se bavili z avstrijskimi zadevami.
Kljub temu pa se je morala Italija udeležiti skupne akcije v Ženevi in v Haagu, ko je šlo za to, da se onemogoči Curtiusov in Schoberjev poizkus. Spov!adi 1932. je proti Tardieujevemu načrtu nastopila Italija s posebno spomenico, ker je videla v francoskem načrtu ogrožene svoje interese. Tedaj bi bilo mogoč« na temelju Tardieuje-vega federacijskega načrta doseči kompromis in prav lahko bi se zavarovali italijanski in nemški interesi. Ko se je pa politični položaj v Nemčiji in v Avstriji docela spremenil, se je zdelo, da so nastopile nove možnosti za nemški, oziroma za italijanski način rešitve avstrijskega vprašanja.
L. 1933 je Italija zopet nastopila z novo spomenico o gospodarskem sodelovanju v Srednji Evropi, s katero si je hotela zagotoviti osobito v Avstriji in v Madžarski posebne gospodarske ugodnosti in s tem seveda tudi politični vpliv. Poslednji obiski kancelarja Dollfussa v Rimu ter poset državnega tajnika Suvicha na Dunaju in v Budimpešti kažejo na konkretne poskuse za tako zvano italijansko rešitev avstrijskega problema in problema Podunavja.
Češkoslovaška in z njo Mala antanta ne gleda že a priori neprijazno na te poskuse. vendar moramo počakati s končno sodbo, dokler ne spoznamo popolnoma jasno njihovih konkretnih formih ter političnih in gospodarskih posledic. Italija poudarja, da njeni poskusi niso naperjeni proti Mali antanti, ampak da naj pripravijo le ugodna tla za sodelovanje in za sporazum Male antante z ostalimi državami, kojih interesi se stikajo v Podunavju. V tem primeru bi nam bik italijanska akcija celo dobrodošla, v kolikor bi ne pomenila porušenja politike ženevskega protokola iz 1. 1922., ki mora biti za nas vedno magna charta srednjeevropske politike. Proti poskusom carinske unije ter združitve Avstrije in Madžarske, kakor tudi proti poskusu posebnih gospodarskih ugodnosti v korist samo ene države bi na prvem mestu Nemčija odločno protestirala, poleg nje pa gotovo tudi Mala antanta Francija in najbrž tudi druge države. Odpor Francije, Nemčije in Male antante bi se pa v tem primera ne dal dolgo vzdržati.
Podoba je, da so rimski protokoli sami hoteli izogniti se vsemu temu. Če bi tedaj italijanska akcija pomenila pripravo za sodelovanje na širšem temelju z namenom, da se pripravi sporazum manjših podunav-skih držav ob sodelovanju Italije. Francije in Nemčije, bi bil to zaslužni čin in znaten prispevek k mira v Srednji Evropi. Predvsem pa bo treba najprej počakati na aplikacije rimskih protokolov in ra njihove politične posledice.
Srednjeevropska federacija
Načrt podunavske federacije je morda najbolj razširjen in predstavlja morda najbolj znano koncepcijo o možnosti rešitve avstrijskega in srednjeevropskega problema. Federacijska rešitev je najbližja konceptom nekaterih francoskih in angleških krogov, vendar še s tem ni rečeno, da bi ravno proti temu načelu ne bilo odločnega odpora. Italija gotovo ni naklonjena temu načrtu, ker vidi v federaciji samo obnovitev bivše habsburške države v novi, lepši in silnejši obliki. Ta argument je treba lojalno priznati. Tudi Nemčija je odločno proti taki rešitvi, ker bi le-ta pomenila zgraditev protinemške Srednje Evrope, s čimer bi bil Anschluss za vselej onemogočen. Najvažnejše pri tem pa je vsekakor dejstvo, da si take rešitve iskreno ne želi nobena izmed peterih zainteresiranih držav. Vse imajo do federacije nagonski odpor, ker jih spominja vsako v drugem smislu stare monarhije. Zato za tako rešitev ni prav nobenih izgledov.
Habsburška rešitev
Proti rešitvi, ki bi spojila Avstrijo in Madžarsko pod žezlom kakega člana bivše habsburške dinastije bodo države Male antante vstale vselej odločno že iz političnih razlogov. Taka tvorba bi se opirala nekaj časa predvsem na Italijo, ki bi jo pod iz-vestnimi pogoji tudi podpirala Pomenilo pa bi to razdelitev podunavskih držav na dva. stalno si nasprotna politična tabora S tem bi se poživili revizionistični boji. ob enem bi pa Podunavje postalo torišče za politično in gospodarsko tekmovanje med Italijo in Nemčijo.
Spojitev Avstrije in Madžarske bi v gospo darskem pogledu pomenila za vse Podu navje samo škodo Onemogočila bi gospo darsko sodelovanje med novo tvorbo na eni strani in med Češkoslovaško ter Jugoslavijo na drugi. Dve državi. Češkoslovaška in Jugoslavija, ki imata skupaj domalega 30 milijonov ljudi, bi s tem odpadli za gospodarsko življenje Avstrije, ki bi mesto njih pridobila le 8 milijonov Madžarov Že edino to dejstvo dokazuje, da taka rešitev trajno ni mogoča in da bi to za Avstrijo ne pomenilo rešitev njenega problema, ampak še poslabšanje njenega političneaa in gospodarskega položaja.
Kakor Mala antanta. tako bi se postavila proti tej rešitvi Nemčija ki bi videla v ivstro-madžarskem združenju definitivno nabrano Anschlussa in poskus Italije, da v novem bloku pridobi pretežni vpliv na ško do Nemčije Tudi Franciji danes že ni priletna ta rešitev zn zato ne ker io odklanja Mala antanta kakor tudi zato. ker hi se Wok Dtinai P°*ta nolitično nprI bodisi na Italijo ali na Nemci io in * tem zopet porušil raonotežje v Srednji Evropi.
Važen razlog zoper to rešitev pa je tudi
v tem, da so Avstrijci in Madžari sami proti nji. Treba se je spomniti na predvojni dualizem in na strastne spore med Dunajem in Budimpešto, da postanejo vsakomur jasne tudi psihološke zapreke, ki so daleko večje, nego bi se zdelo na prvi pogled. Glavno pa nasprotuje takemu združenju gospodarski razvoj v obeh državah, porast industrije na Madžarskem in porast poljedelstva :v Avstriji, kar onemogoča pravo gospodarsko sodelovanje nove družbe.
Zakaj Mala antanta odklanja Habsburžane
Mala antanta je odločno proti tej rešitvi tudi zato. ker bi le-ta pomenila povratek Habsburžanov. Avstro-madžarska združitev hi se ne dala drugače obdržati kakor e di-nastičnimi vezmi, toda ravno proti taki rešitvi bo Mala antanta vedno in pod vsemi okolnostmi. Ne gre tu za čuvstvene razloge, za razloge sovraštva in odpora do te dinastije, marveč pomeni povratek Habsburžanov v Srednjo Evropo stalni brezkončni boj za bivšo dediščino habsburške države, brezkončne spletke, hujskanja in ko-rumpiranja prebivalstva prejšnjega avstrijskega ozemlja. Ta rešitev bi vzbudila nove oblike iredentizma in revizionizma. Gotovo bi takoj prišlo do poskusov, odtrgati od Jugoslavije Hrvatsko, od Češkoslovaške vsaj slovaške pokrajine, od Rumunije Sedmogra-ško, od Italije pa južno Tirolsko. Ponavljam: Habsburžani na Dunaju ali v Budimpešti pomenjajo trajen nemir. To je stališče Male antante.
Ni bila zato bojevana svetovna vojna, da bi se vrnili zopet v stare čase. Za nas ni samo vprašanje v tem, ali obstoje kake mednarodne obveznosti na temelju, katerih se Habsburžani ne smejo več vrniti na Madžarsko in v Avstrijo. Mi moramo samo ugotoviti, kakšne bi bile prirodne posledice tega načrta, in zato moramo vsakomur jasno naglasiti naše stališče.
Ako se dotikamo danes habsburškega problema, ne pomeni to, da bi ta stvar bila morda aktualna ali da bi bilo potreba nasloviti naše stališče na kogarkoli. Izgledi na restavracijo Habsburžanov so danes enaki ničli vkljub vsemu kriku in šumu, s katerim razne strani spremljajo to akcijo. Habsburško restavracijo pa je treba omeniti zato, da pri presoji avstrijskega problema dokončno izčpamo vse, tudi najneverjetnejše možnosti.
Evropska rešitev
Ko smo tako pregledali vse možne in doslej priporočane rešitve, smo z eliminacij-sko metodo prišli do zadnjega načina rešitve, ki je po moji sodbi tudi edino izvedljiv:
samostojnost tn integriteta Avstrije ob jamstvu vse Evrope. Temelj zanjo je dal že omenjeni ženevski protokol iz 1. 1922., vendar je ta rešitev nepopolna. Naš nazor je, da mora rešitev avstrijskega problema biti v soglasju s koristmi vseh zainteresiranih držav. Zato je predvsem potreba, da na-glasimo: v boju za to, ali naj Avstrija postane nemška, avstrijska, francoska ali ma-loantantna, mora končno zmagati resnica, namreč, da mora Avstrija ostati avstrijska. Ker ni mogoče, da bi se uresničil Anschluss. je treba Nemčiji omogočiti kompromis na ta način, da Avstrija ne bo zajeta v nikak političen in gospodarski sistem, ki bi bil naperjen proti Nemčiji. Uvrstitev Avstrije v protinemški sistem bi se ne posreču, na vsak način pa bi ne bil trajen, ker se bodo odnošaji med Avstrijo in Nemčijo v bodočnosti nedvomno zopet zboljšali.
Vsaka rešitev avstrijskega in podunav-skega problema mora izhajati s podmene, da so vse podunavske države politično toliko zrele, aa nobena izmed velesil ne more biti njihov protektor in ne sme uživati kake prednosti pred drugimi državami. V tem so bile ravno glavne težave za ureditev Podunavja, brez tega bi bil srednjeevropski in avstrijski problem že davno rešen. Razen tega pa so ureditev preprečevale notranje razmere v Avstriji.
Dokler traja negotovost glede meja, ne more biti gospodarskega sodelovanja r Srednji Evropi. Mednarodnopravni položaj Avstrije, o katerem se vedno vodijo pogajanja, in nasilnost revizijske propagande, ovirata vsako pozitivno delo v tem pogledu. Kolebajoča politika Avstrije in dejstvo, da se Dunaj ni mogel odločiti za definitivno politično linijo in tako v skladu z vsemi ostalimi srednjeevropskimi državami stvo-riti temelje za normalne medsebojne odno-šaje, je bila takisto velika zapreka v vseh dosedanjih poskusih. K temu pa moramo še dodati politično in gospodarsko tekmovanje velesil in njihove večne medsebojne boje za pretežni vpliv in posebne ugodnosti na ozemlju Avstrije.	\
Češkoslovaška in maloantantine politika napram Avstriji je vedno spoštovala neza-visnost Avstrije in se držala načela, da se ne vmešava v njene notranje zadeve. Ved no smo pokazali lojalnost in resnično simpatijo do avstrijskega ljudstva in želeli smo si njegovega prospeha. Naša država ie že večkrat popolnoma nesebično nudila Dunaju svojo pomoč ter je za to dobila priznanje tudi od Avstrije. Kadarkoli se je bavila z avstrijskimi zadevami na mednarodnem forumu, se je zgodilo to vselej po sporazumu s samo Avstrijo. Te politične linije se bo Češkoslovaška držala tudi v bodočnosti, naj si velesile izvolijo kakršenkoli postopek in naj se razvijejo notranje prilike v Avstriji kakorkoli. Prepričani smo, da bo tudi Avstrija uravnala s\'oje odnosa je do nas in do Male antante po istem načelu. Ta načela naše srednjeevropske politike propo-vedujemo že šestnajsto leto in so gotovo tako silna, upravičena in pravična do vseh interesiranih držav, da jim kljub vsem težavam končni uspeh ne more izostati. Zeli-mo si samo, da bi ta načela lahko izvrševali v lojalnem in prijateljskem sodelovanju z vsemi našimi srednjeevropskimi partnerji.
Bolgarska in njeni sosedi
Važna izjava ministrskega predsednika Mušanova o odnošajih Bolgarske do balkanskih sosedov
ščitila proti*
Sofija, 21. marca. AA. Na včerajšnjem sestanku zunamje-rolitičnega odbora Sobranja je predsednik vlade in minister za zunanje zadeve Mušanov pojasnil smernice bolgarske zunanje politike in navedel najprej razloge, zakaj bolgarska ni podpisala balkanskega pakta. Poudarjal Je, da ie bolgarska vedno pripravljena skleniti s svojimi sosedi dvostranske pogodbe o varnosti in nenapadanju, ki bi se mogli ravnati po poljsko-nemškem paktu o varnosti.
Glede potovanja kralja Borisa v Pariz, je deial Mušanov, da je kralj Boris francoskim državnikom pojasnil, zakaj Bolgarija ni podpisala balkanskega pakta. Njegova pojasnila so sprejeli na znanje tako v Parizu, kakor tudi povsod drugod. Ne glede na to pa je eden izmed glavnih smotrov bolgarske zunanje politike, ohraniti dobre in lojalne odnošaje napram bolgarskim sosedom in drugim državam. Poset kralja Borisa v Berlinu nikakor ni imej enakega značaja kakor pariški obisk, marveč ie bil !e Sin kurtoazije, saj bi Nemci upravičeno zamerili kraiju, če bi se iz Pariza vrnil mimo Berlina v Bolgarijo. V ostalem so bili njegovi berlinski razgovori le gospodarskega značaja.
Posebno pozornost je vzbudila izjava Mušanova. da mu izvestni neodgovorni politični faktorji povzročajo izredno hude težave pr! izvajanju zunanje politike. Navedel je celo imenoma razne nacionalistične organizacije, ki so na svojih zborovanjih z zlohotnimi deklaracijami že mnogo Skodle bolgarski zunaniri politiki.
Govoreč o odnošajih Bolgarske do Jugoslavije. je Mušanov izjavil, da se položaj po obiski' kralja Borisa v Beogradu ni iz-premenil. Zelja po sporazumu se nI zmanjšala. V kratkem se sestane komisija za praktično rešitev konkretnih vprašanj, ki so bila navedena v uradnem komunikeju o priliki poseta kralja Borisa v Beogradu.
Pogajanja z Rumunijo se nadaljujejo Jn se bo našla formula za rešitev vseh vprašanj.
Z Grčijo še ni posebnih sklepov. Upoštevajoč zadnje Izjave grških ministrov pa obstaja nada. da pride do zbllžanja tudi / Grško.
Mušanov ie nato govoril o Turčiji in za-
vrnil očitke, da bi Bolgarska kemaliste.
Na vprašanje nekega poslanca, kaj je z odnošaji s Sovjetsko Rusijo, Je Mušanov odvrnil, da to vprašanje sedaj ni na dnevnem redu.
Obsodba morilcev Mirka Neudorferja
Dva obtoženca obsojena na smrt
Beograd, 21. marca AA. Državno sodišče za zaščito države je danes opoldne izreklo razsodbo zaradi zločina iz čl. 1. in 2. zakona o zaščiti javne varnosti in zaradi soudeležbe pri umoru pokojnega bivšega ministra Mirka Neudorferja. Obsojeni so:
Franjo Zrinjski na Smrtno kazen in na trajno izgubo častnih pravic;
Tomo Kermen na dosmrtno ječo ln na trajno izgubo častnih pravic;
Stevo Pizeta na smrtno kazen tn na trajno igubo častnih pravic;
Mi jo Kelemen ca leto dni strogega zapora in dve leti izgubo častnih pravic;
Marko Krobot na 5 mesecev strogega zapora in na dve leti izgube častnih pravic.
Smrtna kazen se Izvrši z obešenjem.
Oproščena sta Josip Potkovič in Mijo Brodar.
Trgovinska pogajanja z Nemčijo
Beograd, 21. marca. AA. Nemška in jugoslovenska delegacija za trgovinske razgovore bosta imeli jutri ob 11. uri v dvorani ministrstva za gozdove in rudnike svojo prvo plenarno sejo.
Atentat - namenpn Gorin^u
London. 21. marca. AA Reuter poroča iz Berlina, da je bil danes popoldne na znani cesti Unter den Linden izvršen atentat z bombo Atentatorji so mislili, da bodo zadeli predsednika pruske vlade Goringa. ki pa je bil odsoten iz Berlina na neki pro-i slavi. Bomba je poškodovala avtomobil in ■ ranila šoferja. V avtomobilu se ie vozil na-; rodno-sociatistični voditelj Ernst. Poiiciia I je aretirala dve osebi. Dognala je, da je bomba priletela iz neke prazne hiše.
Proračunska razprava v senatu
Ministrski predsednik Uzunovič o dovršitvi samouprave, o punkta-cijah m deklaracijah in o pojmovanju jugoslovenstva
Beograd, 21. marca. p. Danes se je pričeta splošna proračunska razprava
v	senatu. Kakor v Narodni skupščini, vlada tudi v senatu veliko zanimanje za debato, ki je bila že prvi dan prav živahna in zanimiva Seji prisostvuje tudi vsa vlada z ministrskim predsednikom g. Nikolom Uzunovičem na če.u. ki prav tako kakor v skupščini, tudi v senatu c^sega s svojimi avtoritativnimi izjavami v razpravo in sproti čisti »tuacijo. Na današnji seji sta govorila r»di senatorja gg. dr Fran Novak in dr. Vladimir Ravnihar Za načelno razpravo je prijavljenih 19 govornikov, tako da bo trajala predvidoma tri dni. nakar se bo pričela podrobna razprava Računa se. da bo proračunska razprava v senatu končana do prihodnjega torka, tak^ da se bo po vsej verjetnosti že sredo 28. t. m. vršilo zaključno glasovanje.
Naloge senata
Seia se je pričela kmalu po 9. Poodobritvi
vi	zapisnika ie esnai takoi prešel na dnevni re«J. Poročevalec večine finančnega odbora senator g Mihvojp Jovanovif <e svo iem uvodnem govoru podčrtal vl>go sonata v našem iržavnem živi jen fj in naglasi!, (ia so prilike nanesle tako. da ima senat za proraf nsko razpravo zelo kratko odm^rje.s čas. Zaradi tega na proračunu ni bilo mogoče ničesar spreminjati, čeprav bi bila ta ali oni sprememba upravičena in koristna. Sanat ima popolno zaupanje v vlado 2. Nikole Uzunoviča
Govornik ie nato razpravljal u nalogab senata, ki ne more in ne ema sprejeti vsega, kar mu pr->dlož:ta vlada in Nandra akuo ščma Če bi dale volitve n. or tako skupščino in tako vlado ki bi kazali t-žnie narekovane od demagogije ali ki bi kvarile dcbre zakone in ustanove, kratil? zakonito on dobi pm-" pravice državljanov, tedai bi moral senat nastopiti v obrambo vseh dobrih istanov in energično pobijati vsak tek poizkus s strani prenaglienih reformistov \ take-m primeru bi neizogibne prišlo do spora med skupščino in senatom, a tak spor bi se likvidiral po danem položaju in ustav nih normah 5-> ne drugače, z razpisom novih volitev Takega hudega spora med senatom in Narodno skiiroščino pa ni pričako vati ker tvorita v ob?h zbornicah ogromno večino isti politični skupini.
Mogli pa bi nastopiti tudi še dragi momenti. preko katerih senat ne bi mogel iti To so primeri oeividnib kršitev in pogresk pri izdaii zakonov Lahko bi se zgodilo da bi ce v teku razprav? o kakem zakonskem nnčrtu izvedelo za sitvari. ki Narodni skupščini v Času. ko ie dotiSni zakon odobrila še niso bile znane. Govornik ie navedel pri m*r zakona o likvidaciji agrarne reform? v Bosni in H?rcegovini. ki ga ie svoieča^no senat zavrnil. čeprav ga ie Narodna skup ščina odobrila. Senaf ie pri nas nova ustanova, ki obstoja šele dve leti. Zato tudi še nima tradicip in potrebnih izkušeni teši 5 »le sedai ustvarja svoio prakso Dosedai senat pri nas še ni prišel do svoiega pravega izraza. a kadar bi nastopil trerrrtek. Ko bo potrpbna obramba dobrih zakonov in ustanov, bo senat odločno vršil svoio nalogo t"T čvrsto in u*pokolebljivo vršil svoio dolžnost
V »voiib nadaliniih izvaranjih le senato-C Jovanovič podrobno analiziral delo finančnega o<lbora ter podal obširen pregled državnega proračuna. Prosil ie končno na*. da odobri proračun.
Ekspoze finančnega ministra
Za ref?rentom ie povzel besedo finančni minister g. dr. Milorad Djordjevič ter v dv?urnem ekspozeiu. slično kakor v Narodni skupščini, naiprvo podrobno pojasnil umetnice svoie finančne in gospodarske politike. naglašaioč. da sta za njegovo d-lo vrhovni načeli stabilnost narodnega denarja in ravnotežie v državnem proračunu Odločno ie odklonil vsako mie?l na inflacijo ter orisal orizadevania vlade, potom trgovinskih pogodb in sporazumov ustvariti možnost boliše prodaie naših pridelkov V dr-gem delu svoiega etanozera ie 2 mini 6ter razčlenil sam proračun, pojasnil o^a m»zne postavke in prosil senat, nai sorei m0 proračun, kakor mu ie predložen Zbor nira ie sledila '"zvaraniem g ministra z nai-večjo pozornostjo in sa ie ob koncu nagradila ' dolgotrainim aplavzom
Predsednik vlade o decentralizacij
Načelno debato o proračunu je otvoril senator g Ivan Majstrovid Uvodoma je dejal, da pripada sicer opozicijskemu selia škemu klubu, ki pa ga ne deli od večine JNS nič drugega, kakor samo klubska soba V osnovnih načelih narodne m državne po litnke se docela strinja z večino Prepričan je, da bodo kmalu izginile ie poslednje ovire ter se bo sedanja opozicija združila z večino. Obširno je nato razpravljal o notranji politiki in očital vladi, da ne dokonča upravne decentralizacije.
Na Majstrovičeva izvajanja je takoj od govoril predsednik vlade g Nikola Uzu novic, ki mu je,zbornica priredila velike ovacije. Reke! je med drugim:
Vprašanie samouprav, občinskih in ba novinskih je stvar ki jo je rešila že sama ustava. Ne more se več govoriti, ali jo kdo hoče ali noče. kajti samouprava se mora izvesti. Vprašanje je le, ali se izvede dovolj naglo in dovolj modro in premrlieno Ustava ne predvideva nobenega roka. do katerega bi se moralo to vprašan ie rešiti To pa fe tako obsežna materija, da ne b' bilo pametno ako b? se določal rok do kdaj nai se samouprava izvede Vlada, se dania in prejšnja, ima polno dobre volje da gre na roko vsaki iniciiativ' obeh zakonodajnih zbornic v tej zadevi in ie same vprašan ie časa. kdai bo to rešeno. Nade jam se da bo moeofe že v naikraiSem ia so spraviti tudi to važno vpraSanie z dnev nega reda Sedania vlada je prevzela vodstvo državnih poslov v trenutku ko fe bile že otvorjena proračunska razprava, to je predmet, ki ima točno določen rok. Glede
izvedbe samouprave pa so tudi že storjeni ■mnogi koraki. Eden od teh so lanske ob činske volitve, ki so dale nepobiten dokaz
da smemo mirne duše pristopiti k izgraditvi najširše samouprave, ker je naš narod baš pri občinskih volitvah dokazal, da noče več abstinence (Viharno pritrjevanje) tn da je situacija taka. da se more na vsej črt-pristopiti k izvajanju zdrave nacionalne politike.
Naš narod noče sterilne politike abstinence in voditelji, ki pridigajo tako politiko, nosijo odgovornost pred narodom in zgodovino za to, da mnoge stvari v državni politiki ne gredo brže. Toda njihova po litika ima po zaslugi zdravega instinkta našega naroda vedno manj pristašev Zato ni danes prav nobenih ovir. da se tudi veliki posel vzame najtesnejše v roke. Taki posh pa se ne vežejo na roke Nadejati pa se smemo, da bo tudi ta posel še za časa trajanja mandata sedaniega Narodnega predstavništva končnovel javno rešen.
Predgovornik je tudi lepo povedal, da ni take politike, niti takih opozicionalcev. niti takih niihovih voditeljev, ki bi mogli proces duhovnega zedinienia našega naroda preprečiti. Mi se tega dobro zavedamo Toda so pojavi in posamezniki, ki s svoiinv zablodami ta proces vendarle zavlačujejo. Prilagodimo se vsi, i mi iz večine i vi iz opozicije, ne samo v tem domu, temveč tudi zunaj njega, da ta zedmjevalni proces. ki je pred nami kot bitni pogoj za našo in državno bodočnost z vsemi zdravimi silam' pospešimo, tako da ne bo vef debat o državni ureditvi kajti to je za vse večne čaep končana stvar.
S posebnim zadovoljstvom sem poslušal razlaganja g predgovornika o integralnem in sintetičnem jugoslovenstvu. Pustimo te nivelacije. pustimo vsako integracijo, sin-tezacijo in tako dalje, kaiti naibol'e je, da rečemo takole: En narod, ena država, ena prošlost, ena sedanjost, ena bodočnost, en kralj, ena vlada, eno Narodno predstavništvo, en zakon, eno pravosodje, vsi enakopravni, v«i bratje, \-s| JugoSJovenl. Punktacije. dekoracije itd. — vse t.o so stvari, o katerih smo mnogo govorili. Veliko je vprašanje, ali so nam te deklaracije in punktacije škodovale ali koristile. O tem so mnenia deljena. Slišal sem prijatelja iz dravske banovine, ki mi je rekel: »Hvala bodi punktac:jam g. dr. Korošca! Da ni bilo njih, mi bi pri lanskih občinskih volitvah slabo odrezali.« Ne spuščam se v to, v koliko so te punktacije osebno delo g. dr. Korošca Toda velik odstotek naroda, ki živi v teh krajih, je videl šele iz teh punktacij in deklaracij, kana bi ga bili mogli zavesti in kakšen bi bil položaj naroda baš v teh krajih, če bi se izvajala politika punktacij. Vse to velja tudi za druge punktacije. V ogromnem številu je naš narod, Srbi Hrvati In Slovenci, patriotlčen; hoče in želi to državo in tako edinstvo, kakršne je. Naš narod ve, da politika, ki vodi v razedinjevanje, znači slabljenje, a slab biti pomeni biti izpostavljen vsem izkušnjam in postati suženj tujca. Punktacije so baš zaradi tega izgubile svoj zaželeni efekt in napravile docela nasproten efekt, tako da 8mo lahko z njimi tudi mi zadovoljni. Mnoge stvari ne gredo tako kakor bi mi vsi želeli. Niti ne utegnemo poklanjati vse dolžne pozornosti in ljubezni n. pr. našemu morju, ki ga mi vsi brezmejno ljubimo. Desetletja smo sanjali in prepevali o sinjem morju in zaradi tega najodločneje protestiram, če se nam sedaj očita, da tega našega morja ne razumemo in ne cenimo Ce bi mogli naše pomorstvo, to je našo trgovsko in vojno mornarico, graditi samo z razumevanjem in ljubeznijo, potem bi imeli mi danes najbolj razvito mornarico na svetu. Toda poleg liubezni in razumevanja so potrebne tudi še druge stvari, ki pa jih mi danes nimamo v toliki meri. Zato se pač moramo zadovoliiti s tem. kar imamo kaiti več ne moremo dati
Zaključek dopoldanske seje
Zaradi osebnega pojasnila je dobil nato besedo zopet senator g. Majstorovič, nakar je govoril senator dr. Miloje Simono-v i č, bivši minister. V svojem govoru se je obširno bavil z zunanjo in notranjo politiko, podčrtal važnost v zadnji dobi sklenjenih paktov in izjavil, da je s tem utrta pot za najtesnejše prijateljske odnošaje med vsemi balkanskimi narodi. Govornik je izrazil hvaležnost vsega naroda Nj. V. kralju, ki je ustvaril zaupanje med balkanskimi narodi, prav tako pa tudi na-glasil. da dolguje ves naš narod toplo zahvalo zunanjemu ministru g. Jevtiču. ki tako previdno vodi našo zunanjo politiko. Na notranje političnem polju je govornik ugotavljal sistematično konsolidacijo, ki vodi od uspeha do usppha ter ustvarja solidne temelje za bodočnost. Z njegovim govorom je bila dopoldanska seja ob 13 zaključena.
Senator dr. Novak
Na popoldanski seji Je prvi govoril senator g. dr. Fran Novak. V začetku svojega govora je poudaril težkoče gospo darskih neprilik, ki vladajo pri nas. Priznava, da je vlaaa dosegla prilične uspehe v svojih poslih V zunanji politiki je treba naglasiti uspeh ojačenja vpliva Male antante, dogovor o definiciji napadalca s vzhodnimi državami, balkanski pakt in zbližanje z Bolgarijo. V tem pogledu gre velika zasluga širokopotezni iniciativi, s katero je posegel v kolo zgodovine Nj Vel. kralj Aleksander, ki mu dolgujemo zato globoko hvaležnost V notranjosti naSe države napreduje duhovno zedinjenje, za kar gre velika zasluga tudi naši vojski Omla-dina, cvet naroda se v vojaški službi uči medsebojno spoznati in spoštovati.
Poleg vojske mora tudi šola vršiti v tem pogledu svojo dolžnost Omladino je treba vzgajati v altruističnem smislu, da se bo zavedala da sta sreča in dobrobit bližnjega v tesni zvezi z blasrostaniem , skupnosti Proti eolenui e?oizmu 1e treba neizprosno borbo že v Soli NadnrodukoHe inteligence ni. V severnih delih Evrop« sc obrtniki, ki so dovršili srednje in tudi visoke šole. Seveda je vpraSanje, ali bo na-
ša mladina, ko dovrši srednjo ali visoko šolo, mogia dobiti pričakovano namestitev v javnih službah. V tem smislu Je morda nadprodukcija. Toda oadprodukcije inteligence kot take ni.
Tretji faktor, ki pospešuje duhovno ze-dinjevanje, je zakonodaja. V preteklem letu je bil uveden skoraj v vsej državi izenačeni civilno pravdni postopnik. Potrebno je ukiniti anahronistično instituciio ii-dejkomisov.
Govornik se je nato pečal podrobao z institucijo državnega sveta ter ugotovil, da je v preteklem letu morai državni svet ugoditi skoro 50 odstotkom cožb. To je znak za objektivnost sodnikov državnega sveta in za njihovo neodvisnost napram ministrstvom. Na drugi strani pa je manj razveseljivo dejstvo, da je v tolikih primerih državni svet moral razveljaviti odloke ministrstev. Ministrstva morajo spoštovati razsodbe državnega sveta, tudi če mislijo, da ne odgovarjajo intencijam upravnih oblastev. Ministrstva morajo zakonodajnim potom izpremeniti zakone, toda tolmačenja državnega sveta morajo biti zanje merodajna. Državni svet je rešil v prošlem letu nad 8 000 tožb, je sploh preobremenjen in ima premalo članov. Senator dr. Novak je nato govoril o razvadi intervencij v raznih ministrstvih. Intervencije vzbujajo vtis. da obstojajo kake nedopustne zveze z organi ministrstev. Nesposobne uradnike v mimstrstvih je treba izločiti in jih zamenjati s kvalificiranimi uradniki, s čimer se bo sama po sebi izvršila redukcija in dala sposobnim uradnikom prilika za namestitev. Vse poizkuse, spraviti uradnike z ravno poti ki jo predpisujejo zakoni ln službena dolžnost, je treba z vso energijo zatreti. Pričakovati pa je, da bo v doglednem času tudi naše uradništvo dobilo svojo vzorno tradicijo.
Govornik se je nato pečal podrobno s potrebami dravske banovine Zavzel se je zlasti za zgraditev ljubljanske univerzitetne knjižnice, zasavske ceste in železniške zveze Kočevje—Sušak. Da nimamo zveze z morjem, nam povzroča tudi ogromno materialno škodo. Najmanj 60 milijonov dinarjev letno izsrublmo samo na dohodkih železnic in pristanišč ter delavskih mezdah. S primerno iniciativo vlade bi se našel tudi privatni kapital za taka podjetja Ne smemo oit.i pesimisti in malodušni. Napraviti moramo prvi korak, vse drugo bo že prišlo.
Aktivnost vlade bi bila gotovo večja, če bi se ji ne bilo treba baviti z raznimi nepotrebnimi posli v notranji politiki, če bi je ne ovirali razni elementi, ki izkušajo izkoristiti težko gospodarsko stanje v svoje nečedne svrhe. Dr. Novak je nato obširno govoril o finančnem zakonu in zahteval, da se davčni si-stem izpremeni in izvrši obdavčenje na podlagi osebne dohodnine, kakor se to vrši skoraj v vseh državah Evrope. Opozarjal je na izredna pooblastila ki jih zahteva vlada s finančnim zakonom. Potrebno je napraviti gospodarski načrt po katerem naj se v bodoče postopa. Dosedanje uredbe n. pr. ona. o zaščiti in pomoči denarnim zavodom, niso rešile problema. Z njim smo sicer preprečili kakor z usravajočo injekcijo težje Dosledice toda zla nismo izlečili
Sedanji predsednik vlade nam je dokaz, da je zave! nov duh v naš: administraciji. Govornik je prepričan, da hoče sedanja vlada izločiti iz administracije vse ono. kar 'e nezdravo, in s čim večjo aktivnostjo pripomoči k izboljšanju prilik. Potrebno ie. da strnemo vse sile v harmonično sodelovanje vseh stanov, kajti izigravanje enega proti drugemu bi imelo za nas vse katastrofalne posledice. Vzajemno podpirajmo drug drugega in žrtvujmo domovini, ki io moramo obieti s fanatičnim patriotizmom
Govor dr. Novaka je bil sprejet z velikim aplavzom
Drugi govor predsednika vlade
Senator dr. Šuperina, član Narodnega kluba ie kritizira! proračun, češ, da je v primeru z današnjim gospodarskim stanjem v državi rrevisok in da pomeni prehudo davčno obremenitev vseh slojev naroda Govoril je nato o notranj politiki m končno izjavil v imenu Narodnega kluba, da bo glasoval v načelu proti proračunu, v podrobnostih pa za proračune vrhovne državne uprave, ministrstva vojske in mornarice in zunanjega ministrstva.
Tudi na izvajanja dr. Šupenne je takoi repliciral ministrsk predsednik g. Nikola Uzunovič. katerega kratka izjava je .zzvala v senatu veliko odobravanje Poudaril je. da je naša država nam vsem skupni dom. da kraljevska vlada in Narodno predstavništvo delita skromna sredstva ki so na razpolago za dri-vno upravo, kakor pač najbolje odgovarja splošnim koristim in potrebam države in naroda. Vsi skupaj smo lugosloven. Z raznih strani in na raznih bojiščih smo sodelovali za naše zedinjenje in končno osvobojenje. Danes smo le ena nacija in med nami ni več razločkov. Ce se kritizira, ie treba kritizirati lojalno in nikakor ne sme navajati to. kar ni ne resnično, ne dovoljeno. Zakoni se v naš držav zvaiaio narram vsem enako Zato
naj bo ponovno poudarjeno, da je tresba debatirati in govoriti dostojno in pošteno.
Senator dr« Ravnihar
Dr. Superini je odgovarjal tudi naslednji govornik, senator Milan Marjanovič (JNS) in s stvarnimi podatki pob'jal njegove trditve. Govoril je še senator Kukuljevič (JNS), nakar je povzel besedo senator gospod dr. Vladimir Ravnihar. Razpravljal je predvsem o proračunu in finančnem zakonu. Finančni minister je postavil svojo politiko na načelo zdravega, to je stabilnega denarja in uravnoteženega državnega proračuna. Oboje je pogoj urejenih javnih financ in urejenega narodnega gosp 'd3rstva Snriči tega junktimj« med proračunom in d^-nar jem lihče ue more prevzeti odgovor.lost da b; finaiiCnega ministra odvračal od nje govega zamišljenega načrta Zaupanje moremo finan.nemu ministru tem manj odrekati. ker smo videli da so njegove pro-gnoze ob predložitvi prejšnj;h dveh (irora čunov bile točne To mu je šteti v tem večjo zaslugo, ker je prisiljen sestavljati pro račun in gospodarski načrt v času, ko je težko računati z gotovimi dejstvi v bodočnosti. Deficit, ki ga izkazuje računski za ključek. je neznaten v primeru z milijard-nim proračunom Deficiti bogatih držav. Francije, Amerike, pa tudi Češkoslovaške gredo v milijarde. Največje pomirjenje nam daje odločnost vlade, da bo tudi v bodoče branila stabilnost narodnega denarja ter da odklanja inflacijo v kakršnikoli obliki.
Kompresije izdatkov so znatne, vse v znaku največje štednje in v stremljenju, izdatke prilagoditi dohodkom. Živeli smo pred leti preko razmer tako v javnem kakor v privatnem življenju Da je politika uravnoteženega proračuna pravilna, najbolje kaže zaupanje, ki ga je dalo temu go spodarstvu inozemstvo z odložitvijo amortizacijske službe za vse pred in povojne dolgove za dobo treh let To pomeni okoli 3 milijarde prihrankov v devizah Takih olajšav ni bila deležna nobena druga država. Zato naj bo kritika takega -gospodarstva pravična.
Odlanjati pa je treba kritiko ljudi, ki kritizirajo vsak korak vlade, naj si bo dober ali ne Taki kritiki nimajo moralne kvalifikacije. ker jim je samo na tem. da bi
postavili na mesto obstoječega »voj režim. Odklanjati pa je tudi vsak pesimizem in
defetizem. Nič ni lažjega kakor v današnjih časih uganjati demagogijo. Tudi pri pobijanju korupcije, je na mestu previdnost. Skrajno škodljivo je vsako generaliziranje in pretiravanje. Ne koristi svojemu narodu, kdor predstavlja Jugoslavijo kot leglo korupcije. Na drugi strani je treba vladi priznati, da je brezobzirno odločena zatirati korupcijo.
Mnogo lepih m »sli in predlogov je bilo slišati v teku razprave v Narodni akupSči-
ni. Potreben pa bi bil forum, ki bi zbral vse te predloge ter jih v prečiščeni obliki prezectiral zakonodajalcu. Oživotvorjenje gospodarskega sveta je nujna potreba. Ne da bi kopirali po tujem vzorcu aorporativ-ni sistem, nam je potreben forum, ki bi se lotil načrtnega gospodarstva tako za poljedelstvo kakor tudi za vse druge panoge našega gospodarstva. Uredba o Javnih delih uaj se začne čimprej izvajati. Tudi naša kulturna in prosvetna politika, naša šolska politika je potrebna načrtnega gospodarstva.
Ce ne bi imeli zaupanja v vlado g- Uzu-noviča, bi ji ne mogli dati tako daleko-sežnih pooblastil za izdaja/ije uredb z zakonsko močjo. Prepričani smo, da bo vlada ta pooblastila uporabila samo v reenlčuo korist naroda. Izredne ekonomske razmere zahtevajo tudi izredne ukrepe. Situacija je taka, da je finančna sanacija po redni zakonodajni poti zelo otežkočena. Pred istim problemom stoje tudi vsi drugI parlamenti.
Govornik se je dotaknil tudi ženskega vprašanja ln poudaril, da je to vprašanj® rešeno načelno že v ustavi. V svobodni konkurenci z moškimi naj se ženska poteguje za namestitev v državni službi, zlasti za ona mesta, ki so primernejša ia ženske. Merodajna pa naj bo v prvi vreti kvalifikacija.
Ob koncu je dr. Ravnihar ponovno poudaril zaupanje v politiko vla-de g. Uzuno-viča. Tudi njegov govor je bi! sprejet » \'elntim odobravanjem.
Zadnji je govoril na današnji seji &e senator g Peter T e s 11 č, al je ponovno ostro repliciral na Izpade senatorja Supe-rine, nakar je bila seja ob 21. zaključena in se bo rarprava nadaljevala Jutri dopoldne.
Navdušenje naroda
prepreči!© atentat
Kje in kako so Oreb in tovariši nameravali v Za* grebu izvršiti atentat na Nj. Vel. kralj?
Beograd, 21. marca p. Pred državnim sodiščem se je danes nadaljeval proces proti Orebu in tovarišem, ki so obtoženi zaradi poizkušenega atentata na Nj. Vel. kralja in zaradi umora dveh policijskih agentov
Zakaj Oreb ni izvršil atentata
V teku današnjega fasnsevanja Je Oreb podrobno opisal svoje bivanje v Zagrebu, kjer so čakali na priliko, da izvrše svojo zločinsso nakano. Podrobno je opisoval, kako so se razmestili pred železniško postajo v ZagreDU ob prihodu Nj. Vel. kralja v Zagreb. Takrat bi bil moral on izvršiti atentat. K0 pa je videl s kolikim navdušenjem pozdravlja ljudstvo svojega vladarja, se je premislil in ni storil, kar mu je oilo naročeno. Begovič je bil zaradi tega strašno razsrjen ter ga je ozmerjal in nagovarjal, naj gre takoj na Markov trg in tam čaka, da pride kralj. Oreb pa je to odklonil, ker je bil lačen. Odšli so nato skupno na stanovanje v Stosovi ulici, kjer je Oreb odložil pri bombe, ki jih je nosil v žepu, nakar so odšli v gostilno. V svojih nadaljnjih izpovedbah je Oreb zelo obremenjeval Pogorelea, trdeč, da je bil tudi on zelo hud ker oi izvršil atentata. Tudi Pogorelec je neprestano silil vanj in mu zabičeval. naj izvrši atentat, sicer da ga bodo ubili. Ko je kljub temu še nadalje odklanjal, je Begovič izjavil, da bo sam izvršil atentat Pozneje sta mu Begovič in Pogorelec prigovarjala, naj izvrši atentat naslednjega dne. ko bo kralj šel v cerkev. Na vprašanje predsednika ali se Pogorelec, ki ga poprej ni poznal, čudil, ko mu je povedal, zakaj je prišel v Zagreb, je Oreb Izpovedal, da je Pogorelec odobraval nameravani atentat in se izjavil pripravljenega, da ga tudi sam izvrši. Oreb in Pogorelec sta se pripravila :a atentat v cerkvi. Oreb naj bi se bil oblekel v mašniška oblačila, da bi mogel tako tembolj neovirano priti v cerkev in v bližino kralja. Dogovorjeno je tudi bilo, d« aosta Pogorelec In Begovič Izvršila atentat, če bi se Orebu ne posrečil.
Spopad s policijo
Končuo je bil Oreb zaslišan tudi glede umora policijskega agenta v Stosovi ulici. Pripovedoval je, da je še spal, ko je zapel zvonec in je nekdo pri vratih vprašal za Begoviča. Begovič je tedaj odprl vrata in Oreb ie slišal, kako ga je policijski ageut pozval, naj gre z njima na policijo. Hip nato ie slišal tresk, a ae ve. dali je bil to strel ali pa le samo kdo zaloputnil vrata. Ko se je zavedel, da jim je policija na 6ledu je planil iz postelje, pograbil revolver in ustrelil oroti policijskemu detektivu, čim je stoDil v sobo Detektiv se je takoj zgru dil in skozi odprta vrata je videl, da se Be govič ruje z drugim detektivom Streljal je tudi ca tega Ln oddal nato še več strelov Točno ne ve. kolikokrat je 6treljal Ve 'e to. da ie imel v revolverju osem strelov, ko pa ga je pozneje pregledal, je bil pralen Na vprašanje predsednika, zakaj je streljal na neznanega človeka, ie Oreb Iz povedal, da mu je bilo ie v Italiji strogo zabičeno. naj ustreli vsakega policaia, če bi mu Drifcli na sled Na vprašanie zakaj j«--1 Dristal na to. da izvrši tako erozen atentat
Srečke
!ržavn$ razredne loterii* 28 kola s« prispel'
One. ki ae namerava ir udeležiti igrania opozarlamo. da si morpir nahavi*: q»-o<*Vir. » nndmfnirah ».Tutra« oH oodrisar hranilnici in nr* Sniošnei^ kreditnem dru§tvu v Ljubljani n? Aleksandrovi cesti.	I. žrebanje bo 11. in 12. aprila'
Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv, Petra c« 19
je Oreb izpovedal, da ie moral pristati na vsako zahtevo, ker je bil na milost in no-milost izročen Paveliču Ln njegovim ljudem, ki so ga odvedli daleč v tujino, kjer se ui mogel niti ganiti. Končno tudi ci maral prelomiti prisege. Vrhu tega so mu neprestano grozili, da ga bodo ubili, če ne izvrši kar mu je naročeno, ali če iih izda. Ko ga je predsednik opozoril, da bi se bil n. pr. v Zagrebu ali kjerkoli drugod v Jugoslaviji prav lahko zatekel k oblastem, in vso stvar prijavil, je Oreb izpovedal, da se na t.o ni niti spomnil, Ker je živel v neprestanem strahu, da bodo ubili njega, če on ne ubije drugih. Končno je Oreb izjavil, da bi bil atentat prav lahko izvršil, saj se je peljal kralj komaj dobrih 19 korakov mimo njega, vendar ga ni izvedel le spričo silnega navdušenja, s katerim je ljudstvo pozdravljalo kralja, kar je tudi njega globoko dojml-lo. Svojo izpoved je Oreb zaključil z izjavo, da globoko obžaluje svoje dejanje, zlasti pa smrt policijskega agenta, ki Je vršil samo svojo dolžnost. Zaslužil sem in sprejmem vsako Kazen, ki mi jo boste prisodili.
Zasliševanje Pogorelea
Senat je nato prešel k zaslišanju obtoženca Pogorelea, Begovičevega sorodnika. Pogorelec je dejal, da je pristopil k »Usta-šem« pod Begovičevim vplivom Dne 11. decembra sta prišla k Begoviču dva neznanca. On pa se je morai takrat umakniti iz stanovanja. Naslednjo soboto so se ponovno sestali in jim je taurat skuhal čaja. Tedaj so mu pokazali tri bombe ln dva revolverja in je obenem zvedel, da namerava Oreb izvršiti atentat na Nj. Vel. kralja. To ga je toliko prestrašilo, da se ni hotel več vmešavati v razgovor.
Med-Pogorelcem in Orebom Je prišlo nato do ostrih prerekanj in sta se pričela medsebojno obtoževati. Oreb je trdil, da ni res, da bi Pogorelec ne vedel za vse priprave in da se z njim ne bi shajal. Pogorelec je to sicer priznal, a takoj dodal, da ga je nagovarjal k temu Oreb. Proti izjavi Oreba, da je Pogorelec sam zahteval, naj mu pokažejo bombe, je Pogorelec vehe-mentno protestiral, o tem intermezzu j« bila danes razprava prekinjena ter 6e bo jutri nadaljevala.
Atentat na cerkev sv. Petra
Rim, 21. marca k. Včeraj se je nadaljeval pred posebnim sodiščem za zaščito države proces proti atentatorjem na cerkev sv. Petra v Rimu Državni tožilec je v svojem govoru sicer omenil, da bi se morala obtoženca Bucciglioni in Cianca obsoditi na smrt. vendar pa je končno predlagal za vsakega 301etno ječo. Sodišče je ob pozni uri razglasilo sodbo, po kateri sta bila Leonar-do Bucciglioni in Renato Cianca obsojena na 30. soobtoženi Klavdij Cianca pa na 17 let ječe. Obtoženec Capasso je bil oproščen.
Pogreb nizozemske kraljice-matere
Haag, 21. marca AA. Svečani pogreb kraljice-matere Eme bo 27. marca.
Plavalne tekme v Južni Ameriki
Buenos Alres, 21. marca AA. Druga letna tekma za prvenstvo Južne Amerike v plavanju in vvaterpolu se je končala z rezultatom: Argentina 80 točk, Brazilija 30. Čile 15, Peru 10, Urugvaj 6.
nanAVfrd
Zagrebška vremenska napoved sa dane«:
Oblačno, na zapadu drevje. — Situacija včeraišniega dne: Razlike med pritiskom na kopnem in na moriu ter na eev»rnem in iniŽn^m Jadranu so se znalno povečale. V Primorru so ee zaradi tega pojavili mo£:t< infni in vzhodni vetrovi
Dunajska vremenska napoved ca JfetneL Poslabšanje vrenvma. oblačhnje od zapadi in juga. ponekod padavine, padec tampera tufla.
Naši kraji in ljudje
Za vseučiliško knjižnico
NI se posrečilo, uvrstiti državni prispevek že v letošnji proračun — Možnost dotacije iz rezervnih kreditov — Akademiki so zbrali za knjižnico 10.000 Din
Poročajo nam:
Vprašanje gradnjo univerzitetne biblioteke v Ljubljani stoji že nekaj mesecev v ospredju zanimanja naše javnosti Medtem ko postaja položaj v sedanji Državni študijski knjižnici zaradi dotoka novih knjig in publikacij iz dneva v dan obupnejši. je simpatična akcija za novo veliko poslopje po načrtih profesorja Plečnika, ki naj bi stalo v Vegovi ulici, dosezala poleg splošnega priznanja tudi konkretne uspehe: mestna občina ljubljanska je zagotovila brezplačno zemljišče, vredno skoro milijon dinarjev, banovinski svetniki so na svojem zasedanju meseca januarja zbrali med seboj 10.000 Din za »Kamen bana dr. Ma-rušiča« in določili v banovinskem proračunu 1934-35 postavko 200 000 Din kot letošnji prispevek banovine k zgradbi bodoče velike knjižnice.
Po teh prvih materielnih uspehih doma je bilo vse delo akcije naperjeno v to. da vnese tudi država v svoj letošnji redni proračun primerno postavko za knjižnico in dovoli najetje posojila v znesku 10.000.000 Din, kolikor bi znašali stroški gradnje. V svojih znanih novoletnih izjavah so vsi naši najvidnejši politični in kulturni zastopniki naglašali. da je prvenstvena dolžnost države, da odobri potrebne kredite. Na merodajne faktorje v Beogradu so se obrnili ljubljanski občinski svet, banovinski svet, županska zveza, vodstvo univerze in akademska deputacija, ki je bila pred tedni v Beogradu. Oba slovenska ministra g. dr. Albert Kramer in g. Ivan Pucelj sta nudila prizadevanju svojo polno podporo, prav tako so slovenski senatorji poslali finančnemu ministru spomenico, v kateri ao mu razložili neodložljivo potrebo gradnje. in tudi poslanci dravske banovine so
i
v posebnem pismu stavili finančnemu ministru enake predloge.
Zal pa smo iz besed nar. poslanca g. Pre-korška ob priliki proračunske razprave v Narodni skupščini čuli, da se postavka za univerzitetno biblioteko v Ljubljani zaradi tehničnih ovir ni mogla vnesti v letošnji redni državni proračun Ostala pa je velika nada. da se bo še v prihodnjih mesecih našel prvi obrok, ki bi ga dala država iz svojih rezervnih kreditov, in da bo vlada dovolila najetje posojila ter preimenovala sedanjo Drž. študijsko knjižnico ▼ »Univerzitetno in narodno biblioteko«.
Tako upanje, da se bo pričela biblioteka graditi še to leto, ni propadlo in akcija se nadaljuje z nezmanjšano vero v uspeh. V rihodnjih dneh se bo storil še važen nov orak, od katerega si tudi obetamo velike opore.
Dasi bo bodoča univerzitetna knjižnica skoro enako važna za vse stanove, saj bo imela lahko dostopne knjižne zbirke za vse stroke, je vendar zanjo največje zanimanje in nestrpno pričakovanje v univerzitetnih krogih. Spričo položaja, ki je nastal po vrnitvi akademske deputacije, ki se je devet dni mudila v Beogradu, so akademiki edine univerze na svetu, ki nima univerzitetne knjižnice, v preteklem tednu zbrali 10.000 Din za »Kamen študentov za univerzitetno knjižnicoda s tem, v pravem pomenu besede cd ust pritrganim denarjem opozore na našo najbolj perečo potrebo. To je torej že drugi kamen za bodočo biblioteko. Akademiki bodo predali denar rektoratu univerze ali pa v fond, ki naj bi se osnoval, in kamor naj bi se poleg teh 20 000 Din in še nekaterih darov, ki so bili že poklonjeni v isti namen, naložil za sedaj morda tudi prispevek 200.000 Din iz letošnjega banovinskega proračuna.
Nesreča Loške doline
Stari trg, 21. marca.
Poplava v Loški dolini je dosegla take dimenzije, kakor jih narod že dolgo ne pomni. Nižje ležeči deli vasi Kozari-šča, Podoba, Nadleska, Dan in Markovca so pod vodo. Ljudje so se morali izseliti ter si poiskati začasne strehe pri sosedih. Po vodi plavajo številni krlji, deske in trami, ki jih je voda odnesla iz skladišč na žagah. Na Marofn je vdrla voda v ognjišče pod lokomobilo, da je vsak obrat onemogočen in je zaradi tega dolina že tri dni brez električnega toka. V času, ko to poročamo, voda še vedno narašča. Škoda je ogromna in jo bo mogoče oceniti šele potem, ko poplava mine.
Škoda po povodnji v Tržiču in okolici
Tržič, 21. marca
Škoda po poplavi je dosti večja, kakor se je prvotno mislilo. Mošenik, ki se pri Tržiču izliva v Bistrico, ki priteče izpod Ljubelja, je divjal kakor pobesnel. Svoje bregove je prestopil že pri 2vircu, zasul si je strugo in jo ubral enostavno po banovinski cesti, ki jo je na treh krajih raz-ril do temelja, nato se je spustil na travnike. je zasul z gramozom, vdrl v tri hiše, skopal njive in pustil za seboj take sledi, da je prebivalstvo obupano. Ker se ni mogel ogniti novih oklepov regulacije zaradi gradnje nove električne centrale, se je maščeval s tem. da je na mnogih mestih iz-podjedel stene nove struge in jo na več metrov debelo zasul z gramozom. Podjetje inž. Dedeka trpi zopet hudo škodo. 250 delavcev pa je stalno oviranih pri svojem delu. Koliko škode je napravil Mošenik v Tržiču, smo poročali.
Bistrica pa je bila tokrat, odkar pomnijo stari ljudje, največja. Iz poročil iz Savinjske doline in iz Mežice sklepamo, da je ravno v trikotu Tržič-Mežica-Luče padla največja množina vode, ki se je potem razlila na tri strani. Bistrica nima sicer bog-vekaj dolgega teka, saj se že pod Naklim zliva v Savo. toda napravila je ogromno škodo s tem, da je odtrgala na nekaterih mestih do 30 m v globino plodne njive in travnike. Brežanski travniki so takorekoč izginili in struga Bistrice je preložena. Naše prvo poročilo in zahteva, da se mora Bistrica regulirati in da se naj regulacijska dela vzamejo v načrtna javna dela kranj-
skega okraja, je povsod naletelo na veliko odobravanje. To zahtevo naj sprejmejo vse občinske uprave v svoj delovni načrt in ni zlomek, da se ne bi Bistrici napravila trdna struga.
Poplave po državi
Beograd, 21. marca
Najnovejša poročila o stanju naših rek so še vedno povod velikih skrbi. To tembolj, ker deževje v mnogih pokrajinah še ni prenehalo. Dunav od Komorar.a na Madžarskem še vedno narašča tako, da je sedaj pri Apatinu 3.81, pri Vukovaru okrog 3.50, pri Novem Sadu 3.26, pri Zemunu pa 4.10 m nad normalo. Poplavil je ponekod že večje komplekse zemljišč. Drava pa se polagoma znižuje in je najvišja pri Osije-ku, namreč 2.86 m, pri Varaždinu pa samo še 1.18 m nad normalo. Mura pri Veržeju je 2.37 m nad normalo. Stalno še narašča Tisa, ki je na Madžarskem nenavadno visoka, pri nas pa pri Slati 4.82, pri Titelu pa dobre 4 m nad normalo. Sava je še povsod zelo visoka in nevarna. Pri Sisku je 7.31, pri Jasenovcu pa 8 m nad normalo, kar je rekord zadnjih let. Po Slavoniji in Sremu je Sava poplavila ogromne komplekse zemljišč. Ponekod so ob njej velikanska jezera. Pri Sremski Mitrovici se je v zadnjih dneh le malo znižala in je še vedno 5.68 m nad normalo, pri Beogradu pa 3.70 m. Kolpa presega pri Karlovcu normalo za dobrih 5 in pol metra, Vrbas pri Banjaluki za 2 20. Drina pri Zvorniku za 1.63, Bosna pri Doboju za 1.54, Una pri Bosanskem Novem pa za 2.80 m.
Pri Sisku se Sava ob nasipu, ki ga je razbila v dolžini 50 m, naglo znižuje in se dobi tako nekaj več pregleda o ogromni škodi^ te poplave. Največ škode bo imela Tes-ličeva steklarna. Na njenem dvorišču je bilo naloženih preko en milijon praznih steklenic, ki so se pod pritiskom vode na drobno razbile. V poplavljenem področju
Doraščajoči mladini nudimo zjutraj čašico naravne »Franz Josefove« grenči-ce, ki dosega zaradi tega, ker čisti kri, želodec in čreva, pri dečkih in deklicah prav znatne uspehe. V otroških klinikah se uporablja »Franz Josefova« voda že pri malih, največ težko zagatenih bolnikih. »Franz Josefova« voda se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
KUL TURNIPREGL E D
Koncert mariborskih harmonikarjev
V soboto je nastopil v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani zbor mariborskih mladinskih harmonikarjev, ki jih vežba in vodi prof. Schweiger. Zbor je nastopil v narodnih nošah, kar je bilo ljubko Spored je obsegal štiri dele. prvih treh vsak po 10 narodnih pesmi, četrti pa kot kmečka svatba. Priredba jugoslovenskih narodnih pesmi je bila kolikor moči preprosta, saj razpolagajo te harmonike le s toniko in dominanto ter torej ne zadoščajo niti najprimitivnej-šim zahtevam naše narodne glasbe Zato so bili marsikateri harmonski domisleki nekoliko presenetljivi in neumestni. Otroci so igrali navdušeno ter razen z igranjem in petjem zavzeli občinstvo tudi z dovtipnimi idejami. Bili so deležni oduševljenega aplavza dokaj mnogoštevilne publike, vodji so bil? poklonjeni tudi šopki.
Vprašanje je le. ali ima tovrstno muzici-ranje kakršenkoli pameten pomen. Ne vem. kako stališče zavzemajo o koncertnem nastopanju mladine pedagoški strokovnjaki; z muzikalnega stališča gledano je koristi kaj malo Kot koncert taka prireditev ne prihaja v poštev. kvečjemu kot otroška zabava, pri čemer pa je odveč, da se taka zabava notira kot koncert ter registrira v istem pomenu Otroci prihajajo kot kon certni faktor pač le za sovrstnike in sorodnike v resen poštev, ali pa za one, ki sta
jim čustvenost in sentimentalnost istoveten pojem. Sicer pa je to bolj ali manj zavajanje k šarlatanstvu in diletantizmu in torej nepriporočljivo.	L. M. Š.
„Beograd nekdaj in sedaju
Po premieri veseloigre B. Nušiča.
Kakor kažejo mnogotera dobra znamenja, se publika naše drame zmerom za sproti oživlja in reigenerira. Ko so v soboto prvič igrali Nušičevo veselr ro v dveh delih »Beograd nekdaj in sedaj«, je bil teater razveseljivo dobro zaseden in prijazna dovzetnost. s katero je občinstvo sprejelo stvar, je zgovorno pričala o tem, da smo dobili na repertoar preprosto, razumno, veselo in lepo delo. ki človeku lahko prizadene zadosti smeha, zadovoljstva in kritičnega preudarka. Premiera sama komedije resda ni dvignila na ramena, toda publika repriz. ki ima v rokah prvo in poslednjo sodbo o teatru, io bo brez dvoma z aklamacijo sprejela za <«voio in o starem in o novem Beogradu, kakor nam ga predstavi;a Nušič. bomo imeli še mnogo prilike za debato.
Škoda ie samo. da je Nušič ostro sliko sodobnega Beograda prikazal prav skozi l'jpo starega Stanojla in njegove Perse. ki modernega Beograda prav tako ne moreta raz umeti. kakor ne bi mo^la razumeti kogarkoli izmed nas. Vse od začetka do konca, vse od srečanja gospoda Nikola z manikirko pa do scene e trikotom oče — sobarica —
so se pojavili v velikih jatah galebi, ki lovijo ribe in najdejo dosti hrane tudi med tem, kar je voda odnesla iz poplavljenih hiš. Odbor, ki skrbi za poplavljence, razdeli dnevno okrog 900 obrokov hrane. Mnogi poplavljenci pa še niso navezani na javno pomoč, ker imajo svoje sorodnike m prijatelje po okoliških vaseh. Odbor Rdečega križa je organiziral kuhinjo za poplavljence.
Zadnja pot vrlega vrtnarja
Včeraj popoldne so odnesli iz hiše žalosti na Tyrševi c. 25 k zadnjemu počitku moža, ki je bil samo preprost vrtnar, a bo zaradi svoje zgledne delavnosti in veselega značaja ostal v dobrem spominu vsem, ki so ga poznali. Če je bila pot skozi življe-
nje Janezu Kobilici često posuta s trnjem, je bila vsaj njegova vožnja k sv. Križu olepšana z venci in rožami. Na mrtvaškem odru je ležal v pravcatem vrtu zelenja m cvetja.
Navzlic dvomljivemu vremenu se je zbralo pred pokojnikovim stanovanjem ob 17. mnogo ljudi. Sprevod je po opravljenih cerkvenih obredih (peli so pevci »Ljubljanskega Zvona«), krenil v spremstvu svojcev, sorodnikov, prijateljev in znancev proti pokopališču. Vencev je bilo toliko, da so jih peljali na posebnem vozu. V mraku in ob pršenju večernega spomladnega dežja so nesli štirje vrtnarji krsto po blagoslovu v cerkvi pri sv. Križu do groba, kjer so lopate zasule svežo gomilo. Lahak mu počitek!
Smrtna nesreča rudarja, družinskega očeta
Preval je, 21. marca Zopet je težavni rudarski poklic zahteval žrtev. V nedeljo ob 6. zvečer se je v premogovniku, imenovanem Frančiški rov, zgodila smrtna nesreča. Tokrat je smrt izbrala za žrtev poklica 31 let starega kopača Štefana Krebla. Bil je zaposlen pri tem rudniku že dolgo vrsto let, zadnje mesece kot kopač v preiskovalnem jašku. V nedeljo je kakor že neštetokrat prej pripravil razstrelivo za razstrelitev hribine v jašku. Naključje je hotelo, da mu je pri tej manipulaciji eksplodiral naboj ter ga na mestu ubil. Zapušča mlado ženo s štirimi nepreskrbljenimi otroki. Za žalostno preminulo žrtvijo žalujejo svojci kakor tudi vsi rudarji, med katerimi je bil KrebI priljubljen tovariš. Vsi smo ga imeli radi. Ze nekaj let ni bilo tu nobene smrtne nesreče, zato je ta tem bolj odjeknila po vsem revirju.
Eno leto dela Rdečega križa v Ljubljani
Ljubljana, 21. marca Snoči se je v restavraciji Zvezdi vršil pod predsedstvom dr. Fetticha redni občni zbor ljubljanskega odbora Rdečega križa. Tajnik Malnarič je poročal o številnih humanitarnih in socialno prosvetnih akcijah, ki jih je v preteklem letu izvedlo to naše matično društvo za pomoč vsem trpečim. Tako je ljubljanski RK v zaključeni poslovni dobi med drugim priredil v dvorani DZ lepo uspel zabavno propagandni zimski večer, nabiralno akcijo odloženih oblačil v maju, promenadni koncert z nabiranjem prostovoljnih prispevkov v namene RK, dobrodelno prireditev v unionski dvorani za rudarsko deco, Gallusov koncert v stolnici za barjtnske poplavljence itd. Za barjanske poplavljence je tudi banovinski odbor RK prispeval v gotovini 23.000 Din, lepo zbirko oblačil, ljubljanski pododbor pa je z njegovo pomočjo organiziral šolsko kuhinjo, kjer dobivajo siromašni otroci gorko hrano vsak dan. Ljubljanski RK šteje 9 višjih, 750 rednih in 1025 pomožnih članov in se je število v celoti dvignilo za 164 članov. Z odloženo, pa popravljeno obleko je odbor podprl 486 strank, kako velika je stiska siromašnega prebivalstva, pa dokazuje dejstvo, da je bilo vloženih okrog 1000 pro-
sin, do izpovedi gospe Popovič in do trium-fa mi66 Jugoslavije, vse to je snov, ki je vredna 6atire in farse. Toda stari, dobri, zaslužni. nravno strogi Stanojlo ne more gledati današnjega sveta z našimi očmi, njegova graja nam ne more do srca, ob nj-?<go-vem moralnem ozračju se nam zdi ta svet. ki je v resnici vse obsodbe vreden, vendarle potreben zaaovora ali vsaj opravičbe. Še celo pesniško lepa apoteoza starega Beograda in njegovih ljudi, ki jo ob najbolj napeti minuti komedije izgovarja Stanojlo. nas samo gane — premakniti nas ne more.
Pa čeprav nas Nušičeva komedija v tem najbolj neposrednem odnosu pjšča hladne, vendar ee mora človek ob vseh teh živih podobah ljudi, ki v komediji oživljajo sliko sodobnega vel;kega mesta, razmajati iz 6rca. Človek ima mimogrede samo bežen vtis. da je resnic® sama vse preveč vnebovpiioča. kakor da bi ji magari kak Nušič upal dati zadnjega izraza. — Režija B Krefta w s svojo skrbnostjo in premišljenostjo ponekod dala slutiti gogolievsko pe<zo zakrite resničnosti. Cesar (Stanojlo) in Rakarjeva (Persa) sta z ubrano in dognano igro dala komediji živo. intimno osrčje. Zlasti Cesarjev Stanoilo bo ostal v spornimi. Mimo njiju sta podali izraziti figuri V. Juvanova (Zorioa) in N a b 1 o e k a (gospa Popovič) ter Slavčeva. Gabrijelčifpva. Tratnikovn K ikčeva in Sanein. Jerman. Plut. Drenovec. 2»1eznik. Pianecki.	Fri.
Naročite — čitajte „LJUBLJANSKI ZVON"
šenj. Denarne podpore po 50 do 100 Din za živila in kurjavo je prejelo 65 prosilcev, za 1000 Din pa je RK nakupil za svoje podpirance še čevljev pri Bati.
Samaritanski odsek, ki mu načeluje dr. Mis, šteje 133 članov in 3 zdravnike in pripravlja tudi ustanovitev mobilne ambulante, ki bo vedno pripravljena za pomoč pri nesrečah. Točno in vestno poročilo o nabiralni akciji, o delu v skladišču in o razdelitvi daril je podal upravnik skladišča banovinskega odbora ravnatelj Jagodic. Iz njegovih izvajanj posnemamo, da se je letos nabralo mnogo manj kakor lani — vsega je bilo 5521 kosov — in mnogo slabša kvaliteta, posebno na obutvi in perilu. Nabrana oblačila so se zbrala v velikih družinskih paketih, ki so bili sestavljeni napol iz porabnih, napol iz manj po-rabnih predmetov in ki so bili potem razdeljeni med prosilce. Vso nabiralno akcijo je vodil ter uredil ves vozni park avtomobilov za nabiranje prof. dr. Kobal.
Po blagajniškem poročilu, ki ga je podal g. Mlejnik, in po daljšem govoru podpredsednika banovinskega odbora inšpektorja U^esfra so se vršile volitve novega odbora. Soglasno je bil izvoljen pretežno dosedanji odbor s predsednikom dr. Fetti-chom in podpredsednico Kroftovo na čelu.
Zborovanje nacionalnih železniških delavcev
V	ponedeljek. 19. t. m. so se zbrali zaupniki in člani delavskega odseka Udruženja jugoslovenskih nacionalnih železničarjev in brodarjev iz Borovnice, Celja. Čakovca, Črnomlja, Grosuplja. Jesenic, Kočevja, Litije, Logatca, Ljutomera, Maribora, Novega mesta, Ozalja. Podnarta-Krope, Poljčan, Ptuja. Rakeka. Rogatca, Savskega Marofa, Škofje Loke, Zaloga, Zidanega mosta, Ruš. Trbovelj in iz Ljubljane ter obravnavali težkoče. ki tarejo delavstvo državnih železnic. Soglasno so sklenili naslednjo resolucijo:
»Delavski stan pri državnih prometnih ustanovah je za današnje razmere plačan daleč izpod eksistenčnega minima in je zaradi tega ogrožena eksistenca delavcev in njihovih družinskih članov. Zahtevamo, kot enakopravni državljani, da se nas za naše delo nagradi vsaj z za skromno življenje zadostnim eksistenčnim minimom. Skladno s tem naj se izpopolni in spremeni tudi delavski pravilnik ter povsem upoštevajo sklepi kongresa iz leta 1933.«
7 Bosancev pod ključem
Ljubljana, 21. marca
V	Mostah ln tam okrog je bilo izvršenih v zadnjih tednih več drznih vlomov. Vlomilci so se vtihotapljali ▼ stanovanja v vilah in drugih hišah pa tudi iz delavnic so odnašali, kar jim je prišlo pod roko. Oškodovanci so seveda prijavljali vsak posamezni primer in sta bila na delu policija kakor orožništvo zunaj policijskega levir-ja. Nekaj časa so zasledovali družbo mladih pokvarjencev, toda izkazalo se je. da ne upravičeno. Prav zadnje dni sta bila spet okradena dva krojaška mojstra, ki so iima tatovi odnesli cele zaloge manufak-ture, dalje je bil okraden neki zasebnik, kateremu je bilo odnešene več zlatnine. Nato je sledil še obisk v stanovanje neke oficirske družine. Odtod so odnesli tatovi veliko perila, celo še nekaj neposušenega in spravljenega v pralnem čebru.
Detektivi so šli ponovno na delo in res «0 iztaknili večjo zalogo nakradenega blaga pri nekem Bosancu, ki ima tam doli svojo delavnico. Pri njem so našli manufaktu-ro, pa tudi tuje perilo in tako je bilo na dlani, da ima zveze z vlomilci. Zatorej je policija aretirala njega in še šest drugih Bosancev, ki so deloma že priznali, da so *e ukvarjali z vlomi in sploh živeli samo od tatvin. Preiskava še traia.
Požari na Dravskem polju
Ptuj, 21. marca
Komaj je minila zima, že so spet zločinske roke na delu, ki požigajo domove bednih kmetov na deželi; ali pa tiče vzroki tudi kje drugje? Ni se še poleglo razburjenje zaradi požarne nesreče v Gerečji vasi, ki je zahtevala dve človeški življenji, dočim sta dva vrla gasilca še vedno zaradi opeklin v bolnici, že nam poročajo o treh novih pogorelcih. V nedeljo okoli 19. ure je nastal ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Trčka Jakoba v Šikolah. Požar je uničil vse gospodarsko poslopje, ki je bilo s slamo krito, razen tega je zgorelo tudi vse seno, slama in poljsko orodje. Zaradi močnega vetra pa se je požar tudi hitro prenesel na sosednje gospodarsko poslopje posestnika Medveda Štefana in ga takisto uničil. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Šikol in Cirkovcev s svojimi motornimi brizgalnami in so po napornem delu ogenj lokalizirali. Skupno škodo cenijo pri obeh posestnikih na 70.000 Din.
Okoli polnoči med obema praznikoma pa je nastal ogenj pri posestniku Ribiču Martinu v Vumbahu pri Sv. Martinu. Ogenj je zajel gospodarsko poslopje, vendar se je posrečilo s pravočasno pomočjo lokalizi-rati požar. Gospodarsko poslopje je le del-

opere gospodinja sebi in svoji družini v svojem življenju. In ko bi bilo vsaj samo to. Pa kaj ne pride še vse na dan žehte na vrsto: životno perilo, posteljno perilo, kuhinjsko perilo, otroško perilo, pralne obleke!
Ali mora biti dan žehte res dan strahu? Ali se mora gospodinja res sklanjati nad pralnim čebrom in perilo otepati in mencati?... Zdaj je vendar tako lahko oprati perilo brez truda s Schichto-vim R a d i o n o m. Zakaj Radion pere sam.
Tako lahko je zdaj to:
A)	zvečer se perilo namoči,
B)	drugo jutro se Schichtov Radion v mrzli vodi raztopi, v raztopini pa se potem kuha perilo vsaj 15 minut,
C)	nato se perilo izpere naj-poprej v topli, potem v mrzli vodi, dokler ni voda čista ... in perilo je oprano!
Brez mencanja, brez otepanja prizanesljivo in hitro kakor sneg belo perilo s Schichtovim Radionom.
Ne muči se!
Vzemi
RADIO
no pogorelo in ima lastnik 5000 Din škode. Ljudstvo govori, da so se našli grozilni lepaki. Orožniki vršijo poizvedbe.
SCHICHTOV
Medkova igra o češkem kralju
V praškem Narodnem divadlj je bila dne 16. marca premiera dolgo napovedovane gledališke igre Rudolfa Medka »Jiri Pode-bradskve, avtorjevega tretjega dramatske-ga dela. Podobno kakor prvi dve (»Plukov-nik Švec« in >Srdce a valka«), poteka tudi nova igra iz močnih in živih vrelcev narodne resničnosti in jo odlikuj? izrazito obeležje ostale Medkove tvorbe. Avtor kemponira v tej igri zgodovinsko snov. vendar pa izraža pod prozorno tančico zgodovine današnje ideine struje, ee obrača popolnoma ▼ s edanjost in odraža vsebino narodne in politične sodobnosti. Ali z drugimi besedami: Msdek dramatizira večne ooteize češkega značaia. kakor segajo skozi zgodovino od davnih stoletij do današnjega dne: z ©ne strani poteze nevkroč-nega anarhizma. z druge strani pa možati mir. ki ga da-ieio češka tla češkemu narodnemu značaju. Današnja situacija v marsičem spominja na atmosfero dobe kralja Ji rja PodMsradske-ga. Zaradi tega oder v novi Mcdkovi igri kai hiiro naide časovni kontakt z današniim gledal'**m. četudi je obljuden s postavami v zgodovinskih kostumih.
Dejanje rJirija Podebradskega« se začenja v viharnih letih po husi*skih vojnah. Češka dežela ie še polna njih gnvot. Na po-\ so r risi* razdiraln a sile. IjMdstvf, se drobi v flf^nk ir, fw»kte (\<tanV husitskih čet se bo :u jejo kot pl a čenči v tujih službah in jim ie vseeno, kdo jih kupi. Manjša polovic« češkega naroda to ostala eveeta Rimu.
večja polovica je sprejela vero husitov. :n obe strani si stojita zasovraženo nasproti. Za mejami pa imajo Cehi vse polno sovražnikov. ki jim ne imponira nič drugega nego moč. a na znotraj narašča sekta verskih sa-njačev »Čeških bratov««, ki bi rajši prepustili domovino sovražniku, kakor da bi_ se z orožjem uiprli nasilju. V takem položaj j pokliče narod na prestol Jurja Podjeir. ad-ekeea. Potrebuje miru. Potrebuje pa tudi vladarja, ki bi mogel kot skrben, daljnoviden. pravičen itn moder gospodar konsoli-dirati češko deželo. Potrebuje odločnega in močnega kralja, ki bi odvrnil vnanje sovražnike in bi lahko povedel narod v zmago in v mir. »Kai se pravi češki kralj?« slišimo nskje v Medkovi iffri. »To pomeni boj. večno borbo, niti minute miru in počitka.«
V vrsti čeških kraljev ie Jurij Podjebred-ski prav za prav edini res češki kralj, kralj češkega rodu. ki je prišel na prestol naivnost iz ljudstva, tako rekoč kot kmet. Kralj, fei ni hote1 biti nič dnuig^ga nego češki vla-iar, dasi so mu ponujali nem§ko cesarstvo, rimsko kraljestvo, carigrajsko cesarstvo, vrhovno vodstvo krščanske Evrope proti sultanu Mohamedu, papeževo zlato posvečeno rožo. Ostal je ekrivoverski« kralj in fe vojaško in diplomatsko pomagal sosednim katoliškim vladarjem na Dunaju in na Ogrskem, kar eo mu sosedje plačevali z izdajstvom. Bil ie kralj, ki ie mnogo boli cenil srečo naroda kakor svojo lastno korist; tako n. pr. ni prepustil kraljevskega prestola svojim sinovom, da ne bi narod pod njihovo vlado postal središče domačih in tujih spletk. Češka krona naj bi se po nfecovi že-
»mače vesli
Nowa wes
V nemški Javnosti so nedavno »prožili misel, da naj mesto Nowa w«®, ležeče tik pred vrati Berlina dobi nemško ime, da bi s® s tem rešil čisti germanski značaj prestolnice. Nowa wes je češka naselbina, osnovana pred 200 leti pod Friderikom Velikim, čegar širokogrudno geslo je bilo: V moji državi se vsakdo lahko zveliča po svoji faSoni. Zato je prav rad Sprejel evan-gelske češke tkalce, ki so bežali Izpod habsburškega protireformacijskega Jarma Im s svojo pridnostjo povzdignili blagostanje berlinske okolice. Ti Čehi so že davno utonili v nemškem morju, edino Imeni Nova ves ln Nen-Kolln (Novi Kolin) sta še pričali o slovanskem izvoru teh kolonij. Nowa wea pa se zdi današnjim Nemcem le preveč nepokvarjeno slovansko Ime, zato bi radi zatrli neprijeten spomin, ki preveč kriči o problematičnosti čiste nemške rase. Ako bodo hitlerjevci hoteli dosledno čistiti slovanske sledove v krajevnih Imenih, bodo morali izpremenitl najmanj dve tretjini Imen med Labo in Odro. Pred vSem pa bodo morali oSnažiti najbližjo okolico Berlina. Janovvitz, Lausitz, Gorlitz, Teltovv, Copenick, Dobrilugk. Zsemet>ogk, Jtiter-bogh in legijon drugih iz najbližje okolice Berlina bodo še vedno pričali, da Nemci v lastnem središču niso avtohtoni, pa čeprav izgine Nowa \ve».
♦	Promocija. V torek, 20. t. m. Je bil
promoviran na graški univerzi za doktorja vsega zdravilstva g. France Cundrč iz Go-rlj pri Bledu.
♦	V imenik odvetniške zbornice je.bil
vpisan odvetnik dr. Alojzij Homan, ki ima svojo pisarno v Ljubljani.
♦	Sreska organizacija JNS za dravograjski srez bo imela svoj letni občni zbor v nedeljo, 25. t in. ob 8.15 dopoldne v restavraciji Ahac na Prevaljah. Na dnevnem redu so poročila odbora, nar. posl. inž. Pahernl-ka, ban. svetnika Petra Mravljaka in delegata strankinega tajništva iz Ljubljane, dalje volitve, sklepanje o članarini in slučajnosti Vsaka občinska organizacija naj zanesljivo pošlje toliko delegatov, do kolikor ima po statutih (čl. 13. in 15.) pravico. Najkasneje na dan sreske skupščine naj organizacije poravnajo tudi zaostanke na članarini.
♦	Predavanja pod okriljem ZKD. Narod-ca čitalnica Dravlje priredi drevi ob 20. pri »Slepem Janezu« v žapužah predavanje o New Torku s slikami. Predaval bo g. dr. Pavel Breznik. — JUU sresko društvo Litija pa priredi pod okriljem ZKD jutri ob 20. v kinu Dragar predavanje o planinah v Južni Srbiji z diapozitivi. Predaval bo g. dr. Pretnar.
♦	Zborovanje geometrov. 25. t. m. se bo v Splitu vršilo redno letno zborovanje Združenja geometrov in geodetov Jugoslavije. Zborovanja se bo udeležilo okrog 1500 članov društva in bodo poleg delegatov iz vseh pokrajin sodelovali pri kongresu tudi profesorji vseučilišč, srednjih in strokovnih šol, častniki vojno-geografskega instituta, uradniki v državni in samoupravni službi ter avtorizirani civilni geo-metrl. Na zborovanju se bodo obravnavala razna važna društvena in stanovska vprašanja, sprejeti pa bodo tudi sklepi o zemljiških katastrih, o izvedbi agrarnih operacij in drugih podobnih vprašanjih.
♦	Težave Društva za zaščito dece v Beogradu. Leto dni bo že od tega, od kar so s spominske plošče v veži beograjskega doina za revne otroke zbrisali imeni Dragiše Ma-tejiča in Milana Todoroviča, ki sta bila poprej odbornika Društva za varstvo otrok. Moža sta bankirja in sta poskrbela za to da se je ves društveni denar stekal v njuno banko, od koder ga ni mogoče dobiti, ker je ibanka pod zaščito. V banki je okrog 700.000 Din ln je društvo, še bolj pa seveda revna mladina hudo prizadeta, ker se afera nekdanjega društvenega vodstva nikakor ne more poravnati. Nekdanja odbornika Mate-jič in Todorovič sta bila že ponovno tožena, a Je vse še nerešeno. O tem Ln o intervencijah za dvig denarja so razpravljali v nedeljo člani društva ter naposled ugotovili, da je le malo upanja, da bi društvo dobilo svoj denar iz banke. Eden od odbornikov je tudi dejal, da je takoj, ko je stopil v raz-pravno dvorano, pogledal, če so še vsi od-
„CEH£SOL"
MILO ZA KOPANJE
ODSTRANJUJE ^ČuVcA'«'^ IN CiSTI P( KRATKI fcVEnASOtglj VPORABl
kožo lica	in tela od
NEČISTOSTI, iSslSlI® EKSCEflOV IM
vnetja. rSPrTT?! M™1 PREIZKUŠENO Badeheife k SREDSTVO! DOBIVA ^r^^aroJ SE V
LEKARNAH,DROGERIJAH m PA&FUMERIJAH -ŠE DANES ZAHTEVAJTE POIZKUS -
bornik! na prostem. Bivša odbornika, ki sta bila že ponovno tožena zaradi malverzacij na škodo društva, namreč neprestano s pozivom na svoje močne zveze grozita, da bosta Bpravila nove odbornike v zapor zaradi obrekovanja.
« Beograjski zdravniki brez zaslužka. Na občnem zboru Društva privatnih zdravnikov v Beogradu so ugotovili odborniki Ln člani, da je na področju beograjske zdravniške zbornice preko 200 zdravnikov, ki nimajo niti temeljnih pogojev za svoj obstanek. Vsi govorniki &o razlagali, da je temu kriva nepravična razdelitev raznih honorarnih zdravniških mest pri najrazličnejših javnih organizacijah in ustanovah. Taka Honorarna mesta bi se morala pravično de liti pri zdravniški zbornici, da ne "bi nekateri starejši zdravniki, ki imajo Izdatno prakso, zavzemali kar po več honorarnih mest, od katerih bi vsako za mlajše zdravnike pomenilo že eksistenčno oskrbo. Zbo-rovalci so tudi zahtevali, naj bi v komisiji za sestavo novega zakona o bolnišnicah sodeloval vsaj en član Društva privatnih zdravnikov.
♦	Potomec slavnega Schuberta Je umrl v Bački. V Bački Palanki Je umrl godbenik Josip Schubert, eden od zadnjih potomcev slavnega skladatelja Franca Schuberta. Schubertova rodbina je prišla z Dunaja v Bačko Palanko že v začetku 19. stoletja In je bila v zvezi s slavnim skladateljem Ao njegove smrti leta 1828. V zadnjih Ieih Je Schubert revno živel in je pošiljal svoje skladbe sorodnikom v Bačko Palanko, kjer so se baš tedaj naseljevali Nemci. Slavni skladatelj je upal, da bodo njegova dela kupovali premožnejši sonarodnjakl. Schuber-tovi potomci se dolga leta niso bavili z glasbo, samo brata Josip Ln Franc sta se JI posvetila. Franc, ki je bil član orkestra kraljeve garde, živi v Argentini, njegov brat Josip, ki je sviral doma pri raznih prireditvah, pa je sedaj umrl. Poklicni tovariši so ob njegovem pogrebu zaigrali nekaj skladb njegovega slavnega prednika.
•	Družbi sv. Cirila ta Metoda je poslala podružnica Sp. Sv. Kungota 200 Din čistega dobička od šolske prireditve v znak hvaležnosti šolske mladine za družbino podporo za obdaritev revnih učencev o božiču. Iskrena hvala! Naj bo ta mladina zgled vsem obmejnim šolam!
Na splošno zahtevo samo danes senzacijonalni film ZKD
OTOK DEMONOV
ZVOČNI KINO DVOR Predstave danes ob 4., 7. in 9. url Cene 2, 4, 6 in 8 Din
♦ Puška legendarnega bosanakega Junaka. Kmet Redjo Karajič je pri oranju ob razvalinah starodavnega kladuškega gradu našel starinsko puško iz 15. ali 16. stoletja. Puškina cev je težka preko 14 kg, dolga pa 125 cm. Puško je kmet odnesel v občinski urad Velike Kladuše, kjer so ugotovili, da je bila ta puška last v narodnih pesmih opevanega bosanskega junaka Muje Hr-njice, ki je živel v drugi polovici 18. stoletja v Veliki Kladuši. Starinsko puško bodo priključili zbirki muzeja v Bihaču.
• Zveza gospodinj priprt vl5a za spomladanski velesejem svojo 4. gospod injsko-ffoepodareko razstavo, ki bo obravnavala temo »Žena ? poklicu«. Vabimo vej žene v poklicih, bodisi v obrti, industriji, v gospodinjskih ali umetniških poklicih, da prispevajo s svojimi deli k razstavi in pokažejo, kaj zmore žena. Prosimo tudi žene v akademskih poklicih, da ee j deleže . • svojimi deli razstav?. Vse poklice Slovenk hodimo prikazati, da vidimo, kaj znamo, kje fe brezposelnost in kje ie ni. Prepričane smo, da se bo z razstavo vzbudila marsikatera ideja, da ee bo marsikateri obupani br^aposelni pokazala pot do kruha. Razstava naj bo pravi odgovor na vedno češče ee ponavljajoče klice »Kam z žensko mladino«. Vse informacije daje Zveza gospodinj, Breg St. 8. ob svojih uradnih urah od 3. do 5, ure popoldne.
*• »Zbori« revija nove zborovske glasbe, urejuje Zorko Prelovec, Izdaja pevsko dru štvo »Ljubljanski Zvon« Izšla je prva Številka 10. letnika Vsebina glasbenega dela: O. Dev: »Barčica«, O. Dev: »Oj. mo) šocja je šov...«, A. Jobst: »Kam pa fantje, drev1 v vas pojdejo?« (narodna), moški zbori. F Juvanec: »Zjutraj«, moški zbor, J. Ocvtrk: »Ujedinjenje domovine«, V. Vo-dopivec: »Kadar zora se čez gore. ..« (me šana zbora) Vsebina književnega dela: l Peruzzi: Pevčeva sodba (pesem). Rubrike* •Iz naših organizacij in društev. Novosti Razno Iz uredništva in upravniStva. Ponovno opozarjamo vse, ki jim je petje na srcu, da podpro »Zbore« s svojim naroči lom. List stane le 50 Din na leto. Naj bi ne bilo nobenega društva, nobene pevke In nobenega pevca, ki ne bi bil naročnik na svoj list! Naroči se lahko po dopisnici, naročnina pa vplača na štev 12.134 poštno
lji ponudila vladarju prijateljskega slovenskega naroda.
To ie Medkov >Jifi Pod ebradeky«. Ni to drama. Tako. kakor je avtor skomponiral dejanje, je ustvaril v večji meri slavnostno igro kakor dramo. Igro v slavo možatosti, poštenosti in preprostosti, »kraljevsko igroc, kakor jo sam imenuje. Ni izkoristil mnogih zanimivih duševnih prilik, ki so ee mi nudile pri oosameznih osebah in ni obdelal finejše duševne krize glavnega junaka. Posamezna dejanja igre predstavljajo r^zne stopnje na Jurjevi življenjski in vladarski poti, ne pa. kakor bi velevali zakoni drame, enega samega sovisneea traka noatranie rasti. konfliktov, razočaranj. Toda Medek ni niti videl evoie naloge v tem, da bi spisal psihološko dramo: hotel je ustvariti krepko. impulzivno. idejno močno in v dejanih plastično gledališče, ki ima sodobnemu človeku kai povedati. Viharen uspeh ob premieri daje slutiti, da ga ie občinstvo razumelo.
j.Iirija Podebradskesra« }e Medeik posvetil opominu Antonina Šveble.
Dr.Josef Knap (Praga).
Umetnostna razstava mojstra Jame. Ka-
kor izvemo, bo za Veliko noč razstavil v Jakopičevem paviljona naš priznani umet-
nik mojster Matija Jama kolekcijo evoiih
novejših in najnovejših del
Boiftna Vikova - Kuneticka t. V Libofta-nib pri Žatcu na Češkem ie umrla češka javita dokvka, politična organizatorica in pisa-
teljica Božena Vikova - Kuneticka. Bila je prva poslanka v nekdanji Avstriji (izvoljena 1. 1912.). V prevodništvu se ia uveljavila zlasti s svojimi romani iz ženskega življenja. Najvišje priznanje za svoje literarno delo je dobila z imenovanjem za člana Češke akademije znanosti in umetnosti. Mnogo je delovala v čeških obmeinih kra.ih in se je vedno z besedo in dejanjem zavzemala za slovansko usmerjenost češke politike iu kulture.
Dva gosta v opernem gledališču. V »Car-men« Ln »Gorenjskem slavčku« je v petek in v nedeljo gostoval g. Šimenc, v opereti (»Ples v Savoju«) pa g. Jelačin. Oba pevca, zlasti j>a g. Šimenc, sta imela pri dovolj številni publiki odličen uspeh.
Radio - koncert B. Muehove. Razveseljiv muzikalen dogodek prejšnjega tedna je bil nastop pianistke, konservaitoristke Božene Muche v Radio - Ljubljana. Ne morem 6i kaj, da ne bi usporedil te produkcij« e koncertom domskih kozakov. sai sta bili tudi časovno le en dan vsaksebi. Medtem, ko smo tam doživljali neumetniško razbohoteni« pridobitnega diletantizma, smo tu videli ne-kričavi uspeh skromnega, smotrnega jrnet-niškega dela. Medtem ko skupina potujočih pevcev, ki propagira umetniško nepomemb na dela na umetniški način, žanie bogato nagrado, e? zavod, ki ie pokazal že tolik** umetniških uspehov, namreč naš drž. kon servatorii neprestano bori za izboljšanje ali vsaj ohranitev svoiega gmotnega položa ja. Ce bi dohodki koncertantov, kakor so (Ionski kozaki, šli v prid naših glasbenih
/ /	f 'L.
^ /	
	
tU* HM,
priznana avtoriteta v kozmetiki podeljuje po svoji osebni asisten-tinji
v četrtek in petek S« in 6. aprila 1.1:
brezplačen praktičen pouk
Predoči Vam najnovejše ln najenostavnejše metode negovanja Vaše polti, ki zahtevajo le malo časa in skoraj nikakih stroškov. Naučite se tudi VI po navodilih te specialistke novodobne kozmetike!
Prosimo Vas, da se pravočasno
prijavite v
drogeriji KANC
v nebotičniku
čekovnega računa na vsaki pošti. Uprava »Zborov«, pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«.
♦	V Triglavskem pogorju sta sedaj že
stalno odprti in oskrbovani Staničeva koča ln koča pri Triglavskih Jezerih. Snežne razmere so prav ugodne in najprikladnejši te reni za smučanje. Pri obeh kočah se vršijo tudi smuški tečaji, oziroma smučarske šo le.
♦	Ribičem. Kr. banska uprava opozarja vse lastnike in zakupnike ribiških okrajev na »Naredbo o obveznem vlaganju ribjega zaroda«, ki je objavljena v Službenem listu z dne 7. marca t. 1. pod št. 166.
♦	Službeni list dravske banovine od 21 t. m. objavlja: Uredbo o Izpremembah tn dopolnitvah v uredbi o specialnih dokladah v denarju in naravi za državne uslužbence kazenskih In podobnih zavodov, tzpremem-be in dopolnitve ▼ pravilih o opravljanju završnlh Izpitov na umetniških šolah, odločbo o uporabi terjatev inozemcev iz vnovčitve kuponov in vrednostnih papirjev ter odločbo o uvedbi novih meničnih golic
DANES PREMIERA ZABAVNE OPERETE
♦	Prepovedani listi In knjige. Z odlokom notranjega ministra Je prepovedano uvažat' in širiti v naši državi knjigo »Eygolpala tuyi Folda Elazakett Telvidek Regenve« Tomasa Istv=.na, knjigo »Sanyi a Fronton« ki Jo je Izdal v Budimpešti Seres imre, dalj > knjigo »La Tugoslavia »otto Ia ditta tura«, ki Jo je izdal Solaribozia, ter Italijanski tednik »II Giornale della Domeni-ca«, ki izhaja v Rimu.
♦	O ogromni dedščlnl z Jave se je ie mnogo pisalo lani, ko Je bil naš izseljenski urad obveščen, da Je na otoku Javi umrla mllijarderka Ana Duncan, ki je po rodu iz Jugoslavije. Prva poročila so navajala, da se je milijarderka rodila v Somboru in da je bilo Ime njenega očeta Josip Kovačič, matere pa Margareta, rojena Rajan. Iz seljenski urad Je vse spise izročil občini v Somboru, kjer so pregledali vse cerkvene matrike ter naposled ugotovili, da so prej navedena imena v Somboru neznana. O ogromni dedščini z otoka Jave, ki znaša baje v našem denarju 4500 milijonov, so pl sali tudi avstrijski, madžarski in češki listi in nedavno se Je iz Bratislave oglasil neki Striher, ki trdi, da Je najbližji rojak pokojne milijarderke, ki pa ni bila doma iz Sombora, marveč iz Samobora pri Zagrebu Do pomote je prišlo zaradi podobnosti obeh krajevnih Imen. Vsi spisi o ogromni ded-
SMUČARJI!
Uporabljajte proti mrazu ln vetru kakor tudi za solnčenje
dr. Kmetovo mazilo
EN OLJE. — Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah po 10 Din.
zavodov, koliko bi to pripomoglo k podvigu našega umetnostnega udeistvovanja! — Minile dni je priredil Radio - Ljubljana kla virski koncert, pri katerem je nastopila kon-servatori&tka Mucha z Beethovnovim klavirskim koncertom v c-molu, op. 37. Delo. ki ie nastalo L 1800. vzlic svojim 134. letom ne kaže znakov starosti; baš nasprotno ie vseskozi sveže in udarno. Klavirski pari ie bogat, visoko nad nivojem takratne tovrstne produkcije, okrašen s koloraturami in pasažami ter dokai težavno izvedljiv. Dialocni značaj klavirja in orkestra (torej koncerta v pravem pomenu besede) prihaja v njem že do prave veljave. Orkester ni le spremljevalen in podrejen, temveč ee udeležuje sam tematskega dela in razvoja. Značilna ie tudi izbira tonovskih načinov: prvi stavek v c-molu. drugi v E-djra. tretji spet v c-moliu. Prvi, trpkoenergični Allegro. drugi sanjavi Largo, in tretji samovoljni rondo, tvorijo vzlic razliki v tonovskih načinih enotno. zanoeito koncipirano delo. ki j© še dandanes repertoarna točka vsakega pianista. Izvedba dela ie bila odlična Pianistka ie stilno in smiselno podala delo. s temeljitim obvladanjem vseh tehnično eksnoniranih me6t in lepim, zvočnim tonom. Orkester, ki ga je vodil dirigent Daniel Grum in ki je bil ad hoc sestavljen, se je kai dobro pri lagodil intenciiam solista Tovrstne priredit ve naše radio postaje je tr^ba toplo oozdrn viti. eai bodo lahko mnogo pripomogle k vzgoii širše publike k res umetniškim koncertom ter tako popravile, kar zagreše najini neserioznih koncertantov. — L. M. Š.
V S IE J IE KOM IE ID II J A
BETTY AMANN	LEE PARRY	PAUL HOKBIGEB
Smeh, zabava, vesele popevke in razkošna godba « -	Predstave ob 4., 7.% in 9.% zvečer.
Elitni Kino M A1 IvA	Predprodaja vstopnic od 11. do %13.
ščinl, ki so Jih doslej naša oblastva dobila z Jave, so bila sedaj poslana banski upravi
v Zagrebu, da poišče v Samoboru srečne dediče.
•	Razprava zaradi štirih vagonov soli.
Pred novosadskim sodiščem se je začeia zanimiva razprava po tožbi bivše banke »Vojvodina« proti bivši bačko-bodruški veliki županiji. Obeh strank te zanimive pravde ni več, kajti banka »Vojvodina« je propadla, bačko-bodruška županija pa je med tem že nekajkrat izpremenila svoje ime ln tudi svoje področje, fravda se nanaša na čase po prevratu, ko se je močno občutilo pomanjkanje kuhinjske soli. Bačka velika županija je pozvala tedaj posebno komisijo, ki je nabavljala sol ter oskrbovala z njo vasi. Ta komisija je pooblastila banko »Vojvodino« za nabavo večje količine soli. Banka je štiri vagone soli poslala v Stari Bečej, kjer pa je soli zmanjkalo, ne da bi jo bil kdo plačal. Zaradi tega je banka vložila tožbo za 60.000 kron odškodnine. Razprave o tej zadevi so bile že mnogokrat prekinjene in preložene in pričakujejo sedaj vsi z velikim zanimanjem, kako se bo rešila ta stara in zamotana afera.
•	Razprava proti bogatemu oderuhu, ki je Jemal po 400 odstotkov obresti za posojila ter spravil mnogo kmetov na beraško palico, se bo v kratkem vršila v Aleksincu. Oderuh je 60 letni kmečki bogataš Mir^o Pešič, ki se je že dolga leta bavil z oderu-štvom ter uničil mnogo svojih žrtev v Aleksincu ln v treh okoliških okrajih. Na najbrezvestnejši način je Izkoriščal bedo revnih kmetov ter za mala posojila, izdana v mnogih primerih brez prič, pobiral ogromne obresti do 400 odstotkov, mnoge dolgove pa tudi ponovno izterjaval, ker dolžniki niso imeli potrdil o plačanih zneskih. Ovadil ga je naposled eden od njegovih bivših prijateljev in pomočnikov pri raznih oderuških poslih, ki je bil postal tudi njegova žrtev. Iz maščevanja, ker mu je moral plačati za dolg od 200.000 Din 120.000 Din obresti, ga je ovadil ter razkril sodišču razne sleparsse in oderuške manipulacije, ki hi Jih ostali preprosti oškodovanci ne bili mogli razložiti.
♦	Uboj v rudniku. V vasi Mikleuška-Ciglenica ne daleč od Kutine se Je odigrala v rudniku podjetnika Golda iz Popovače krvava tragedija, ki Je zahtevala življenje 35 letnega nadpaznika Alberta Amrušia. Nadpaznik Amrušek Je karal strojnika Marka Benedetija, ki Je z navadno železno pilo obdelaval kos cevi. Benedetl Je jezno odgovarjal, kar Je nadpaznika tako razburilo, da ga je nagnal iz strojnice. Strojnik Beoedeti je zamahnil tedaj proti njemu s pilo, Amrušek, ki ni vedel, da je močno ranjen, pa Je zgrabil za kramp in še tekel nekaj korakov za Benedetijem. Ta ga je zunaj še dvakrat s pilo sunil v prsa. Nadpaznik Amrušek Je bil tako nevarno ranjen, da je umrl, še preden je prihitel zdravnik lz Kutine. Nesrečnež je zapustil 5 otrok.
♦	Važno pojasnilo. Zopet se kar od danes na jutri pripisujejo različnim zobnim kremam posebni uspehi proti zobnemu kamnu, ne da bi se bile napravile kakršnekoli iz ;>remembe v njih sestavi. Posebni uspehi se dajo doseči samo s posebno sestavo. V zvezi s tem je treba z vsem poudarkom ugotoviti, da ima sulforicinov oleat po dr.
DANES	DANES
DOLLT HAAS v zabavnem filmu
LOV ZA SREČO
Predstave ob 4., 7. ln 9 »4 Cene 4.—, 6.— in 8.— Din
ZVOČNI KINO IDEAL
Bršunlichu, ki deluje tako uspešno proti zobnemu kamnu, v naših krajih samo in edinole Sargov Kalodont v sebi. Natančne preiskave znamenitih znanstvenikov potrjujejo dejstvo, da odpravi Sargov Kalodont, če ga stalno uporabljamo, zaradi tega ker vsebuje sulforicinov olcat, nevarni sob nI kamen in ne pusti, da bi se napravil drug, — n® da bi zobem kakorkoli škodoval.
•	Za velikonočna voščila uporabljajte Ciril Metodove razglednice!
♦	Svet si osvoje samo dobre stvari !n med nje spadajo že preko 30 let mane Aspirin tablete »Bayer«, ker še ni&o nikdar odrekle pri prehlajenju, pri bolečinah v glavi in zobobolu.
♦	Bančni uradniki! Neobhodno potrebujete strokovno knjigo: Cerne, Komtokorenti. Dobi se v vseh knjigarnah ali pri založništvu: Trgovski učni zavod, Ljubljana, Pra-žakova ulica 8-II.
•	Obledele obleke barva v različnih barvah in pllsira tovarna JOS. REICH.
Iz Ljubljane
U— Akademija v spomin stoletnice rojstva D. I. Mendeljejeva. Ruska Matica in kemični seminar ljubljanske univerze priredita v petek, dne 23. t. m. ob 18. v zbornični dvorani univerze akademijo v počast stoletnice rojstva slavnega ruskega kemika D. I. Mendeljejeva. Uvodno besedo bo spregovoril predsednik Ruske Matice unlv. prof. dr. Spektor&kij, nato bo predaval o Men de ljejevu kot kemiku univ. prof. dr. Marij Rebek naposled pa univ. prof. dr. Bilimo-vič o Mendeljejevu kot statistiku in nacionalnem ekonomu. K tej počastitvi velikega slovanskega genija so vabljeni vsi prijatelji ruske kulture in obenem vsi častilci naravoslovnih ved. Vstop prost.
u— Ravnateljstvo drž. konservatorlja priredi v ponedeljek 26. t. m. ob 18. v Fll-harmonični dvorani javno produkcijo gojencev drž. konservatorlja. Nastopijo gojenci solopevskega, klavirskega, violinskega in Instrumentalnega oddelka ter oddelka za dramatično igro. Gojenci so iz šole ravnatelja Hubada, prof. Foedranspergove, Smalc-švajgarjeve, Janka Slaisa, Slavka Korošca ln Osipa Šesta. Vstop prost proti nakupu programa, ki bo v predprodaji v Matični knjigarni od danes dalje po 2 Din.
u— Slovensko zdravniško društvo Ima jutri ob 18. v predavalnici bolnice za ženske bolezni znanstveni sestanek. Predaval bo g- dr. Rudolf Trušnovič, o temi: Zdravstvo v Rusiji. Gospod predavatelj se Je mudil ve« kot petnajst let v Rusiji, od koder se Je vrnil pred par tedni, zato bo predavanje gotovo zanimivo. Vsi gg. zdravniki vabljeni.
u— Higienski zavod priredi jutri ob 8. zvečer Javno zdravstveno predavanje v
kolski dvorani v žiški. Tema: Spolne bolezni. Predavanje pojasnjuje istoimenski film Vstop dovoljen samo odraslim.
u— Akademijo bo priredilo društvo »Tabor« v soboto 7. aprila v veliki dvorani Uniona.
u— Društvo »Tabor«. Drevi ob 8. bo predaval na realki (Vegova ulica) tov. Andrej Gaberščik o tehnokracijl. Pridite.
u— Brezplačno izpolnjevanje davčnih prijav za obrtnike vrši pisarna Društva Ju-goslovenskih obrtnikov Borštnikov trg 1-1. vsak dan od 17. do 19. ure v društveni pisarni. Opozarjamo vse obrtnike in obrtni-ce, da se tega poslužijo ter prineso s seboj vsa dokazila in podatke za sestavo prijav za pridobinino in davka na poslovni promet. Vse potrebne tiskovine — formu-larje za napoved davka prejmete v pisarni u— Kolo jugoslovenskih sester prodaja po svojih od'bornicah, kakor običajno vsak ) leto na stojnicah oljčne vejice v korist bedni deci. Društvo se obrača s prošnjo svojih dobrotnikov, da mu z odkupom veji'.; priskočijo na pomoč. Obenem pa opozarj-a-naj bodo previdni, ker se je dogodilo, da Je nekdo v Dukičevem bloku prodajal oljko na korist našemu društvu, ki pa v to ni bil pooblaščen. Za društvo Kolo Jugosloverr-skih sester se prodajajo oljčne vejice le na. stojnicah, v soboto jih bodo pa prodajala tudi deklice z društvenim znakom.
u— Zveza gospodinj opozarja, da se bo v njenih prostorih Breg št 8, danes ob 16. predvajalo nazorno pranje ro najboljšem načinu. — Predvajalo se bo tudi pranje s» Schlchtovim Radionom. Vabljen« vse gospodinje. Vstop prost!
u— Teniški prostori TKD Atene Tivoliju bodo otvorjeni ob lepem vremenu že v nedeljo 25. t. m.
u— Danes se bo «a splošno željo predvajal zadnjikrat znameniti film iz življenja plemena na otoku Bali. Film je nad vst; napete in močne vsebine. To Je prvo delo, posneto na otokih Bali. Delo bo gotovo z€ nimalo vse naše obiskovalce kina. V njej'i Je toliko novega, da smo lahko zadovoljni, da Je uprava ta film dala ponovno na pn -gram. Film se predvaja danes v zvočner; kinu Dvor ob 16., 19. In 21. uri. V petek b , ZKD predvajala veselo filmsko opereto »španska muha«. Ta film Je poln smeha in dobre volje.
u—• Vse Je komedija Je naslov ljubi;i filmski opereti, ki se predvaja danes v Elitnem kinu Matici. Ta opereta Je nadvt". zabavna in Ima mnogo veselih popevk. Godba je Grothova. 2e sama imena igrsl-cev nam povedo, kako zabavno Je to dele. Otto Wallburg. Theo Lingen, Adela San<1-rock nam jamčijo za veselo razpoloženje. Pavel Horbiger je mož sam zase. Ekiak > ljubka Betty Amann. V tem delu nastopi tudi znana lepotica Lee Parry. Operet obeta 'biti za LJubljano 6vojem»t®a. senzacija.
u— Nekaj statistike o tisku. Po podatk51i državnega tožilstva je lani Izhajalo v ol -močju okrožnega sodišča v Ljubljani vsega 30 tednikov, 37 mesečnikov in 3 dnevniki. Med mesečniki in tedniki so kaj zanimiv-publikacije z nenavadno vsebino. Tako }<■■ lani Izhajala Fortuna, organ za poznanstva, ženltve in zabave, dalje Naša radost, Lučka z neba ln Kraljestvo božje.
u— Spet se Je ujela. Bianka Je že znatu tatica, ki se stalno potika po LJubljan , vmes pa dela izlete tudi na deželo. Prišla Je te dni k neki svoji znanki v Skofjo Loko-Prijateljice ni bilo doma, pač pa je bilo stanovanje odprto. Takoj je izrabila priliko in odnesla prijateljici in njeni sestri za 2330 Din razne obleke. Obleko Je spravila v LJubljani, kjer jo je skušala prodati. Bi-anko pa &o še pravočasno Izsledili In J > aretirali v ruskih barakah pri glavnem kolodvoru. Pri njej so našli tudi skoro vs ukradeno blago.
u— Zborovanje prevoznikov. V dvorani Trgovskega doma je bila včeraj skupščin« Združenja prevoznikov v Ljubljani, ki pn obsega tudi članstvo lz vseh srezov biv#'-; oblasti. Zbora se Je udeležilo okrog 60 členov, dočlm šteje zadruga okrog 75 članom Zaradi malenkostnih razlik v mišljenju članstva se je zavlekel zbor od 14. prav v večer. Po pozdravu predsednika Frana Kušarja Je podal tajnik Herman Keber precej obširno poročilo, ki zlasti navaja, da je 6topilo društvo z novim obrtnim zakonom v novo fazo delovanja. Odbor je interveniral pri mestnem dohoaarstvenem uradu, da se tehtnlna odmerja po netto teži blaga, ne pa po brutto teži. Intervencije so sledile tudi glede voženj po raznih ulicah po mestu, ki so bile po policijskih predpisih prepovedane za tovorjenje. Vsa leta, odka" obstoja, se je je zadruga borila proti 6u? marjenju v prevozništvu, posebno pa zadnji čas. Lani so nekateri šušmarjl morali plačati tudi do 1300 Din globe. Po odobrenem tajniškem je prebral tajnik tudi blagajniško poročilo, da poseduje zadruga sedaj nad 22.000 Din imovine. Proračun za leto 1934. je bil sprejet šele po dolgotrajni debati. Obenem je bila znižana članarina od 40 na 30 Din letno.
Iz Celja
e— Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek 26. t. m. ob 20 bo predaval glavni urednik »Večernlka« g. Radivoj Rehar iz Maribora o nemškem narodnem socializmu ln njegovem pomenu za Evropo. S tem aktualnim ln zanimivim predavanjem bo Ljudsko *ae-učilišče zaključilo svoja letošnja predavanja.
e— Brezposelnost. Pri celjski ekspozituri borze dela se Je od 11. do 20. t. m. na novo prijavilo 40 brezposelnih (30 moških ln 10 žensk). Tako Je 20. t. m. ostalo v evidenci 856 brezposelnih nasproti 845 dne 10. t m.
e— Tatvine. V nedeljo ob 18.45 je nekdo ukradel zidarju Ivanu čudnu 1540 Din vredno, novo, rdeče pleskano moško kolo znamke »Kosmos«. V torek Je bilo kamnoseškemu pomočniku Matiji Weissu ukradeno nekaj oblačil ln perila v vrednosti 385 Hn Pred dnevi Je neki fant Izmaknil trgovki Antoniji Pongračičevi nov siv pulover.
Hnimiiiiiiiiiimiinii||iiiiiiiiiiniii'Ti""1"""'""""■--
Vsak dan Ti pomaga
&op£/&>bni kcunai
laiiiiiiiiiiiiiimoiiiiiniiiraiMifflii
lllllllllililHi
sargovKALODONT
HIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHI I
•— Kino Union. Danes ob 16.15 in 20.30 xvočna opereta »V žaru puste« in dve zvočni predigri.
e— Nabavite si takoj nove srečke drž razredne loterije v podružnici »Jutra«.
Iz Maribora
a— Ljuds^ univerza. Jutri bo predavaj zopett utiiv. prof. dr. Jov«n Hadži iz Ljubljane o biologiji Jadrana. Predavanje bodo ponazoril*, mnogoštevilne skioptične slike. V ponedeljek 26. t m bo predavala ga. dr. Mila Kovač, specialistka za roe-ntgenologi-io. o tem!: Kaj nam razodevajo roentge-novj .arki?
a— Ljudska univerza v Studencih. Drevi ob 19. bo predaval sodni svetnik gosp. dr. Travnar o ustanovitelju ljudskih vseučilišč F. N. Grundtvvigu in o prestolnici kraljevine Danske. Predavanje bodo spremljale krasne »kioptične slike, ki jih je poslalo dansko poslaništvo naši državi. Po kočanem predavanju pa bo občni zbor Ljudske univerze z običainim dnevnim redotn.
a— Starešinsko društvo »Triglava« v Mariboru ima svoj redni o>bčni zbor v nedeljo 25. t m. ob ^ 10. dopoldne v lovski sobi hotela »Qrel«, o čemur obvešča vse svoie gg. starešine s pozivom, da se teza občnega zbora redi važnosti dnevnega reda zanesljivo udeležijo. — Odbor
a— Občni zbor državnih upokojencev. Preteklo nedeljo dopoldne je bi'l v Narodnem domu občni zbor društva državnih upokojencev, ki ga je vodil predsednik dr. Kronvogel. V svojem poročilu je utemeljeval tudi razloge za osamosvojitev in podal pregled o delovanju v pretekli postavni dobi. Iz izčrpnega tajniškega poročila nad-učitelja Ogorelca posnemamo, da šteje društvo 858 članov in da je od teh 197 učiteljev in profesorjev, 121 od splošne državne uprave, 112 železničarjev, 108 ča/stnikov in podčastnikov ter orožnikov, 67 poštarjev, 80 sodnih uslužbencev. 98 financarjev, ostali pa so iz drugih strok državne službe. Pri volitvah je bil z malimi spremembami izvoljen stari odbor z dr. Kronvoglom na čelu.
a— Obupno dejanje 161etne dijakinje. V
torek opoldne je I6!etna učenka dekliške meščanske šole Katica D. izpila med šolskim odmorom v samomorilnem namenu večjo količino lizola. Součenke so jo našle zvijajočo se od hudih bolečin in obvestile reševalce, ki so nesrečno dekle takoj prepeljali v bolnico, kjer so ji zdra-vnikš iz-prali želodec in jo rešili smrti. Kaj je dijakinjo pognalo v obup, n" znano
a— Brezposelnost. Ob koncu februarja je bilo v Mariboru pri borzi dela prijavljenih 292 moških in 229 žensk brez dela. Do 10. t m. pa se je na novo prijavilo še 67 moških in 91 žensk.
a— Vlom pri Sv. Petru. V noči na nedeljo so neznani storilci vlomili v stanovanje posestnika Ivana Cvikla v Trčavi pri Sv. Petru Odnesli so 90 kg zaseke, 30 kg slanine, več oblek in perila, v skupni vrednosti nad 4000 Din. V notranjost so prišli skozj okno, kjer so s kolom razbili železno mrežo. S nlenom so izginili brez sledu.
a— Tatvina golobov. V ponedeljek je neznan tat odnesel mesarju Karlu VVeitziu v Mlinski ulici 13 golobov angleške pasme, vrdenih 900 Din. VVeitzl je prijavil tatvino policiji.
Košnik - 20 let ječe
Zadnje dejanje umora Ivane Rakefove
Ljubljana, 21 marca
Veliki kazenski senat, ki mu je predsedoval s o s. g Adolf Hudnik, je dane,« sodil morilca 72Ietne gostilničarke Ivane Rakefove v Tunjiški Mlaki drznega tihotapca saharina Ivana Košnika, 261etnega brezposelnega čevljarskega pomočnika Državni tožilec ga je obtožil, da je on 28. aprila 1932 starko zadušil na prigovarjanje Antona Vombergerja in po posredovanju Avgusta Hafnerja Tragična smrt starke je bila že lani poleti predmet velike kazenske obravnave. Takrat sta bila obsojena Anton Vomberger na 20 in Avgust Hafner na 10 iet robije. A pravega morilca takrat niso mogli soditi. Zakaj Ivan Košnik je bil takoj no odkritju zločina pobegnil v Avstrijo Dolgo se je skrival, a slednjič so ga na naši strani le našli orožniki ;n ga 31 avgusta pripeljali v ljubljanske zapore
Ivan Košnik je prebrisano zasnoval svoj zagovor Navajal je. da je Vombergerju preskrbel le strihnin, ki ga je potem ta usodno noč dal svoji teti v kavo Starko so našli drugi dan mrtvo na zofi v gostilniški sobi Sodili so, da je umrla za srčno kapjo ker niso na njej našli nikakih znakov nasilne smrti Šele pozneje po eks-humaciji so ugotovili, da je Košnik starko stisnil za nos in usta tako. da se je zadu šila Ekshumirali so pokojnico pred Božičem 1932 in so vsebino drobovja dali na fiziološkem institutu kemično preiskati, če se mogoče ne nahaja v njem strihnin. Preiskava na je bila negativna
Košnik je tudi danes vztrajal pri svojem agovoru Zelo obširno in v podrob nostih je opisoval, kako se je po Hafnerju seznanil z Vombergerjem. ki je sklenil teto odstraniti ker se je bal, da ga bo v ororoki kot dediča prikrajšala Predsednik: »Priznate krivdo?« — -»V toliko, da sem preskrbel strup in da sem vedel za umor.« Pravi, da je strup dobil v Avstriji od nekega gostilničarja Bil je rumenkasto-bele barve Ko sta s Hafnerjem prišla k Vombergerju je ta vprašal: »Ali si res prinesel strup?« Odvrnil je: »Res Če ne verjameš. pa poskusi.« Vomberger: »Sedaj precej ga dam. Je najboljša prilika.« Vomberger je takoj nato teti prinesel kavo ki je v njo vlil strup Sam Je čakal pred go-stMniško sobo in poslušal Slišal je klic: »Tone. Tone. kaj pa sedaj? Ali si mi za-vdal?«
Nato sta bila zaslišana obsojenca Anton Vomberger in Avgust Hafner ki sta zgodbo o strupu Dovsem drugače opisala Res so imeli prvotno načrt da bi starko za stnmili: ali Košnik sam je tedaj dejal-»Naiboljše ie teto zadušiti, da se ne bo nič poznalo Če bo zastrupljena bodo to lahlcn dotfnali « In kakor ie danes izpove dal Vomberger je Košnik tedaj skoči' kar na zofo in ženico zadušil v nekai minutah \vrfi-ct Hofner ie danes priznal da je dn bil -mr Din od Vom^rgeri? da iih izro či obtožencu Predsednik: »Koliko ste do bili za posredovanje pri umoru r« Hafner
mirno: »Takoj nič. Pozneje mi je dal hranilno knjižico za 10.000 Din, da molčim.«
Razprava je trajala od 11.30 do 12.30. Po kratkem posvetovanju senata je bil Košnik obsojen na 20 let robije ter v trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Predsednik: »Ali sprejmete kazen?« Košnik ogorčeno: »Kako naj sprejmem, če je nisem umoril?« Zato se bo pritožil. Ali mu bo količkaj pomagalo, je pa seveda drugo vprašanje.
10.000 radionaročnikov
Letos 26. januarja je razpisala radiofonska oddajna postaja v Ljubliani nagrado za svojega desettisoč^ga naročnika. Takrat je imela postaja nekaj nad 9400 naročnikov.
14 t. m. ie bilo naročniško število 10.000 že doseženo. V razdobju 46 dni ie torai naraslo število radijskih naročnikov za najmanj 600 kar je za naše razmer^ prav le po število in nam je dokaz, da je pričelo poslušalstvo v večji meri uvidevati koristnost radia.
Ljubljana, 21. marca
Glede na jutrišnjo plenarno sejo Zbornice za TO I so se danes dopoldne vršile .eje trgovskega, obrtnega in industrijskega odseka. Vsi trije odseki so razpravljali o načrtu zborničnega volilnega reda.
Načrt zborničnega volilnega reda določa, da tvori zbornični svet 58 zborničnih svetnikov. Zbornične svetnike in namestniJke volijo pripadniki zbornice z enakim, neposrednim in tajnim glasovanjem. Zborničn. mandat traja šest let. Po preteku treh lei se izžreba polovica zborničnih svetnikov in se odredijo za nje dopolnilne volitve. Take dopolnilne volitve se pozneje ponavljajo na tri leta. Zbornica bo imela v bodoče 4 odseke, in sicer poleg trgovskega, industrijskega in obrtnega še nov gostinski odsek, ni mu bodo pripadali hoteli, restavracije, gostišča, gostilne, kavarne penzije, bifeji, ljudske kuhinje in krčme. Prvi trije odseki bodo imeli po 16 zborničnih svetnikov in ravno toliko namestnikov, gostinski odsek pa 10 svetnikov in ravno toliko namestnikov. Za trgovski, industrijsni in gostinski odsek tvori vse zbornično področje eno volilno okrožje.
V	trgovskem odseku morajo biti zastopane z najmanj enim kandidatom in enim namestnikom glavne skupine trgovskih strok, i® sicer, aprovizacijska, oblačilna, kovinska, lesna in galanterijska. Krajevno pa se razdele Kandidati na 4 okoliše. Ljubljana dotn 4 kandidate, Maribor 2 kandidata, srezi iz bivše ljubljanske oblasti 5 kandidatov in srezi iz bivše mariborske oblasti prav tako 5 kandidatov.
V	Industrijskem odseku morajo biti med kandidati in namestniki zastopane z najmanj enim kandidatom in enim namestnikom glavne skupine industrijskih strok, in sicer lesna, tekstilna in oblačilna, rudarska in topilniška, usnjarska in obutvena, kemična ln živilska, ter stavbna. Krajevno se razdele kandidati tako, da dobi Ljubljana 4, srezi bivše ljubljanske oblasti 4 in srezi bivše mariborske oblasti 4 kandidate; ostali 4 kandidati pa se postavijo ne glede na njihovo bivališče.
V	gostinskem odseku morajo biti i najmanj enim kandidatom zastopane glavne skupine gostinskih strok, io sicer hotelirska, restavraterska, kavarnarska in gostilniška. Ljubljana dobi dva kandidata, srezi bivše ljubljanske 2 kandidata in srezi bivše mariborske 5 kandidatov.
Za obrtni odsek tvorijo zbornično področje 4 volilna okrožja, ki se krijejo z področij OKrožnih odborov obrtniških združenj v v Ljubljani, Mariboru, Celju in Novem mestu. Področje okrožnega odbora v Ljubljani dobi 6 kandidatov (od tega Ljubljana 3 kandidate) področje okrožnega odbora v Mariboru 4 kandidate, področje okrožnega odbora v Celju 4 kandidate ln področje okrožnega odbora v Novem mestu 2 kandidata.
Vsak zbornični odsek tvori posebno volilno telo in sa volitve zanj vršijo neodvisno od ostalih zborničnih odsekov. Aktivno vo lilno pravico imajo pripadrVd zbjr-.c- ne glede na spol. če vsaj eno leto samostunc ' in upravičeno izvršujejo podjetje. Vsaka
Gibanje zaposlenosti v Jugoslaviji
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu je objavil podatke o stanju članstva v mesecu januarju t. 1. Od decembra na januar je povprečno število zavarovanih članov nazadovalo za 28.842, kar je pripisati predvsem sezonskim razlogom. Ta padec je precej manjši nego pred enim letom, kajti od decembra 1932 na januar 1933 je povprečno število zavarovanih članov padlo za 40.760.
Letos v januarju je bilo pr! vseh organih Osrednjega urada povprečno zavarovanih 484.232 članov nasproti 513.074 v decembru, 540.690 v novembru, 549.461 v oktobru in 542.074 v septembru. Nazadovanje članstva v zadnjih mesecih je torej znatno. Od lanskega septembra do letošnjega januarja je članstvo padlo za 57.842 članov. Seveda pa je bil v prejšnjih sezonah padec še večji; tako je padlo članstvo od septembra 1932 do januarja 1933 za 74.069, v istem razdobju v sezoni 1931-32 pa za 105 tisoč 400, Povprečno stanje članstva je bilo v januarju zadnjih let naslednje: januar 1930	583.374
januar 1931	572.005
januar 1932	533.265
januar 1933	482.449
januar 1934	484.232
Najvišje januarsko stanje članstva je bilo doseženo v letu 1930 Potem pa je hilo vsako leto manjše. Nadaljnje padanje se je letos očividno ustavilo, kajti v letošnjem januarju smo imeli za 1783 članov več. nego lani v januarju Seveda pa je bilo letos v januarju povprečno število zavarovanih Članov za okrog 100.000 manjše nesro v januarju 1930.
Od posameznih okrožnih uradov zaznamujejo precejšen padec članstva nasproti
Kakor je bilo po radiu razglašeno ii» kakor smo predvidevali, 10.000. naročnik ni bil sam. ampak je bile š? 13 drugih, kj so se potegovali za razpisano nagradno zlato aro. Dva tekmovalca sta bila a priori od žrebanja izločena, ker sta bila »komarja« in sta postala radijska naročnika le po sili. Ostalo jih ji le 12 in m-"d temi si je izbral žreb 16. marca za lO.OCO. narečnika zidarskega delavca Dolničarja Jožeta iz Ladij pri Medvodah.
Srečno naključji je naneslo, da le izžrebani dobitnik nagrade praznoval 19. t m tudi svoi god in da mu je bila izročena nasradna zlata ura prav na dan njegovega godu. Obljubljeno nagrado je prejel Dolni-čar Jože iz rok vodje komisarijata e. dr. Tavzesa J., direktorja pošte in telegrafov v Ljubljani, točno ob 12. uri in ee je za darilo pred mikrofonom vzhi&e in ginjen kratko zahvalil.
Kakor smo informirani, bo razpisal ko-misarijat radiofonske oddajni postaje v kratkem novo nagrado.
pravna oseba ima kot pripadnica zbornice 6amo en glas. Volilno pravico vrši vsak pripadnik zbornice po pravilu preko svojega prisilnega združenja.
Za zborničnega svetnika, odnosno namestnika more biti izvoli ma samo oseba moškega spela, ki ima volilno pravico :n ki starouije, odnosno vodi podjetje na zborničnem podjetju vsaj tri leta. Vsak volilec v^li v enem in istem odseku, ki mu pripada iz več pravnih razlogov, samo enkrat, Ca pa ima na podlagi več pravnih naslovov volilno pravico v več odsekih, sme glasovati v vsakem dotičnih odsekov. Volitve vodi s'av ni volilni odbor v Ljubljani, za izvedbo vo litev pa se postavijo krajevni volilni odbori na sedežih okrajnih sodišč. Stroška voli tev nosi zbornica. Prve volitve po odredbah tega volilnega reda odreja trgovinski minister. poznejše dopolnilne volitve vsaka tri leta pa odreja ban. Volitve se vrši na podlagi volilnih imenikov, ki jih sestavlja zbornica za področje vsakega kraievnign volilnega odbora posebej s sodelovanjem prisilnih združenj. Krajevni odbori razgr nejo volilne imenike na svojem 6edežj za 14 dni. Reklamacije se vlagaio samo pismeno in iih sme vložiti vsak pripadnik zbornice. Kandidatne liste si postavljajo za vsak odsek, odnosno za vsako volilno okrožji po sebei. Vložiti se morajo pri glavnem volil nem odboru najkasneje osmi dan. ko ie oo tekel rok. do katerega morajo biti reklamacije rešene. Kandidatne liste morajo bili eestavliene strogo po določbah glede stro kovne in krajevni razdelitve mandatov Voli se do glasovnicah, na katerih rnoraio biti natieniena imena kandidatov dotičnaga odseka, odnosno volilnega okrožja. Volilec pusti glasovnico one kandidatne liste. za katero glasuje, celo. ostale glasovnice pa raztrga ter jih s celo glasovnico vrid dene v ovoj. ki ga zalepi. Volilec odda zalepljeni ovoj predsedniku krajevnega odbora oseb no. Le volilec industrijskega odseka pošli» ovoi po pošti glavnemu volilnemu odboru, skunai z izkaznico o njegovi volilni oravici. Volitve se moraio vršiti v nedeljo in traja čas glasovanja nepretrgoma od 8. do 18 ure. Razdelitev mandatov na posamezne kandidatne liste se vrši proporcionaln > številom za dotično listo oddanih glasov. V kolikor ne bi bili iz list'", k? ie dobila nai več glasov, pouolnjene predpisane stroke se iz drjge liste smatraj > kot izvoljeni opi kandidati, ki uetre<zaio zahtevam glede 6trok in teritorijev, nato pa šile kandidati po vrstnem redu dotične liste •
Obrtni odsek je na današnji seji med drugim sprejel predlog, ki gre za tem, da »e do nadaljnjega uvede zapora za izdajo novih pooblastil in dovolil. Izjemno naj bi se do nadaljnjega izdajala pooblastila in do volila samo iz važnih gospodarskih razlogov in j>otreb. ako to predlaga zbornica. Tudi otvarjanie novih pomožnih lokalov in podružnic se do nadaljnjega ustavi.
O priliki razprave o volilnem redu v industrijskem odseku ie bil 6tavljen predlog, da se vzame kot podlaga za sestavo kandidatnih list davčni cenzus. kakor je določen v pravilih Zv^ze industrijcev
lanskemu Januarju okrožni uradi v Beogradu, Skopi ju, Osijeku in Dubrovniku, povečanje članstva nasproti lanskemu januarju pa okrožni uradi v Zagrebu, Banji Luki, Novem Sadu, Somboru, Bečkereku in Ljubljani. Povprečna zavarovana mezda za vso državo je v januarju znašala 22.71 Din nsprotJ 23.67 Din v lanskem Januarju. število članov v mezdnih razredih z dnevno mezdo preko 24 Din se Je nasproti lanskemu januarju zmanjšalo za 15.577, zato pa se je povišalo število članov v nižjih razredih za 17.360.
Naš indeks cen na drobno
Studijski oddelek Narodne banki J? pravkar objavil podatke o gibanju cen na drobno v mesecu februarjiu. Splošni indeks ccn na drobno, ki se je lani proti koncu leta nekoliko dvignil, je ži v januarju zopet popustil. v februarji pa je ponovno nazadoval za 1.7 točke in znaša sidai 72.0 točke; to je tudi najnižie stanie. ki smo ga doslej zabeležili pri indeksu na drobno. Za febr.iar nam kaže statistika v primeri z ustrezajoči mi številkami za prejšnji dve leti naslad n:e delne indekse:
prehrana: *	1932.	februar 1933.	1934
kmetijski proizvodi	82.1	74.8	67.8
obrtni prolizvodi	76.6	73.7	69.0
kolonialno blago	77.9	79.7	83.4
skupaj prehrana	78.9	76.0	73.4
oblačila	72.6	78.1	780
kiriava. razsvetljava	82.3	77.0	74.1
razno	77 5	86.9	78.4
«nlošni indeks	78.2	76.4	72.0
Če gornu številke za letošnji februar r>n meriamo s Številkami za februar 10^2 vi.l nn da naš nivo cen na drobno navalu oslabitri denaria ni nra* ni* dvignil <em ve? je nasprotno še nekoliko popustil. V fe-
bruarju 1932 je splošni indeks een na drobno znašal 78.2 točke, lani 76.4. sedaj pa znaša 72.0 in je torej t zadnjih dveh letih popustil še za 6.2 točke. To znači, da je na^ nivo een na drobno danes še za 6"/* nižji nego pred oslabitvijo dinarja in za 2S"/o nižji nego leta 1926.. ki tvori bazo za izračunavanje indeksa een.
Naiboli je zadnja leta nazadoval indeks cen kmetijskih proizvodov na drobno, ki ie že oadel za 67.8. nasproti 8'J.l pred dvema le'oma. Tudi indeks obrtno - industrijskih proizvodov za prehrano je nazadoval. Oslabitev dinarja pa se kaže pri indeksi cen kolonialnih proizvodov, ki jih moramo seveda uvažati in zaradi višjih deviznih tečajev dražji plačati. Indeks cen k al iih proizvodov je v februarju 1932 znašal 77.9, lani v februarju 79.7, pretekli mesec pa se je povzpel že na 83.4. Od januarja na februar se je ta indeks dvignil za 1.9 točki, kar pa je v zvezi s podražitvijo kave zaradi višje trošarine. Od ostalih delnih indxk?ov iz skupine prehrane beleži od ianuarja na februar znatni Dadec indeks cen kmel;;skih proizvodov za prah rano, in sicer za 3.7 točke. Indeks cen za oblačila, ki se ra od leta 1932. na leto 1933. dvignil od 72.6 na 78.1. ie danes na isti višini, kakor lani in ie celo ze 0.1 točke nižii
Gospodarske vesti
= Kazni ia devizne prestopke. Finančno ministrstvo je te dni objavilo nov seznam tvrdk, ki so bile kaznovane zaradi deviznih prestopkov. Vsega je bilo kaznovanih 29 tvrdk, mod njimi tudi več tvrdk iz Ljubljane. Najvišja kazen 250.000 Din je bila izrečena neki komanditni družbi v Zagrebu zaradi nedovoljenega posredovanja v plačilnem prometu med našo državo in inozsin-steom in zaradi konvj>enzacii brez predhodnega dovoljenja Narodne banke. Neka tvrdka v Ljubljani je bila kaznovana a 50.000 Din. ker je plačala dolg iz blagovnega pro-meta inoz-:mski tvrdki brez posredovanja denarnega zavoda. Druga ljubljanska tvrdka je bila kaznovana s 75.000 Din, ker ni odstopila iz vozniških deviz Narodni banki in je te devize zbirala v naši državi in v inozemstvu. Neka druga tvrdka v Ljubljani je bila prav tako kaznovana s 75.000 Din, ker v inozemstvi dobljenih posojil ni vnesla v državo, temveč jih ji brez predhodnega dovoljenja porabila za plačila v inozemstvu. Neka manjša banka v Ljubljani je bila kaznovana z 20.000 Din, ker ni prijavila finančnemu ministrstvu izvoznika," ki niso v predpisanem roku opravdali izvozniškib ov^renj in ker je izvedla opravdanje overenia s klirinškim nakazilom, ki se je glasilo na drugo tvrdko. Neka izvozna tvrdka v Ljubljani je bila kaznovana e 75.000 Din, ker si ji pustila izplačati svojo terjatev nasproti inozemstvu v tuzemskih dinarjih in ker ni vodila kontrolnika. Neka industrijska drižba v Ljubliani pa je bila kaznovana z 80-000 Din, ker ni protivrednosti za^ izvoženo blago v celoti vnesla v našo državo in ker i i te vršila kompenzacije brez predhodnega dovoljenja Narodne banke. Končno je bila neka tvrdka v Mariboru kaznovana^ z lO.COO Din, ker ni protivrednosti za izvoženo blago vnesla v državo.
= L'reditev izvoza naših svinj v češkoslovaško. V Pragi je bil te dni podpisan sporazum o ureditvi izvoza naših svinj, maistj in slanine v Češkoslovaško. S tem sporazumom <bo precej olajšan naš izvoz, ker bodo odslej naši izvozniki lahko svobodno izbirali komisionarje, odnosno češkoslovaške tvrdke, katerim bodo poverili blago za prodajo. Sporazum je stopil takoj v veljavo, tako da se bo kontingent za marc teihko še izkoristil v smislu novih določb. S tem sporazumom Je likvidirano mučno vprašanje, ki se je vleklo od srede lanskega leta in o čemer se je mnogo pisalo v naših listih. Odslej bo Izvoz tako urejen, da bodo imeli naši izvoznik: prosto izbiro komisionarjev za 75% vsega kontingenta, dočim bodo ostalih 25% kontingenta tvrdke lahko prosto izkoristil*
= Nemška marka. V zvezd s poslabšanjem devizne situacije pri nemški Reichs-bankj in oficielni tečaj devize Berlin v večji .teri padel. Zato pa se je precej povečal disažio za nemške vezane marke. Tako se je zadnje dni trgovala v Curihu kreditno vezana marka (Kreditsperrmark) z diisi^ižijem 37 do 38%, dočim je ta disazio pred enim tednom zuašal samo 28?». Di-sažio registrske marke znaša sedaj 32.25 % (pred enim tednom ?5 %), vezane marke od efektov (Effektensnerrrrrark) pa se trgu-iejo z d;s3ž:iem 47.6% (zadnji teden 41.5%).
= Združenje trgoveev v Ljubljani priredi za s roje člane sestanke, na katerih se bo razpravljalo o perefih gospodarskih vprašannh. predvsem o davfnem in vprašanju taks. Prvi sestanek se bo vršil za člane iz šmartinskega okraja t četrtek dne 22. t. m. ob 8. nri zvečer v prostorih gostilne Mencingerja Štefana. Smartinska cesta. ca okraj St Jakoba t petek dne 23. t. m. ob 8. uri zrefer v prostorih gostilne Kavfi?a na Privozu. za Šiško pa ▼ ponedeljek dne 26. t m. ob 8. uri zvefer ▼ prostorih gostilne Štepica Uprava rabi ne samo člane teh okrajev, temveč tudi oslale gg. trgovce, da se teh važnih sestankov pol-nošterilno udeleže. Uprava.
= Kongres Glavne zadružne «reze. Dne 25. t. m. 6 i bo vršil v Beogradu v veliki dvorani novi univerze kongres Glavne zadružne zvene za kraljevino Jugoslavijo. Kongres se bo pričel ob 9 dopoldne. Po otvoritvi bodo kongresu predloženi nasl»d-nji referati: 1. Kriza in naše zadružništvo (inž Voia Giorgjevif). 2 Naše zadrjžništvo in uredba o zaščiti kmetov odnosno uredba o zaščiti denarnih zavodov in kreditnih za-dnue (inž. Stj^pan Hršak> 3. Naše zadružništvo in zakonodaja (dr. Joža Bas^JL Po iz-nešenih referatih bo otvorjena diskusija o Torniih vprašanjih.
= Poravnalno postopanje Je 'rvedeno o imovini Tomaža M*ncingeria. trgovca v Ljubliani. Sv. Petra oesta 43 (poravnalni • nravnfV -ir Juro Adl^šič odvetnik v Li-iib Mani: poravnalni narok 27 anrila ob 9 nriMvni rok do 20 anrila) in n imovini Flo r«> Lager N^kerm^rnov v Celhi fnorav iq!n« upravnik dr Gvidn 'frnef,. odvetrd'?
v Celju: poravnalni narok 26. aprila ob 9 prijavni rok do 21. aprila).
= V likvidacijo ie prešla tvrdka >Jadranc. industrija dežnikov, družba z o. z. ▼ Dolnli Lendavi. Nadalje je prešla v likvidaci.o Zadružna elektrarna v Cerknici, r. z. z o. t.
Aorze
21. ro«rra
Na ljibljanski berci je danes devira Nev-Tork nekoliko popustila, dočim •» London ostal nadalje čvrst. Avstri:ski šilingi udirajo v privatnem klirinou še veJno 9.15 do 9.25 brez zaključiva (v Zagrebu pr imet po 9.1050, v Beogradu po 9.14 in 9.10)
Na zagrebškem efektnem tržišču je tendenca nadalie mirna in je danes Vojna škoda notirala za kaso 312 do 314 brez zaključka (v Beogradu promet po 315 in 313). Za dolanske papirji je nadalje piecei zanimanja in se je danes trgovalo 7V« Blairovo posojilo po 52.25 in 52.50. Zaključk- so bili še v 6°/9 begluških obveznicah po 53.75 in 54.
Ljubljana. Amsterdam 2309.85 2821.21, Berlin 1354.58 — 1365.38. Bruselj 802.24 — 804.18, Curih 1108.35 — 1113.85, London 174.86 - 176.46. Nevvvork 3399.94—3428.20. Pariz 225.88 _ 227.—, Praga 142.34 — 143.20, Trst 293.90 _ 296.30 (premija 28.5 odst.). Avstrijski liling v privatnem kliringu 9.15 _ 9.25.
Cnrih. Pariz 20.38 London 15.8050. New-york 309.25, Bruselj 72.1750. Milan 26.56. Madrid 42.20 Amsterdam 208.3750, Berlin 122.4250. Dunaj 56.60. Stockholm 81.55. Oslo 79.45, Kobemhavn 70.60. Praga 12.86, Varšava 58.3250. Bukarešta 3.05.
Dunaj. (Tečaji v priv. kliringj.) Beogrvi 11.28, London 27.74. Milam 46.25. N*vyork 539.11, Pariz 35.60, Praga 21.74. Curih 174.28, 100 S v zlatu 128 S pap.
Efekti.
Ljubljana. Vojna škoda 311 — 314, 7V» investicijsko 70 — 73. T!» Blair 52 — 53. 8°/> Blair 55 — 56, T*U Drž. hipotekama banka 64 — 66, 6°/o agrarni 36 _ 37, ©>/• beglu-ške 53 — 54.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 312 _ 314. za april io mai 311 _ 313, 7«U investicijsko 70 — 73. 4% agrarne 86 — 37. 7% Blair 52.25 — 52.50. 8» o BlaiT 55.25 do 55.75. 7°/e Drž. hipotekama banka 65.50 do 68. 6*% begluške 53.50 — 54.50: delnice: Narodna banka 4200 — 4500, Priv. agrarna banka 257 — 259, Sečerana Osifek 144 do 105. Trbovlje 110 — 112.
Beograd. Vojna škoda 315, 313 jsaklj.. za marc 312 zaklj., 7% investicijsko 72 zaklj, 40/o agrarne 36.50 zaklj.. 6°'o begljški 53/>0. 53.25 zakl]., 8"/» Blair 55.25 den.. 7% Blair 52.50 — 53.50, 7®/« Drž. hipotekama banki 66 zaklj.. Narodna banka 4370. 4350 zakl«., Priv. agrarna banka 258.50, 258 zaklj.
Dunaj. Dunav-Savn-Jadran 12.25, Državn* železnice 17, Trboveljska 12.76, Alpir.e-Montan. 12.10.
Blagovna tržišča
ŽITO.
-f Chicago, 21. marca. Začetni tecejii Pšenica: za maj 87.125, za pJij 87.375. u september 88.625; koruza: za ma.j 50.876. ia julij 52.75.
+ Winnipeg, 21. marca. Začetni tečaji-Pšenica: za maj 67.625. za julij 68.75.
r Ljubljanska borza (21. t. m.) Tendenca za žito nespremenjena. Zaključen je bil 1 vagon koruze. — Njdijo se (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pšenica (po ml^vski tarifi): baška 79-80 kg oo 150 — 152.50; sremska m bana taka, 78/79 kilogramov po 147.50 — 150; koruza (po navadni tarifi): nova 5asu primerno suha s kakovostno garancijo 115 —117.50; za april 125 — 127.50, za maj 132 50 — 135; moka: baška »Oc po 245 — 250; banatska po 255 do 260.
+ Novosadsk* blagovna bona (21. t m.) Tendenca mirna. Promet je bil slab. — Pšenica: baška. okolica Novi Sad. gornje-banateka in sremska 101 — 103; baška. oko lica Som bor 100 — 102; sreidnjebaška 102 d-« 104; gornjebaška in baška ladja Beg«'] 103—1C5; baška pot. in slavon. 104—106; baška. ladja Tisa 106 — 107; Hižnobanatska 99—101. Oves: baski, sremskj 58 — 60; ba-natski 54 — 56 slavonski 52 — 54. Ječmen: baški, sremski. 65/66 kg 72.50—75; pomladni 67/68 kg 82 — 84. Koruza: baška sremska stara 81—82; stara okol. Sombor 82—83; baška, sremska nova 67—69; nova su&ena 77 — 79. _ Moka: baška, banatska >Og< in *0ge< 17750 _ 197-50 »2« 15750 - t7750; »5« 13750 - 15750. »6« 107.50 - 11750: .7« 75 - 85; >8« 7250 — 75; sremska alavooska >0g< in »Ogg« 172.50 <— 187.50; .2« 15250 - 167.50. >5« 132.50 — 147.50: >6< 102.50 - 1<2.50: >7« 75 _ «S: >8« 7250 _ 75. Otrobi: baški, sremski 71—7»; banaitski 69 — 71, Fižol: baški in sremski brez vreč 110 — 112.50.
+ Budimpeštanska term in ska borza (21. L m.) Tendenca slaba, promet srednji. P5e-nica: za marc 10.13 — 10.15, za maj 9.82 do 9.83; koruza: za maj 10.93 _ 10-94, za jnlii 10.28 — 10.30.
NOVA
GUMIJASTA PETA
#
POVIŠA elastičnost HOJE. PCEPBEO
ponoSene pete.
ZELO TBPE2NA IN POCENI
3ugosi. izdeiek.
PALMA>
GUMIJASTA PETA
GOSPODARSTVO
Volilni red Zbornice za TOI
Svet ne bo propadel
Nova teorija o svetovnem etra spreminja sliko sveta
Berlinski učenjak dr. Fricke je nastopil s teorijo ki je nasprotna Einsteinovi teoriji in si je pridobila med ostalimi nasprotniki te teorije že dokaj pristašev. Osnova Frickejeve teorije je ta, da je sve-tovje integralna, vso prostornino izpolnjujoča substanca ali »eter«, ki se vede kakor voda, tor*i kakor neelastična tekočina.
Eter, ki napolnjuje v-escljnost, je v stalnem gibanju in kakor izvirajo po naziranju moderne kemije vse snovi, vse prvine iz neke praprvine. tako nastajajo tud< vsa gibanja. vse oblike energij iz pragibanja vesoljnega etra.
Gibanje, ki je vezano na snov. je nujno zvezano tudi s trenjem in to trenje je po Frickejevih trditvah veliki, oblikujoči princip sveta. Tega oblikovanja ne opazimo, če se giblje tekoči eter s svojo največjo, poldrugokratno svetlobno brzino v vse smeri skozi svetovje v obliki valov. Drugo pa je. če se enakomerno valovno gibanje spremeni v vrtinčasto. Tu se pojavi trenje kot oblikovalna sila. kot težnost in kot njeno nasprotje, toplota. Po Frickeju sta si namreč težnost in toplota v medsebojnem obratnem razmerju, trenje pa ni negativna energija, ki gibanje ustavlja.
temveč postaja pozitivna sila, ki se spreminja le v novo obliko, v toploto.
Na teh osnovah gradi Fricke popolnoma novo podobo našega osončja m vse vesolj-nosti. Sonce po njegovem ni žareče telo, ki polagoma oddaja svojo toploto in se ohlaja, temveč je že hladno telo, ki ga na površini pokrivajo ogromna morja. Ta morja so posebno globoka ob obeh tečajih.
Kako pa more hladno telo izžarevati toploto? Fricke razlaga to protislovje na zelo preprost način: Neprestani eterski tok, ki zadeva v sonce, se spreminja v vrtinčasto gibanje, ki proizvaja s trenjem toploto Trenje se kaže v zgostitvi ozračja, ki obdaja sonce. Posledica je tudi ta, da obdaja sonce žareč plašč, fotosfera. ki ga kuri stalno pritakajoča se eterska snov s tem, da se trenje spreminja v toploto. Med mrzlim sončnim telesom in žarečo fo-tosfero besni neprestan boj, stikališče obeh plasti, ognia in vode. je področje silovitih viharjev električnih pojavov, neurij in lednih tvorb, ki jih je razlagati kakor nastajanje toče v tropskem pasu. Nastajajoče ledovje brani toploti dohod do sonca, po drugi strani pa trgajo viharji fotosfero in skozi njene odprte plasti vidimo v podo-
bi sončnih peg shlajeno sončno površino. Skozi te odprtine prodirajo tudi razni žarki v vesoljstvo, n. pr. žarki ultrakratkih valov, ki jih čutimo tudi na zemlji.
Tako je mogoče s Frickejevo teorijo razložiti mnoge pojave na našem soncu, ki jih znanost do danes še ni mogla odgonetiti. Najvažnejši posledek te teorije pa je ta. da ne more naše svetovje nikoli propasti in zamreti v mrazu, temi in negibnosti, kakor so mu prerokovali doslej. Sonce samo na sebi je mrzlo, toda žareča fotosfera. ki nam daje življenje zaradi medsebojnih vplivov ognja in vode, je večna, saj jo bo eterski tok vso večnost zalagal s kurilno energijo.
To bi bilo vse preprosto in zelo lepo. škoda je le ta. da je Fricke jeva teorija samo teorija in da ji dokazov za njeno pravilnost znanost še ni dala. Pač pa bi bil možen kakšen protivni dokaz. N. pr. ta-le: hladno telo je nazadnje tudi zemlja, a proti zemlji se pretaka eterski tok po Frickeju naravno prav tako kakor proti soncu. Zakaj se potem tudi zemeliska atmosfera ne spremeni v eno samo plamenečo fotosfero, kakor se to dogaja s soncem.
Mesta in strupeni plini
Češki štabni podpolkovnik v p. Evgen Engiisch je poslal listu »Prager Tagblatt« pismo, v katerem podaja svoje mnenje o nevarnosti, ki preti mestom za primer zračnih napadov s strupenimi plini.
Pretirano poudarjanje te nevarnosti, pravi Engiisch, je sposobno stopnjevati samo splošno nevarnost. Brez dvoma se bodo v bodočih vojnah nasprotniki izdatno poslu" žili svojih zračnih brodovij, ta pa »plinskega orožja«. Toda učinkovito zaplinjenje zahteva nekaj pogojev, brez katerih bi pomenilo potrato munioije. Ti pogoji so naslednji: Deževati ne sme, kajti deževnica absorbira vojne pline, vetra ne sme biti, kajti ta razpršuje in redči pline, in končno morajo plini, če hočejo biti učinkoviti, imeti določeno najmanjšo gostoto. Te zahteve zelo omiljujejo nevarnost plinskih napadov. Zadostna gostota se da doseči po izkušnjah samo z dolgourno množestveno uporabo topništva, nikoli pa ne z bombardiranjem iz letal. Ti prihajajo v poštev samo za zaplinitev omejenih prostorov, o zaplinitvi velemest pa ni govora. Izkazala se bodo le za vojaško, politično ali gospodarsko važne objekte, pri čemer bo trpela seveda tudi njih okolica — a to je vse.
Vojni plini se delijo v tri velike skupine, in sicer v dražilne, strupene in ujedljive pline. Proti obema prvima skupinama rabijo plinske maske, proti tretjim pa še neprodušna oblačila, ki zapirajo vse telo. Ker sovražnik pred napadom ne bo navajal. kakšne pline bo uporabljal, bi bik sama oprema s plinsko masko seveda enostranska in brez pomena.
Čitafte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET"
Ženski literarni svet
Novi mandžurski cesar
Novi cesar, ki si je nadel ime Kangteh, po kronanju
Premalo zobarjev — na Angleškem
V	dobi, ko se sliši skoro v vseh evropskih deželah tožba, da je preveč zobarjev, poročajo iz Anglije, da tam primanjkuje zobnih zdravnikov. Zato je zobarska zbornica Velike Britanije izdala javen proglas, v katerem opozarja na ta nedostatek.
V	Angliji umre vsako leto naravne smrti in zaradi nezgod povprečno 700 zobnih specialistov, novo prakso pa začne samo 400 kandidatov. Nemški emigranti so se zaradi tega skušali vriniti v to panogo, toda kmalu so sprevideli, da stvar ni lahka. Navzlic temu, da so napravili vse predpisane skušnje, je le malokateri prišel do kruha, kajti angleški študij je čisto drugačen kakor nemški. 70 odstotkov kandidatov je pri rigorozu, ki sestoji iz treh ustnih in treh pismenih nalog, propadlo.
Lncie Delarne-Mardrus ki je bila izvoljena za predsednico Akademije francoskih pisateljic
Smrt francoskega kemika
Te dni je umrl znani francoski kemik Camille Matignon, član Akademije znanosti in profesor na Collegeu de France. Smrt ga je dohitela pri govoru v upravnem svetu univerze. Zadela ga je kap. Matignon, ki mu je bilo 67 let, je hll podpredsednik Družbe za industrijsko kemijo in glavni urednik strokovnega lista »Chi-mie et Industrie«.
Obleke za gospode
po meri ali pa blago za obleke modernih vzorcev, najboljših kvalitet, po najnižjih cenah pri
Drago Schwab, Aleksandrova c.
Elegantna pomladanska moda
Polom nemške klavirske industrije
Pred kratkim je bilo v Berlinu zborovanje nemških izdelovateljev klavirjev. Ta panoga je malone propadla, ker je proizvodnja v zadnjih letih padla za celih 93 odstotkov prejšnje porabe. S tem je klavirska industrija v Nemčiji zapisana poginu. Klavirski industrijci bodo skušali napraviti še zadnji korak, da se rešijo popolnega uničenja. Ce pri tem ne uspejo, bodo likvidirali. Vladi so predlagali, da se mora v vseh šolah uvesti obvezni pouk petja s spremljevanjem klavirja.
PRAVKAR IZISLA ŠTEVILKA ILUSTRIRANE TEDENSKE REVIJE
»ŽIVLJENJE IN SVET"
PRIOBCUJE NASLEDNJE ZANIMIVOSTI
Slika na ovitku: SELLA HASSE: NEVARNO DELO (lesorez)
Naslovna slika: MAKS KELLERER: SIMPLICIUS SIMPLICISSEMUS
Priv. doc. dr. B. K. 6 k e r 1 j: O RASAH V EVROPI IN V NASI DR2AVI (4) — Prof. Miroslav Adlešič: AKUSTIKA V STAVBARSTVU (1) — IZ BREZŽIČNEGA IN FILMSKEGA SVETA — ZVENEČA ENERGIJA V ETRU — J. A.: LOS HER-MANOS PENITENTES — NEMŠKI STERILIZACIJSKI ZAKON V PRAKSI (kj) — EDVARD ELGAR — TEHNIČNI OBZORNIK (Priprava, ki jo je zahteval rastoči promet - trna) — I. KoSti&l: O »BOGASTVU« FRANCOšCINE — SLIKE IZ ŽIVLJENJA IN SVETA — Stanko Janež: MALO, ZAVRŽENO PREDMESTJE — M a r g i t a Matches: DIVJI PARADIŽ (10) — SPOMIN DIVJIH GOSI (st) — PANDA, »BELI MEDVED« (Ck) — ČLOVEK IN DOM (Poselska sobica - u) — ARABSKI PREGOVORI (st) — NOVE PUBLIKACIJE — NEKAJ ZA VSE — LEPO OBNAŠANJE — ŠAH — ZA MISLECE GLAVE — RISARSKA UGANKA — IVERI — HUMOR (Adamson in Behacelj)
Priloga: Dr. Vlad. Travne r: KUGA NA SLOVENSKEM
»ŽIVLJENJE IN SVET« se naroča pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, ter stane na leto (dve knjigi) 80 Din, za pol leta (ena knjiga) 40 Din, za četrt leta 20 Din,
Posamezni zvezki se dobivajo po 2 Din. TELEFON št.: 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Konec železniških zapornic
Zapornice so zastarele — Nadomeščali jih bodo moderni
svetlobni in zvočni signali
Na Češkoslovaškem Je danes okrog 25 tisoč železniških prelazov, med temi jih je več nego polovica prostih, kakšnih 3700 je zaščitenih s podvozi in nadvozi, okrog 10.000 pa z zapornicami.
Zaradi stalno naraščajočega prometa z motornimi vozili pomenijo te zapornice bolj oviro nego prednost, čedalje bolj se izkazuje njih zastarelost in nevarnost. Neredko se zgodi, da vozač v temi ali megli spregleda, da so zapornice spuščene in za-vozi z vso silo vanje. Običajno se potem zgodi, da vozilo prodre skozi prvo zapornico, skozi drugo pa ne more več in obstane v najbolj nevarnem položaju pred njo.
Zato premišljuje češkoslovaško prometno ministrstvo že nekaj časa o tem. da bi zaporniški sistem nadomestilo s kakšnim boljšim. Najbolje nadomestilo bi prožili
pač nadvozi in podvozi, a v večji meri ne prihajajo v poštev že zaradi ogromnih stroškov, ki bi jih zahteval ta način zaščite.
V prometnem ministrstvu so se odločili za cenejši način popolne odprave zapornic in njih nadomestitev z modernimi svetlobnimi in zvočnimi signali, ki jih vozači ne morejo tako zlahka spregledati in pre-slišati. Ta sistem se uvede brez nadaljnjega v novih pokrajinah češkoslovaške republike, na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji, dočim je treba v zgodovinskih deželah spremeniti najprvo zadevne zakone, ki določajo sistem zapornic za vse ogrožene prelaze. Pričakovati pa je. da bo praški parlament novi zakon o zaščiti železniškega prometa sprejel brez obotavljanja.
Lov za Princejevimi morilci
Najboljši angleški detektivi pozvani v Francijo S ta viška ostane v ječi
kj — Pariz, 20. marca.
Se vedno se ni poleglo razburjenje zaradi Princejeve smrti. Odkar dokazujejo pariški listi, da je afera Stavisky tesno povezana s to smrtjo, se je zanimanje francoske javnosti celo stopnjevalo. Policija je že parkrat napovedala senzacionalna odkritja, ki pa so doslej — izostala. Zdaj pravijo, da so detektivi odkrili omizje temnih elementov v igralnici Frolic. Zaradi podrobne perlustracije so -saprli ravnatelja igralnice Tribourga. od katerega si obetajo važnih pojasnil. Govori se namreč, da je našla policija v avtomobilih Tribour-
povratku iz Niče v nekem Tribourgovem lokalu sumljiv razgovor, ki ga je imel neki njen tovariš z neznano osebo. Pogovor se je sukal okoli avtomobila, v katerem je bilo človeško truplo, po domnevi policije, Princejevo.
Pariški listi tekmujejo, da bi obdržali v napetosti zanimanje Javnosti za Princejevo smrt. Tako je n. pr. večernik »Pariš Soir« pozval v Pariz tri angleške najboljše detektive, ki naj pomagajo slediti zločince. Pozivu so se odzvali šef londonske Intelligence Service, sir Bazil Thompson, bivši vodja detektivov Scotland Yarda, da-
ga strup, s kakršnim Je bil omamljen i lje detektiva Wensley in Collin. Constable
svetnik Prince, preden so ga morilci položili na tračnice pri Dijonu. Policija se opira še na izpovedbe dveh drugih zaupnikov nekega športnika in neke igralke, ki je bila 20. februaria v Dijonu ter je slišala na
Wensley in Collin veljata za najuspešnejša angleška detektiva. Ali se jim bo posrečilo dognati to, kar je ostalo do danes francoskim detektivom prikrito? Kdo ve! Vsekakor sta se angleška detektiva z veli-
ko vnemo vrgla na delo ln sta začela raziskovati v Angoulemeju, kjer je na dan Princejevega umora zvečer sedela v neki gostilni mešana družba, ki se je razgovar-jala v jeziku, ki rabi samo zločincem.
Lepa Arletta Staviska sedi medtem za zamreženimi okni ječe. Njen zagovornik Moro-Giafferi je sicer skušal izposlovari izpustitev na svobodo, kar pa je policija odklonila. Staviska se je pri svoji zahtevi po izpustitvi sklicevala na to, da je njeno bivanje v zaporu brez koristi za kogarkoli in je prepričevala preiskovalnega sodnika, da je doma nujno potrebna »radi bolezni svojega otroka. Seveda je oblast ni uslišala. ker sodi o njeni vlogi drugače kakor ona sama.
Gradivo v obliki čekov Staviskega se še vedno kupiči. Doslej so zaplenili pri pariških bankah 573 odrezkov teh nakazil na ime Dubarryja, ravnatelja lista >Volo«a-tč«, pri katerem je imel veleslepar glavno besedo. Ta primer nazorno kaže, kako premeteno je posegal Stavisky v francosko javno življenje, da bi se odtegnil kontroTl javne vesti.
J!a levi: popoldanska obleka Iz črnega in belega blaga. Na desni: bluza iz krepa s Hsanimi pikami in črnim volnenim krilom
Bavonnski obtoženci v aferi Staviskega. Od leve proti desni: Hajotte, Darius, Garat, Guebin Desbrosses, Tissier, Cohen, DoInutv. Ko so jih pripeljali na pariško postajo, je vpila množica: Smrt sleparjem! Pod giljotino z njuni.
ANEKDOTA
»Eden Izmed mojih pretolikov spremljal Friderika Rdečebraufca!« m Je babel Hansu v. Btllowu neki dirigentski fcovarUs ki je bil na svoje plemstvo zelo ponosen. »Na klavirju?« je vpraSal Btllow s ne*4oH-nlm obrazom.
Od misijonarja do kralja
Islamistan pričakuje svoio kraljico: ponižno London-čanko, ženo muslimanskega misijonarja
gejk vseh na AngleSkem živečih muslimanov.
V neki skromni londonski hiši sedi mlada ženska z dvema sinčkoma in čaka sporočila z Daljnega vzhoda, kjer se mudi njen mož dr. Bertram, ali kakor se imenu-
je zdaj, Halid Sheldrake. Ta Človek je danes kralj province Sinkiang.
Zgodba dr. Bertrama ni pravljica, marveč resničnost. 2e pred nekaj desetletji je prestopil k islamu ter je deloval na svojih potovanjih po Angliji in Daljnem vzhodu kot misijonar za muslimansko vero. Leta 1922. so ga imeli njegovi soverniki že v takih časteh, da so poslali k njegovemu enoletnemu sinu v London posebno odposlanstvo s prošnjo, naj prevzame arabsko ime Halid (po nafie božje dete), ln naj postane
Na velikem potovanju po Kitajskem pa je zmanjkalo za Bertramom-Sheldrakejem sledov. Usoda ga je zanesla v obmejno provinco Sinkiang, ki meji na sibirsko Rusijo, divji Afganistan in Britsko Indijo. Deželica je bila ob Bertramovem prihodu razrvana od državljanske vojne. Odtrgala se je bila namreč od svoje matere Kitajske in proklamirala svojo samostojnost. Toda kljub temu, da Je hotela živeti lastno življente, ni imela človeka, ki bi ga ji bil mogel urediti. Anarhija je bila tako velika, da so domači velikaši naposled pozvali na pomoč Mohamedovega misijonarja Sheldrakeja. On je, kakor se zdi, spore uredil, nakar so ga domačini prosili, naj postane njih kralj.
Sheldrake se ni dal dvakrat prositi. Pro-klamiral je najprej svoje kraljestvo za Islamistan in je takoj pisal svoji ženi, naj se pripravi na odhod v novo domovino, kjer bo kronana za kraljico.
Sheldrake ima z Islamistanom svoje posebne namene. Iz dežele hoče napraviti moderno civilizirano državo. Zemljo, ki je doslej rabila kmetovalcem za obdelovanje, bo spremenil v industrijsko središče. V ta namen je že pozval k sebi trop angleških inženjerjev. Istočasno je začel obrazovati armado, ki pa bo njen poglavitni smoter trebiti roparske tolpe, ki jih ni baš malo.
žena novega islamistanskega kralja izjavlja angleškim reporterjem, da pač poj-de za možem, pa ne bo stalno ostala pri njem zaradi klimatičnih razmer v Islami-stanu. Po kronanju se bo vrnila v London, kjer bo vzgajala svoja sinova kot princa
in bodoča islamistanska vladarja.
—— ■ " '
Za dobro in slabo voljo
•Kmet toži, da je setev na njegovi njivi zelo slaba. »Tako slabega leta še nisem imel.« pravi. »Moje zrnje meri v višino jedva nekaj palcev «
Sosed mu odvrne:
»To ni Se nič. Na moji njivi morajo vrabci celo poklekniti, če hočejo zobati iz klasja.t
VSAK DAN ENA
NESREČA V LJUBEZNI
.♦»SOndasHDisM**
i P O R T
Borba za svetovne rekorde v Planici
9 Norvežanov-prvakov, 8 Avstrijcev, 2 Poljaka, 6 Jugoslovenov.
Tekmovalci za velike ilirijanske tekme t Planici so se pričeli zbirati. Ruud Sig-mund, Guttormsen in Hoff so prispeli v Ljubljano predvčerajšnjim zjutraj, zvečer pa pod vodstvom Birgerja še Alstad. Ul' land. Sorensen in Tom Murstad. Včeraj so prijavili tudi Avstrijci svoje prvake. So to Sepp Dailer, Hans Mariacher, Josef Klm-ger, Josef Gumpold, Rudolf Hrabie, Viktor Weissenbacher, Gregor Holl Hans SchroU, tedaj 8 najboljših predstavnikov avstrijskega smučarstva. Poleg teh prispo Se tekom prih^njih dni Poliaki, ki so prijavili doslej Czecha in Maruszarza in pa seveda naša garda, ki bo dostojno pokazala, da smo Jugosloveni v skokih lepo napredovali in da smo sposobni za borbo tudi s takimi »kanoni«.
Nedelja v Planici nam bo pokazala modernega človeka novega veka, ki plava po zraku brez kril in brez motorja. Norvežani se pomenljivo spogledujejo in vse kaže, da imajo svoje načrte gotove, da mora pasti svetovni rekord! Ali oni molče, ker pri njih govore vedno samo dejanja. Pa? pa so navdušeni nad skakalnico, ki jim nad vse imponira.
Taka močna norveška ekipa že dolgo ni nastopila na kakem prvenstvu ali tekmovanju v Srednji Evropi, Planica bo lahko ponosna na svojo konkurenco.
Poseben vlak v Planico. Prosimo interesente. da dvignejo čim preje vstopnice za posebni vlak, ki bo odhajal ob 5.30 iz Ljubljane, prišel v Planico ob 8. ter odhajal iz Planice ob 19. Vstopnice so 5e danes na razpolago v športnih trgovinah. Cena za vozni listek in vstopnico 48 Din.
Zborovanje celjskih kolesarjev
Klub slovenskih kolesarjev ▼ Celju je imel pred dnevi 36. redni letni občni zbor. Predsednik g. Mirko Fajs je v svojem poročilu omenil, da je klub v zadnjih letih znatno napredoval. Kljub temu pa se opaža, da v Celju ni pravega zanimanja za kolesarski šport. Prav posebno v Celju bi se mogli organizirati zelo lepi kolesarski izleti v bližn jo ali dal jno okolico. Zato je potrebno, da se posamezni kolesarji včlanijo v klubu in priredijo take izlete skupno, kajti namen kluba ni samo, da vzgaja dirkače. temveč da goji tudi kolesarsko družabnost
Iz tajniškega poročila je razvidno, da ima klub poleg častnih in podpornih tudi 44 rednih članov, izmed katerih je 20 verificiranih pri Koturaškem savezu kraljevine Jugoslavije. Klub je priredil 7 klubskih dirk. pezdno dirko v Celje in medklubsko dirko na krožni progi Celje — Teharje — Arclin — Celje. Klubske dirke so se vršile na raznih progah v skupni dolžini 340 km Skupna dolžina prog zvezdne dirke je znašala 357" km. Prvenstvo kluba za 1 1933. si je priboril na dveh prvenstvenih dirkah v skupni dolžini 123 km v času 4:01.58 g. Albin Zupane, ki je obenem prvak Celja.
Rlagajniško poročilo izkazuje 2105.50 Din dohodkov in 2098.50 Din izdatkov. Dohodki zvezdne dirke so znašali 1176.50 Din. izdatki pa 1402 Din: primanjkljaj v znesku 225.25 Din je kril klub iz svoje blagajne.
Izvoljen je bi! naslednji novi odbor: predsednik Mirko Fajs, podpredsednik Joško Aman, tajnik Alojz Terček, blagajnik Avgust Šumer, namestnik blagajnika Franc Jurman, gospodar Anton Spes. odborniki Joško Kramar, Slavko Lampret Mirko Fabjan, Hugo Kolar in Albin Zupane, revizorja Drago Gams in Ivan Var-lec.
Pri slučajnostih je bilo sklenjeno, da bo priredil klub v nedeljo 25. t. m. popoldne otvoritveno klubsko dirko na pro«i Celje
—	Vojnik — Celje (14 km).
Službeno iz LNP. Na sejo k. o. 22. marca v tajništvu LNP, nebotičnik IV, se pozivajo: ob 19.30 Batič Viktor (Slovan). Poljšak Marjan (Slovan); ob 19.45 Hribar Janez (Korotan), Klingenstein Karel (Mars)-
?<-, ,T9erenda Udo (Hermes), Brodnik Milan (Hermes). Naprošajo se gg. odbor-
?n ™ ^ se seje- se MČne toJno ob sigurno udeležijo. Tajnik III.
It a d i o
Četrtek. 22. marca
LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Poročila - 13: Čas, plošče. - 18: Predavanje o gluhonemi d?ci (V. Mazi). — 18.30: Srbohrvaščina - 19: Plošče po željah poaluSal-v3Vv ~ 1930: Pogovori 6 poslušalci. _ °o: Večer na Golgoti, izvaja glasbeno društvo >Lr ibljana«. _ 20.40: Orgelski koncert 2 Sterbenca. _ 21.15: Religiozna glasba na ploščah. — 22: Čas. poročila, radio - orke ster.
Petek. 23. marc«.
LJUBLJANA li: šolska ura: Ne kradi (Pero Hom). _ 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Cae. plošči. — 18: 0 gluhonemi deci (V Mazi). — 18.30- IzMi za nedeljo (dr. Andrejka). — 19: Sokolski vest-nik (Lubej Franc). - 19.30: Predavanje Narodna odbrane. — 20: Prenos iz Zagreba.
—	22: Čas. poročila, plošče.
BEOGRAD 17: Plošča. - 17.30: Godba na pihala. — 19.20: Narodna glasba. — 20: Program iz Zagreba. — Ciganska crodba _ ZAGREB 12.30: Plašče. - 17: Koncert rusk>ga
zbora in orkestra balalaik. — 20: Pesmi. _
20.30- Koncert na dveh klavirjih — 21.30: pevski koncert. — 22.15: Plesna muzika. — PRAGA 19.20: Godba na pihala. — 20 30: Slušna igra. - BRNO 19.2(1: Program kakor v Pragi. - VARŠAVA 20.15: Simfoničen knnivrt - 22.20: Pi-^a muzika — DUNAJ 12- Plošče - 17.10: Koncertna ura. — 1905 Dimniški večer _ 21.45: Avstrijska glasba _ 22 45- Plesna glasba na ploščah.
—	RFRLTN 2010: Mečan orogram. — 20.30 Brabmsova glasba. - Lahka in olesna muzlka — KANTGSRERO 20.10: OmWj.
—	°3- Lahka godba orkestra. — MCHL-ACKEP 2010 Operni večer. — 22 30-
ščp _ 24- Nočni koncert _ BTTDTMP^TA 1730- Koncert cigansk* kapeJs — 1930-Prenos onpre 17 gledališča — Ciganska <md ba. — RTM 1R: Prenos violinskega koncerta
glasbene akademije. •>
Alpsko smučarsko šolo bo priredil in organiziral g. Janez Bitenc pri Staničevi koči (2332 m) in pri koči pri Triglavskih jezerih (1683 m). Vodil jo bo inž. Janko Janša. Poleg njega pa bo poučevalo več učiteliev. Program je: 25. marca do 4. aprila smučarska šola (visokoalpski tip) v bližini Staničeve koče, 5. aprila do 15. aprila alpski smučarski tečaj pri koči pri Triglavskih jezerih, 16. aprila do 22. aprila visokoalpski turni tečaj, 23. aprila do 29. aprila alpski smučarski tečaj pri Staničevi koči, 30. aprila do 6. maja visokoalpski turni tečaj, 7. maja do 13. maja visokoalpski smučarski tečaj pri Staničevi koči in pri Triglavskih jezerih. Alpskih smučarskih tečajev pri Triglavskih jezerih in pri Staničevi koči se lahko udeleže tudi manj iz-vežbani smučarii. Prijave sprejema in daje vse potrebne informacije Janez Bitenc. Rateče—Planica, Smučarski dom SK Ilirije.
SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Drevi ob 18.30 bo iz garderobe na drsališču obvezen countrv trening za vse seniorje in juniorje. Ob 20. v klubski sobi kavarne »Evrope« važna seja načelstva, katere naj se udeleže gg. major Jane, Baltesar, Vodi-šek, Osterman. Banko, Habič, Sporn- Je-rančič. Gradišar.
ASK Primorje. (Lahkoatletska sekcija). V petek ob 20.30 odborova seja v tajništvu, nebotičnik IV. Vabljeni gg. načelnik, Ker-mavner, Raič D.. Sosič, Slamič Lavo. 2orga A., Puc Igor, Skušek, Putinja Raič Mili" voj, Sikošek, inž. Baltič in Windisch. — (Kolesarska sekcija) vabi vse svoje člane
ln odbornike na sestanek drevi ob 20. ▼
prostorih Delavske zbornice. Vsi dirkači, ki niso še dali licenc, naj jih prinesejo,
oni, ki še niso bili verificirani, naj prinesejo slike.
SK Svoboda, Vič. Igralci naj se drevi
ob 20. gotovo udeležijo sestanka ▼ Delavski zbornici. Kdor ima opremo, jo mora oddati gospodarju Samarinu. Kdor ima čas, naj pride trenirat.
SK Slavija. Sestanek nogometne sekcije bo drevi ob 20. v sobi »Jadranske straže« v restavraciji »Pri šestici«, Tvrševa c.
SK Mars. Danes ob 20. strogo obvezen članski sestanek zaradi nedeljske tekme. Pridejo naj: Zavrl I., Dolinar. Pogačar. Klingenstein, Krašovec, Drobež III., Vrho-rec, Zavrl II., Ažo, Burgar, Bobi, Jenko, Žigon ter vsi ostali. Sestanek bo v klubski sobi na Poljanah.
Še nekaj nedeljskih tekem
Dunaj: Austria : Admira 5:2 (3:1), Ha-koah : Libertas 1:1 (1:0).
Praga: Slavia : Nachod 6:1 (4:1), Spar-ta : Teplitzer FC 1:1 (1:0), Kladno : čedne Karlin 2:1 (2:1), Bohemians : žideni-ce 2:2 (1:2).
Budimpešta: Ferenczvaros : m. okraj 4:0 (3:0), Ujpest : phobus 3:1 (1:1), Nem-zetl : Bocskay 1:1 (0:1), Somogy : Kis-pest 2:0 (2:0), »11« : Szeged 3:1 (2:0), Hungaria : Attila 2:0 (2:0).
Gradec: Grazer AC : Sturm 1:0, Sport-klub : Austria 5:0, Siidbahn : K&persport-klub (prej Kastner & Oehler) 4:1.
Kairo: Egipt : Palestina, 7:1 (4:1). Tekma za svetovno prvenstvo.
Rim: Ambrosina : Lazio 3:1, Triestlna : Casale 2:0.
Hokolitvo
Mumikove skladbe
Telovadna akademija Ljubljanskega Sokola se bo vršila v soboto 24. t. m. ob 20. v uniorski dvorani. To bo posebno slavje. Na sporedu so najvažnejše in najlepše telovadne skladbe našega največjega telovadnega skladatelja br. dr. Viktorja Mur-nika. On, ki je prvi na slovanskem jugu oznanjal in širil pravo sokolsko misel teT zgradil temelj, na katerem stoji in se razvija mogočno jugoslovensko Sokolstvo, je tudi naš prvi telovadni klasik. Njegove telovadne skladbe, ki so znane že sirom naše domovine, izražajo globoka čuvstva ali podajajo dramatične prizore. Nikdar pri svojih telovadnih skladbah ne uporablja mimike Vse mu je globoko v notranjosti ritmično občuteno gibanje. Gib je ono, v kar Murnik polaga poudarek, bodisi pri simboličnih, bodisi pri življenja prežetih in v izrazu dovršenih skladbah, spremljanih po klasični godbi. Posebnega mojstra pa se pokaže Murnik v presenetljivo lepih prehodih, harmoniji, pestrosti, izrazitosti gibov, če gledamo njegove skladbe, so vse svojevrstno lepe in tem lep?e postajajo, čim bolj se poglabljaš vanje. Zanimivo je, da svojih telovadnih skladb Murnik ni s kakšnim trudom sestavljal. Vznikle so tako rekoč v njegovi glavi pri posebnem razpoloženju. Temu morda ne bi niti verjeli. če ga ne bi bliže poznali. Zaradi tega vidimo, da so vse njegove skladbe sicer po vnanjem gibanju drugačne, v sebi pa nosijo pečat notranjega doživetja komponista. Mumiku telovadba ni samo znamenito vzgojno sredstvo, marveč tudi umetnost. To občuti izvajalec na svojem telesu in svoji duši, gledalec pa ima velik estetičen užitek.
Ljubljanski Sokol Je v posebnem namenu zbral za svojo letošnjo akademijo vse
Mumikove točke. Telovadnica se že nekaj mesecev marljivo pripravlja na ta svoj so-kolski praznik. Upamo, da bo to nesebično delo mladih in navdušenih Sokolov našlo tudi odmev v sokolski in širši javnosti. Ker je pričakovati večjega zanimanja za prireditev, naj naglasimo že danes, da se bo telovadna akademija ponovila v nedeljo ob 15. Zdravo!
Masaryk za Tyršev zavod
Že precej let pripravljajo v češkoslo-vašKi ustanovitev državnega telesnovzgoj-nega zavoda, ki naj bi nosil Tyrševo ime. Seveda so protivniki Sokolstva skušaii vedno ovirati, da bi dobil tak najvišji zavod v ČSJR Tyrševo ime. V razgovoru je predsednik Masaryk pred kratkim dejal, da se mora nameravano učilišče ustanoviti in nositi Tyrševo ime, da se tako prizna Tyršu vsenarodni pomen, ki si ga je ustvaril s svojimi deli.
Ob Isti priliki je Masarvk sprožil vprašanje, gaj je prav za prav qapravilo Sokolstvo najpomembnejšega. »Mišljenja sem«, je dejal, »da je Sokolstvo naravnost izpremenilo — to se sme trditi — telo vežbajočih. Da se izrazim poljudno: Češkoslovaški narod je danes fizično krep-kejšl, telesno lepši.« To nam bodi kažipot za naše bodoče postopanje. Razume se, da ta sprememba ni nastala samo z mo-haniko telesnih vežb.
O početku sokolskega dela v Zagrebu.
Zadnja sokolska rubrika »Narodnih Li stov« v Pragi prinaša pod gornjim naslovom lep informativen članek. Ker vlada med češkoslovaškimi Sokoli veliko zanimanje za letošnji pokrajinski zlet v Zagrebu, bo priobčevanje sličnih informativnih notic in člankov samo pripomoglo za poglobitev stikov med obema bratskima organizacijama. *Iz članka je razvidno, kako so si že ob početku sokolskega gibanja na slovanskem jugu segali v roke k skupnemu delu vsi resnični Jugosloveneki rodoljubi; saj je pohitel v Zagreb večkrat iz Ljubljane »Južni Sokol« ter pripravljal pot prvemu hrvatskemu sokolskeinu društvu, ki mu Je bil starosta br. Ivan Vončina in podstarosta dr. Josip Fon. Ro doljubi so se že tedaj zavedali, da mora jo samo skupno korakati k ciljem.
II. vse<sokolsk| zlet v Beogradu. L. 19-36 bo minulo 6 let, odkar je bil v Beogradu prvi vsesokolski z]et. Od tedaj beležimo izreden razmah sokolstva v naši domovini, zato bo H. vsesokolski zlet močno prekašal prvega. Priprave so že pričele Savez proučava, kje naj bi bil zgrajen stalni zletni stadion; že letos bodo izdelane vse proste vaje oddelkov za zlet ln izdana glasbena spremliava za nje. Raču na se, da bo v Beogradu leta 1936 nasto pilo okrog 12.000 članov in orav toliko čla nic pri skupnih prostih vaiah Razume se. da bo tudi odziv iz naraščajskih vrst zelo močan.
Katere sokolske godbe imamo t dravski
banovini? Kolikor nam je znano, je bila najprej ustanovljena sokolska godba v Ljubljani pri Sokolu II-, ki pa je leta 1923., prenehala. Kmalu nato so ustanovili vrli Jeseničani sokolsko godbo, ki še danes prav pridno deluje ter je iani praznovala desetletnico obstanka. Njeno torišče je pred vsem v gorenjski župi. V Ljubljani pa so bratje na Taboru osnovali pihalno godbo v decembru 1924., ki se je po ppvih začetnih težavah razvila v zbor s 48 člani ter je lani sodelovala na pokrajinskem zletu kot zletna godba. Po statistiki v savezu je ljubljanska sokolska godba največja glasbena institucija v našem Sokolstvu. V ljubljanski župi deluje tudi sokolska godba v Ribnici z 20 brati, ki se udejstvuje pred vsem ▼ dolenjskem okrožju župe. V župi Celje do pred letom ni bilo nobene večje sokolske pihalne godbe. Marljivi bratje v Šmarju pri Jelšah pa so ustanovili za svoj okoliš krepko edinico. Njihovemu zgledu so sledili v Trbovljah, kjer je bila lani ustanovljena prav tako sokolska godba, ki ima danes že preko 30 sodelujočih. Imela bo zadosti veliko polje za udejstvovanje pri društvih posavskega okrožja celjske župe. Mariborska župa razpolaga z nekoliko godbami. Predvsem moramo omeniti ono v Središču ob Dravi, dalje pri Mali Nedelji s 30 člani itd. — Razume se, da so sokolske godbe v prvi vrsti poklicane, da goje pohodno in telovadno glasbo, vendar pa gojijo poleg predpisanega programa tudi ostale panoge glasbe, kolikor jim razmere in druge okolnosti dopuščajo.
Zgomjepolskarskj Sokol |e ▼ režiji br prosv^tarja Ivana VokaSa, učitelja, priredil 4. t. m. v Kačevi gostilni v Zg. Polskavi. 10. t. m. pa v hotelu »Beogradu« v Slovenski Bistrici veseloigro »Stari grehi«, in to povsod ob povoljni udeležbi občinstva. Ob dobrem umevanju svojih vlog in z živahnostjo v igri so znali izvabiti vsi igralci pri publiki mnogo veselosti in smeha ter take odzvati s» svoji nalogi v popolno zadovoljstvo poslušalcev.
Sokol v Gornji Radgoni. V društveni sobi je dal dobrotnik K. montirati radijski aparat, katerega se lahko poslužuje članstvo ob priliki sokolskih predavanj vsak petek od pol 20. do 20. ure. Poziva se članstvo, da se teh predavanj udeležuje točno ob določenem času, da s poznejšimi prihodi ne bo motilo ostalega članstva.
Drobne vesti iz slovanskega Sokolstva
Oflclelna zastopstva ČOS pri natlh pokrajinskih zletih. Zadnji »Vestnik Sokol-sky« objavlja, da se bo ČOS udeležila ofl-cielno obeh pokrajinskih zletov v Sarajevu in Zagrebu. Zastopana bo na prvem zletu po petčlanskem zastopništvu, pridruži lo pa se bo tej delegaciji sokolsko žen-stvo, Ki bo tamkaj nastopilo. V Zagreb pa pojdejo poleg zastopnikov ČOS tudi župne vzorne vrste članov, dočim bodo članice nastopile pri skupnih prostih vajah naših članic.
Priprave bolgarskih Junakov za Budim-
pešto. Letos se bodo bolgarski Junaki prvikrat udeležili s tekmovalno vrsto članov in članic mednarodnih tekem. V ta namen so se vršile v Sofiji koncem februarja prve izločilne tekme, ki se Jih je udeležilo 14 najboljših junaških telovadcev. Razume se, da so tekmovalce dala v prvi vrsti sofijska društva, toda prišli so tudi iz Ru-ščuka, Plovna, SJivna in Trnove. Največji uspeh je dosegel na izločilnih tekmah br. Mihajlo Mirčev iz društva Ruščuk. Izmed članic, ki jih je pristopilo k izbirni tekmi 9, so bile vse iz Sofije. Izločilnim tekmam je prisostvoval tudi zvezni vaditelj madžarskega telovadnega saveza Pavel Mikloš in vaditeljica Ev. Varga. Vodstvo bolgarske junaške zveze je izbralo 8 najboljših, ki se bodo za tekme pripravljali skupno v Sofiji do odhoda v Budimpešto. Potovali bodo do Beograda, odkoder bodo nadaljevali vožnjo skupaj z jugoslo-venskimi tekmovalci.
40letno delovanje ukrajinskega Sokolstva. Povod za nstanovitev ukrajinskega Sokolstva je dal poljski sooalski zlet leta 1892. v Lvovu. Takrat so se ga udeležili tudi češkoslovaški Sokoli, kjer so nastopali z velikimi uspehi. Pri skupnih razgovorih med Ukrajinci in Čehi se je tedaj porodila misel, da bi tudi ukrajinsk narod dobil svoje Sokolstvo. Zlasti sta si prizadevala br. Vasil Nagimi in dr Ivan Boberskl za uresničenje misli Ko se Je končno leta 1894. ustanovilo prvo ukrajinsko sokolBKo društvo v Lvovu. je začelo svoje delo s 121 člani že 1911 se je vršil prvi zvezni zlet. na drugem vse-ukralinskem zletu leta 1914 pa je nast« pilo že okrog 10.000 telovadcev In telo-vadk, saj je tedaj £tela organizacija že
nad 96C društev in čet s preko 70.000 pripadniki. Med ukrajinskimi Sokoli pa se Je gojilo tudi gasilstvo, kar je zlasti pripomoglo na deželi k tako velikemu razmahu.
25letnlco smrti dr. Tomaža Cernega, biv-iega dolgoletnega staroste Praškega Sokola, ki Je zlasti po Fiignerjevl smrti zastavil ves vpliv Ln vbo energijo, da reši društvo gospodarskega poloma, je proslavilo predsedništvo ČOS. Spominski govor je imel starosta ČOS brat dr. Stanislav Bu-kovskt.
Predavanja o FUgnerJu v Pragi. Kako
globoko Je zakoreninjeno Sokolstvo v češkoslovaški sledi tudi iz dejstva, da se za ustanovitelja te organizacije, za Tyrša ln Fiignerja ter njihove sovrstnike, zanimajo tudi vseuiiliSki profesorji, ki podrobno proučujejo njihovo delovanje in dobo, 'ko so živeli in delovali ter prirejajo tudi javna predavanja o tej temi, V letu 1932. so se vrstila celo na praškem vseučilišču predavanja o Tvršu, bilo pa je tudi mnogo drugih prilik, kjer so znanstveniki razmotrivali sokolsko vprašanje. Letos bo priredila ČOS 23. marca predavanja o Fiignerju v Pragi. Kjer bo predaval vse-učiliaki profesor dr. Miroslav Hysek o dobi, ko je Fiigner živel, prof. Bartoš o Fiignerju kot osebi, prof. Jandasek pa o prvem sokolskem starosti ln njegovem delu v Sokolu.
Sestanek sokolskih urednikov In župnlh tiskovnih poročevalcev čeSkoslovaŠKega Sokolstva je bil 18. t. m. v Pragi. Na dnevnem redu so bile važne zadeve sokolskega strokovnega ln informativnega tiska ln poročevalske službe o Sokolstvu v dnevnem tisku. Taki sestanki so velike važnosti za sokolsko organizacijo, saj se ne samo spravlja ves sokolski tisk na enotno osnovo, temveč se tudi sKrbl, da Je vsa javnost točno ln pravočasno obveščena' o celotnem sokolskem gibanju.
Solo bolniških strežnic Je priredila od 11. do 20. marca t Tyrševem domu t Pragi ČOS. Sestre »o se temeljito poučevale ln seznanile s vsemi nalogami bolniškega streženja ln žen v bodočih vojnah. Osnovnim pojmom oskrbovanja bolnikov Je bilo posvečenih 30 ur, zdravstvu 8 ur, splošni higieni 4 ure, prvi pomoči 6 ur itd. Udeleženke šole so bile nastanjene r internatu v Tyrševem domu.
Plakat Jubilejnega zleta v Poznanju. V Poznanju bodo Sokoli zapadnih poljskih žup praznovali letos 501etni jubilej, odkar je bilo v Inovraclavi ustanovljeno prvo poljsko sokolsko društvo. Zletni lepak predstavlja pokrajino s državnim mejnikom v ospredju, zadaj pa se rišejo na obzorju konture staroslavnega Poznanja Sliko poživljata dva poljska Sokola, od katerih prvi visoko dviga sokolski prapor, dočim drugi z bobnom kliče članstvo skupaj k jubilejnemu zletu. Zlet bo od 29. junija do 1. julija ter bo priprava za varšavski zlet leta 1935.
Rusko Sokolstvo je v vseh svojih društvih Sirom Evrope prav lepo praznovalo svojo lOletnico obstoja. V Franciji, kjer delujejo naslednja društva: Medon, Pariš, Ševile, Klamar, Isi, Mulen in Anier, se je obhajala proslava zelo slovesno pod vodstvoni pokrajinskega saveza v Parizu. V splošnem se opaža, da je v Franciji ▼ sokolskih vrstah organizirana skoraj vsa ruska mladina, kar daje vsemu delovanju pravo živahnost. V Parizu so bili pri proslavi prisotni poleg močnih deputacij iz vseh ruskih društev tudi uradni zastopniki francoske vlade in delegacija v Parizu delujočega češkoslovaškega Sokola. Pokrajinski savez vodi kot starosta br. Petrov, ki je imel ob tej priliki lep nagovor na zbrane Sokole in Sokolice
l iviienja na deže!"
Iz Novega mesta
n— Novomeška železniftarska jubilejna
knjižnica Je med najbolj delujočimi knjižnicami v mestu. Kljub gospodarski stiski si je nabavila v prejšnjem poslovnem letu 176 novih knjig. Knjige se pa ne razposo-jujejo samo v Novem mestu, nego se pošiljajo tudi na deželo. Lani je bilo 4780 izposojenih knjig, kar kaže veliko zanimanje za knjižnico. Bili so večeri, ko je stalo pred knjižnimi omarami po 50 poset-nikov. Sedanje stanje knjig je: 90 srbsko-hrvatskih, 1700 slovenskih in 860 nemških, skupaj 2650 knjig. Dohodki izvirajo iz članarine, ki je znašala v pret. letu 2004 Din, tn izposojevalnine v anesku 5498.50 Din. DosedaJ je 119 rednih, 125 izrednih in 1 časten član. Za tak lep napredek knjižnice se imajo železničarji zahvaliti zlasti knjižničarju g. Štefanu Obalu ln njegovim pomočnikom g. Vovku ln g. Hribarju. Omeniti je, da bo knjižnica sodelovala pri 2e-lezničarski razstavi v Beogradu, ki jo organizira ministrstvo prometa. Odbor Je ostal letos isti kakor lansko leto z agilnlm predsednikom, šefom prometne službe g. Alojzijem Kavškom na čelu. V odboru je že nov delavec kot podpredsednik, in sicer šef postaje z Grosupeljega g. Privšek.
n_ Protituberknlozni dispanzer. »Jutro«
ie že pisalo, da prične v ženski bolnišnici delovati protituberkulozni dispanzer in da sta pripravljeni obe občini prispevati za vzdrževanje ta prepotrebne ustanovi. Z velikim veseljem je javnost sprejela to vesl. saj ee morajo premnogi odreči zdravljenju zaradi uboštva. Ker se je tuberkuloza prav na Dolenjskem, zlasti pa v okolici Novega mesta, z?lo razpasla, bi bila naša javnost zelo hvaležna oblastvom, če s? ta zamisel čim prej uresniči.
Iz Hrastnika
h— Občni zbor protituberkulozne lige se je vršil pretečeno nedeljo in je predsednik g. Zelinka podal obširno poročilo o ligi-nem delovanju. Poročilo 'ta izpolnila tudi blagajnik in tajnik ter je iz vseh poročil razvidno, da ima liga 199 članov, kar je malo napram trboveljski organizaciji, ki šteje okrog 2000 članov. Odbor se je lani intenzivno bavil s projektom zgradbe letnega kopališča po načrtu, ki ga je brezplačno izdelal ljubljanski Higijenski zavod. Zaradi pomanjkanja gmotnih sredstev realizacija še ni bila mogoča. Dispanzerju v Trbovljah je podarila liga 1000 Din, v počitniško kolonijo pa je poslala 8 otrok. Izvoljen je bil dosedanji odbor. Na zborovanju je bilo največ delavcev, ki so predlagali, naj bi se večkrat pregledala delavska kolonija, kjer se jetika naiholj š'ri. ter da bi liga posredovala pri unadu za zavarovanje delavcev, da bi plačeval potrebne injekcije proti tuberkulozi, k? jih delavci sami ne morejo plačevati OUZD bi s tem prihranil stroške pri dolgotrajnem zdravljenju svojih članov V splošnem ie občni zbor dobro uspel. b'lo pa bi potrebno, da bi se za ligo ravno tako kakor delavci zanimali tudi ostali sloji
Iz Ljutomera
lj— v hlevu na »vet. Po ljutomerski okolici Je pohajala že dalj časa neka Ana Krambergerjeva, pristojna v Presiko, v spremstvu svojega lOletnega nezakonskega sina. Poprej je služila kot dekla na raznih krajih, zdaj pa je že več mesecev brezposelna. Pred kratkim je prenočevala pri nekem kmetu na Cvenu. Spala je s sinom v hlevu ter tam porodila brez vsake tuje pomoči hčerko. Ko je prispela babica, ki jo Je bil poklical sin, je ležalo dete golo poleg matere na slami. Mater in dete so spravili v soboško bolnico. Potrebno bi bilo, da se kdo pobriga za lOletnega fanta, ki se je potepal z materjo po okraju in ne hodi menda že dalj časa v šolo, marveč rase kakor ptiček brez gnezda.
lj— Vinski «ejem v Ljutomeru 20. t. m. Je dobro uspel. Prišlo je precej kupcev iz raznih krajev in tudi iz inozemstva. Predsednik vinarske podružnice je med drugim mogel pozdraviti g. sreskega načelnika dr. Farčnika, g. kletarskega nadzornika Zabavnika, več kmetijskih strokovnjakov in župana. V nagovoru je poudarjal, da se Je lanski izdelek prav dobro razvil, da pa ga Je razmeroma malo. Posebna komi^ja je ocenila razstavljene vzorce ter našla med njimi nekaj odličnih in celo vrsto prav do-Drih. Razstavljenih je bilo 187 ozorcev, nekoliko manj ko lani. Prodanih je bilo nekaj večjih in manjših partij, navezali pa so se stiki, Id bodo dovedli do kupčijskih zaključkov. Cena lanskim vinom je 5 do 7 dinarjev, za letnik 1932 pa razmeroma viSja.
it Ptula
J— Delovanje krajevnega odbora JS v
Ptuju. V soboto je uil v Narodnem domu 10. občni zbor JS ob veliki udeležbi članstva pod predsedstvom agilnega in dolgoletnega predsednika, sreskega načelnika g. dr. Bratine. Iz poročil izhaja, da se Je ptujski krajevni odbor JS v zadnjem letu zelo razširil ter zlasti pridobil na članstvu. Saj se lahko mirne duše trdi, da je to rsz-ven Ljubljane eden najstarejših odborov, ki je bil ustanovljen pred 10 leti in Je ob ustanovitvi štel 57 članov. V zadnjem letu je k društvu pristopilo nad 300 članov in šteje danes podružnica 485 rednih in podpornih članov, od teh je nad 80 železničarjev. Krajevni odbor ne prireja sicer veselic, pač pa razna predavanja in posveča vso skrb propagandi in razvoju JS. Ustanovljenih je v ptujskem okraju več pover-Jeništev, po vseh šolah ptujskega sreza pa pomladki. Blagajniško stanje izkazuje nekaj nad 6000 Din čistega premoženja. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen predsednik sreski načelnik g. dr. Bratina in tudi ostali odbor je v glavnem stari.
J— Zemeljski plaz v Varejskem bregu. Nedavno se Je odtrgal velik kompleks zemeljskega plazu od banovinske ceste Ptuj —Cvetin pri km 6.00 v dolžini 12 m. S plazom je bila v nevarnosti cesta, vendar pa promet ni bil začasno oviran. Kmalu nato Je nastopilo še več zemeljskih plazov, ki so s seboj potegnili tudi del ceste. Ptujski cestni odbor je že storil potrebno, da promet ne bo trpel.
★
MOTNIK. Nedeljske ponovne cfcčiiaske volitve so bile lepa manifestacija nacionalne misli. Volilnih upravičencev je bilo 313, oddanih glasov pa 2€2 in je tako iznašala volilna udeležba M odstotkov. Lista JNS, ki Jo Je postavil dosedanji župan g. Novak. Je 6ijajno zmagala. Dobila je 235 glasov, opozicionalna lista g. Učakarja pa 27 glasov. Velika množica občanov je ob razglasitvi volilnega izida navdušeno manifestirala za nacionalno idejo.
Repertoar
DRAMA.
ZaSetek ob 20. Četrtek, 22.: Beograd nekdal in sedai. fV
trtek. Petek. 23.: Zadrto.
Sobota. 24.: Kariera kanclista Vinciga. C.
OPERA.
Začetek ob 20.
Ceitrtsk. 22.: Knez Igor. A. Petek. 23.: Zaprto.
*
Izvrstno uspela Nušičeva komedija »Beograd nekdaj in sedaj« Si ponovi drevi za abonente reda Četrtek. Opozarjamo ostalo občinstvo, da je vstopnic vseh vrst tudi pri abonma predstavah še dovoli na razpolago.
»INRI«. Pasi ionska igra v 14 slikah, katero sta priredila gg. Gregorin in p. Tomi-nec, ss uprizori tudi letos v velikem tednu. Vse dosedanje vprizoritvj so bila deležne velikega in resinega uspeha. Da ee omogoči v rjsnici najširšim slojem obisk te pasijonske igre je uprava znižala cene in e? bodo dobili sedeži že od 6 Din navzgor. Posestniki z dežel; v skupinah in TKjeamez-niki, ki se izkažejo z žigom domačega £ut>-nišča, bodo uživali 5» prav poseben popust. Prva vre«dstava bo v sredo 28. t. m. ob 20.
Premiera slovitega romana »Bartie Karamazovi« bo dne 1. aprila na veliko n*-delio. Snov je razdeljena na osem slik. nied katerimi izpopolnjuje dejanje lektor. R?žira g. Ciril Debevec. ki je roman tadi priredil za oder.
Znamenita ruska opera »Knes Igor« a«
■jvrsti ponovno v operni repertoar. Prva oŠnja uprizoritev bo v Četrtek 22. t m. red A.
Mariborsko gledališče
Začetek ob 20. Četrtek. 22: Zaprto.
Petek, 23.: Vijolica z Montmartra. A. Gostovanje gdč. Erike Druzovičeve
Vremensko poročilo
Številke st označbo kraja pomenijo: L čaa opazovanja. 2 stanje barometra, S. femoeratura. 4 relativna vlaga, v %, I. smer In brzina vetra. 6. oblačnost 1—10,
7. padavine ▼ mm, 8 vrsta padavia. Temperatura: prve Številk« pomenijo najvišjo drug* na1n<*1o temperaturo. 21. marca
Ljubljana 7, 760.6, 7.4, 86, NE1, 10, 0.4, dež; Ljubljana 13, 760.3, 13.1, 66, SW6, 9, —, —; Maribor 7, 759.0, 8.0, 70, SI, 10, —, —; Zagreb 7, 760.8, 9.0, 70, El, 3, —; Beograd 7, 762.9, 10.0, 50, SSE1, 0, —, —; Sarajevo 7, 764.5, 4.0, 90, mirno, 10, —, —; Skoplje 7, 767.3, -4.0, 70, mirno, 0, —, —; Split 7, 762.1, 12.0. 90, SE8, 10, —, —; Kumbor 7, 761.1. 10.0, 70, SSE7, 8, —. •Iz Raba nI depeše.
Temperatura: Ljubljana —, 5.S; 18.6, —; Maribor 14.4. 7.0; Zagreb 14.0. 8.0; Beograd 18.0. 7.0; Sarajevo 15.0. 1.0; Skoplje 180. 0.0; Split 13.0, 11.0; Kumbor —, 7.0. Solnce vzhaja ob 6.01, zahaja ob 17.14.
O. H,]
9
Krinka proti krinki
Roman
Za trenutek mi možgani kar otopijo pod butanjem tega vprašanja, ki se vrača spet in spet... nato pa zdajci spoznam in s strašno go--?vostjo vem: ta kri ni moja. To je kri nekoga drugega.
A kako je prišla na moje roke?
Mraz me izpreleti, in z groza gledam to temno, strjeno kri, ki mi pokriva roke kakor ostudna skorja.
Nalijem si kozarec vode. V razburjenju ga prevrnem. Kozarec se žvenketaje razbije.
Sklonem se po cunjo, da bi pobrisal- Tedaj zaslišim tik za seboj... kap... kap ... kap... Voda je, ki kaplja z mize. In to me vnovič spomni tistih kapljajočih glasov...
V konzulovi hiši... v temni sobi... kap... kap... kap... Ta glas, ki si ga nisem mogel razložiti!
In ko hočem pobrisati vodo, me obide kakor privid. To ni voda, rdeče je; kaplje padajo čez rob mize kakor drobni rdeči biseri.
Moj Bog, zdaj vem! Z ledeno gotovostjo vem: kaplje, ki so padale tam, v tisti strašni sobi, so bile kaplje krvi.
Jaz nisem bil zadet, zadet je bil nekdo izmed onih dveh! Ena svinčenka je bila razbila svetilko, druga je bila zadela človeka... morda v srce... in jaz sem se bil pri svojem tipanju umazal z njegovo krvjo, ne aa bi vedel...
Ali nisem slišal tudi tihega stoka?
Seveda! Nemara da bi bil zadnji vzdih človeka, Čigar življenjska ura je bila razbita, zdrobljena na kosce...
A kdo je bil zadet?
Konzul?... Dekle?
Ob misli na to pravljično žensko prikazen, ki je bila ujela moje srce v tisti prestrašni minuti, sem jel trepetati. Mar sem bij res sokriv njene smrti? Ali je kri na mojih rokah res pomenila, da je ne bom videl nikoli več?
Kako je bilo to prav za prav?
Dva strela sta bila počila: prvi glasen in bobneč, drugi tišji. A konec koncev sta bila oba prava strela, strela s pokom.
Torej... ? Konzulov samokres je streljal neslišno. Ta ni mogel počiti; bil je na zračni pritisk.
A ta dva strela sta počila! Dobro sem se spominjal. Vraga, take reči mora človek vendar poznati. Tišji pok je bi] gotova iz dekličinega samokresa; toda oni, glasni...?
Ta strel je bil sprožil nekdo tretji...!
Kdo je bil ta »tretji«?... In na koga je streljal? Na konzula? Na dekle? Ali je bil nemara ta skrivnostni tretji sam zadet od dekletovega samokresa?
Vprašanje se je vrstilo za vprašanjem, in vsako izmed njih je namerilo samokres na moje prsi...
Ali je ta ženska sploh hotela streljati nate?
Ali je morda hotela zadeti skrivnostnega »tretjega'«? Tebe pač ne bi bila mogla zgrešiti, ko si bil tako blizu.
In zmerom nova, zmerom nova vprašanja ...
Zakaj neki konzul ni streljal?
Ali ie mar ustrelil hkratu z onima dvema in se je šum njegovega orožja izgubil v poku onih dveh?
Zakaj ta strašni, pošastni molk po vsem, kar se je bilo zgodilo?
Kam je bil izginil tretji? In kje je bil konzul? In zakaj se ni potem nihče izmed trojice oglasil v tišini?
In še nekaj: aH je bila pest, ki me je nazadnje zgrabila za vrat,
vobče konzulova?
Ta vprašanja so me mučila; na nobeno izmed njih si nisem mogel dati zadostnega odgovora. Zašel sem bil v zmedo, ki me je pripravljala v obup.
Udaril sem po kaseti, ki je bila kriva vse nesreče. Vrgel sera jo ob tla in jo brcnil, da je zletela v kot
Zažvenketala je po sobi in udarila počez ob železno peč. Tam je obslonela, in videl sem, da se je bil železni pokrov odprl. Nekaj se je usulo iz nje...
Hotel sem jo brcniti še enkrat, a zdajci sem se ndržal: tista rjava reč, ki je gledala iz nje, je bil bankovec za tisoč mark!
Pograbil sem kaseto in jo zanesel k mizi.
In sem jemal iz nje... tisočak za tisočakom... io štefl: Pet., deset... dvajset.
Buljil sem v denar, kakor da bi se mi bilo zmešalo.
»Ponarejeni so!« je za trenutek zakričalo v meni. In sem podržal bankovce proti luči. A bili so tako pravi, da bolj niso mogli biti
Niti eden teh tisočakov ni bil ponarejen.
In konzul mi je bil sam dal kaseto!
Za trenutek sem videl njegove hudobne oči pred seboj; porogljivo so strmele vame, in bilo mi je, kakor da slišim posmehljive besede:
»... bojim se le, da ne bi bilo plačilo obilnejše, nego vam bo drago...«
Da, tako je bil rekel, ko sem mu omenil plačilo.
Namenoma in premišljeno mi je bil dal kaseto; vedel je, kaj je v njej; še več je vedel, kakor sem vedel jaz v tem trenutku: poznal je tisto peklensko zanko, ki je bila skrita v teh tisočakih in o kateri nisem imel doslej niti pojma.
Na vse pretege sem si belil glavo...
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din Ž.— za vsako besedo. Din 2.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje
naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20___
Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—.
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« T|2M 1 _ „
odgovor, priložite UM	V ZnamKalt.
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malib oglasov, je naslavljati nat Oglasni oddelek »Jutra", Ljubljana.
Ne samo šport,
ki je v pn i meri koristen telesnemu zdravju, ampak
tudi duhovna izobrazba
je potrebna odrasli mladini v naših časih. Najlepšo in najcenejšo priliko za izobrazbo, ki je ni mogla dati šola, nudi ilustrirana tedenska revija »ŽIVLJENJE LN SVET«. Uprava: Ljubljana, Knafljeva ulica 5
mmftffm
Beseda 1 Din davek 2 Din 7,a šifro ali dajale na slova 5 Din. Najmanjši znesek 11 Din.
Potnika
izvežba®ega v čevljarski RSroki, za obiskovanje pri--.^stilih stranic. sprejmem. Foondbe na podruž. Jutra na Jesenicah pod »Priden« 8977-5
Zaslužek
Beseda i Din davek 2 Din ?.» Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Pozor, trgovci
in industrijei!
Imate interes te. p asi.ra-ije Vašega blaga na Jugu — Prevzamemo vsakovrstna zastopstva. komisije, vršimo inkaso in dajemo informacije. — Cotnercie, Skoplje, postni prede! 126 89S5-3
Službo dobi
Beseda i Din davek 2 Din :sa Slfro ali dajanje na islova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Služkinjo
prida o in pošteno, za vsa gospodinjska dela, ki zna tu-di nekaj kuhati, sprejmem takoj. Naslov v ogl. oddeltu »Jutra«. 002S-1
Spretno modistko
»prejiaem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 8993-1
2 čevljarska
pomo lika
dobro tevežbana, za kon-»eena dela sprejme takoj A. Cenilec, Čevlja m« — Kreni 40.	" 9010-1
Zagrebška tvornica testenin in keksov
išče s 1. aprilom
dva preddelavca
smo&ia in samostojna — enega za tvornic-o testenin in enega za trrornico keksov. Pismene ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve in zahtevo plače poslati pod »Testenine«. Zagreb. giavna pošta. pošt. pret. 347.	S9S0-1
Šiviljo
samostojno delavko sprejmem takoj. Ne slov v ogl. oddelka »Jutra«. 9017-1
Avto-Hčaria
sposobnega in treznega sprejme takoj Jnško Horvat. Ljubljana, Sv. Petra cesta So.	8082-3
Služkinjo
smafno in zdravo sprejmem ne Poljanski cesti št. 15. I. stop., vrata 2. 9025-1
Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na
slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
2 kuhinjski učenki
zdravi in močni, sprejmem takoj v restavracijo. — Prednost imajo Savirjčan-ke. Ponudbe na oglasni odde'ek »Jutra« pod šifro »Učenk"'«.	897 d-44
ifiseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. DilaH 12 Din
Klavir
Sprejmem učenca (ko) v temeljiti privatni pouk. — Dopise pod »Učiteljica« na o?'«s. oddelek »Jutra« pod ►Učiteljica«.	900S-4
Službe išče
Beseda 50 para, davek 2 Din, za šiiro aH da-tanje naslova 3 Din. Naj-manls znesek 12 Din
Mesto hišnice
iščem. Sem samska, čista io poštena. Prevzamem tudi šivanje oblek in moškega perila na dom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	8068-2
3&S&M
Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje n* slova 6 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Norveško ribje olje
najfinejše, sveže, vedno ▼ zalogi. Naročila točno proti pcmetju. Piccoli, Tyrševa (Dunajska) cesta šle1*. 6.
348-6
Knjižico	Trisob. stanovanje
Ljubljanske kreditne ban- solnč.no, s pritiklinami, pM-
ke kupim proti takojšnji gotovini. Ponudbe na ogl. od-delek »Jutra« pod šifro »Rabim nujno«. 8997-16
Hranilno knjižico
Ljuttjanske Banovin, hra nilnice, z vlogo do 30.000 Din kupimo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Denar takoj«. 9012-16
Knjižice
Ljudske posojilnice
z vlogo do 50.000 Din kupim. Ponudbe na og-lami oddeVk »Jutra« pod šifro »Ljudska«.	9024-16
Ljuba Jurkovič:
* KUAUICA *
(ilustriral V. Slad)
Trgovski pult
decima'to 250 kg. balanč-no lo k.g in ročni voziček prodam. Naslov po>ve ogl. oddelek »Jutra«. 9002-6
Raztezno mizo
novo, iz ore-hovine, poli-tiirano, poceni prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	9001-6
Otroški voziček
dobro ohranjen, proda Štefe. Sv. Petra cesta 40.
9014-6
Najnovejši izum!
Majhen aparat, katerega se lahko montira na vsak bencin-motor in a.vto, ter porabi 50% manj bencina. Brzina in moč ista. Kupci izuma naj pošljejo ponudbe na "gl. oddelek »Jutra« pod »50 %«.	9015-6
Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 D!n. Najmanjši znesek 17 D'n
Hišo na periferiji
Ljubljane, v ceni do Din 100.000, kupim in plačam 20.000 Din v gotovini, 15.000 e knjižico Prašte-diotie. ostalo pa v letnih obrokih po 25.000 ali 2000 mesečno. — Naslov pove očesni od d e-' ek »Jutra «.
8088-20
Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Trgovski lokal
ozir. pisarniške prostore, s stanovanjem oddam Ta.vearj-evi ulici štev. 3.
8992-19
Trgovino
galanterije, zelenjave m živil, takoj ugodno oddam Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Fromeino«.
9006-19
Lokal
na Starem trgu od-datn # 1-. aprilom. Naslov peve og'asni oddelek »Jutra«.
9020-19
Beseda 1 Din davek 2 Din. za šifro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Orehe
tanke lupine. ugodno proda Oskar Maric, Ptuj.
6978-33
Orehova jederca in cele orehe
nudi Sever & Komp.. Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 5.	8986-33
SS
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih eecah
ČERNE - juvelir
Ljubljana, VVolTova ulica 3
32
S težkim trudom se je šariku posrečilo, cla je nazadnje priplaval do velikega, visokega svetilnika. Ali na svetilniku je bilo vse mirno. Vrata so bila zaprta. Stražarji so spali. Mala Lili in šarik sta jeia oremi-iljevati, kako bi jih zbudila in naprosila za prenočišče zakaj v temni, viharni noči ju
je silnr
Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Industrija
Udeležil bi se ev. aktivno iD materijaino oa že ob stoječi dokazano rentabilni industriji. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »160«.	8420-16
Hranilne knjižice
kupujemo in prodajamo — ali damo na iste posojilo
Kulan r.ni pngojii. »Pučka itedlona«, Zagreb. Naš zastopnik za dra-vsko aa. no-vi no: Rudolf Zore. Ljubljana. Gledališka <r{. 1?
86 16
Vložne knjižice
Ljubljanske kreditne, Mestne ali Kmetske ljubljen ske, v znesku do 50.000 Din vzamem kot posojilo na večje posestvo za kraj sag« pod »ifJinp« jjapppo insBjSo m aqpnnoj "iis -onpa-jA ra;od a 'o-qop os hipoteki«.	9004-16
Več stavbnih parcel
lepih, prodam tudi samo na knjižice, blizu Dunajske ceste v Stoiicah. Vodovod in elektrika. Naslov pore ogla«, oddelek Jutra »999 16
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Kostanjev taninski les
v skorji in obeljen kupuje stalno in plača proti dn plikatn: Hadl, Novo mesto 92-15
Stanovanje
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro aH dajanie na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Tri- in enosobno stanovanje
oddam strankam brez otrok na Kodelj-evem. — Vprašati Dolenjska cesta 22. Hribar.	873S-21
no-m in elektriko, v centru oddam s 1. majem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 9031-21
Sobo odda
Beseda 50 par. davek 2 Din
za šliro aH dajanje na siova 3 Dir Naimanjšl znesek 12 Din
Solnčno sobo
lepo, s h na no ali brez oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8967-23
Opremljeno sobo
v sredini mesta oddam lakoj solidnemu gospodu ali gospodični. Naslon v oglasnem oddelku »Jutra« 8981-26
Lepo, solnčno sobo
prazno ali opremljeno, s souporabo kopalnice oddam. Nas ov pove oglasni oddelek »Jutra«. 8004-23
Boljšemu gospodu
oddam v Beethovnovi ulici prijažno sobo s s operiranim vhodom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 9022-23
Dve sostanovalki
poceni sprejmem v čedno sobico. Naslov pove osi. oddelek »Jutra«. ' 9013-23
Sobo
l-epo opremljeno, v centra mest«, s souporabo kopalnice in centralno kurjavo oddam takoj ali e 1. aprilom. Naslov v oglasnem oddelku »Ju*na«. 9026-23
r/j>
Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Opremljeno sobo
solnčno, e posebnim vhodom, po možnosti e kopalnico, iščem. Ponudbe na og'asni oddelek Jutra pod »Takoj bližina liceja« 8933-23/a
Prazno sobico
ali kabinet
išče nradnica za kasneje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Snažno«.
100-23'a
Zastonj
Karbo paketi » c« dobe nikjer, vendar naj-boijše, najhitrejše ste postreženi pri tvrdki Velepi-č, Ljub-jana. Jernej« 25. Tvrdka nudi prvovrsten premog, koks. drva. kolobarje po najugodnejših cenah. Telefon 2708.	7491 30
Izgubljeno
Beseda 1 Din davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Zlato verižico
z obeskom sem izgub:!«. Proti nag-adi jo je oddati Mišičeva 23/11. 8905-28
Moška denarnica
z manjšo vsoto denarja j-e bila najden«. Dobi se v oglasnem oddelku »Jutra« 9023-28
Dražbe
Beseda 1 Din. davek 2 Din, za Slfro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek i'i Din.
Gostilniški paviljon
»Grajska klet« na veles-ej-mu. delom« zidan, e kletjo, naprodaj na javni sod ni dražbi dne 27. marca ob 2. popoldan. 8991-32
Enosob. stanovanje
solnčno, e predsobo in pri-tiklinami oddam s 1. aprilom v Sp. šiški, podaljšek Verovškove 66. 8P90-31
Dvosob. stanovanje
s souporabo kuhinje, v centru mesta, pripravno tudi za pisarno ali obrt, oddam. Gledališka ulica 7, visoko pritličje, desno.
8975-21
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro aH dajanje na slova 5 Din. Najman.s; znesek 17 Din.
Psa
lepo razvitega, čistokrvn-f-ga ovčarja prodam za 350 Din. G. Cokert. Ljubljana. Rimsika cesta 2. 9003-27
Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Šivalni stroj
Slnger, pogrezlijiv, skoro popolnoma nov za 2600 Din in razne druge proda »Promet«, Napoleonov trg št. 7.	9009-29
Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje fotograf Hibšer Hugon. Ljubljana. Sv. Petra ce®ta St. 25. — Telefon 3911	65 30
Sodna prodaja
Dne 24. t. rn. ee ima vrfH-ti v Ljubljani, Tvriev« cesta it. 1i2, oa dvorišču, sodna prodaja večje množine radio aparatov, ee s"avmih in nadomestnih delov istih, Tvočn"'kOT, osebnega ert«, pisalnega stroja, gramofonov, trgov skega in pisarniškega inventarja, rajnega drug<ga pohištva, kakor tudi raz nih dragih predmetov. — Cene predmetov in druge podatke bodo zvedeli io te resen ti na licu mesta pred prodajo, določeno n« 15. or-o popoldne. 9016-23
Informacije
Beseda 1 Din davek 2 Din, za šifro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Davčne prijave
predobnina, prometni 4a-vek, rentnina. Vam vtvrši strokovnjaško Gospodarska pisarna na Miklošičevi cesti 7, H. nade trop V
' 8956-31
Mlekarska zadruga Dolenjsko?
naj pošlje bolj točen naslov. da pošljemo povpraševanj« za sir. Naslov v oglasu ni bil zadosten. — »Jntro«.	8989-31
Razno
Beseda IDin. davek 2Dln. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
GOLAŽ
EKSTRAKT
golaž obilen, golaž odličen
»Ekstrakt družba«
Ljubljana Gosposvetska c. 8
Novo! Zdravilna kopelj za bolne noge
in otečene sklepe
Vsujte enostavno pest Saltrat Rodella r ▼ročo vodo, potem pa opazujte, kako nastanejo milijoni kisikovih mehurčkov, ki se penijo in kako dobiva voda videz mleka. Mučne bolečine ter zbadanje v nogah in sklepih preneha takoj, ko pomočite noge v to zelo zdravi'no kisikovo kopelj. Vnetja, rdečica, srbečica med prsti, vse preneha kakor po čudežu. Od-drgnjena me3ta in razpokline zacelijo. Ta močna sol omehča hitro nai trdo vratnejia in
Kurja očesa odstranite s prstom ▼ 3 minutah!
najbolj pekoča kurja očesa d« samih korenin. Potem jih lahko odstranite s prstem. Debela koža na podplatih pa se tako omehča, da jo lahko ostrugate z nohtom. Otekline izginejo. Čevlji ne tiSčijo več in nosite jih z lahkoto. Hodili in plesali boste ugodno, kakor nikdar poprej. Saltrat Rodell se prodaja z ozirom na njegovo visoko higiensko vrednost samo ▼ lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Nabavite si ie danes zavojček Saltrat Rodella.
BREZPLAČNO. Na podlagi posebnega dogovora z izdelovatelji laiLko sedaj vsak (51-tatelj tega lista dobi brezplačno zadostno količino Saltrat Rodella. Pišite še danes. Ne pošiljajte denarja. Naslov: M. Neumann, service 10-D, Zagreb, Boškovičeva ul. 44.
Med mestom ln deželo
posreduje »Jutrov« mali oglasnik
Starejšim osebam revmatične bolečine
zagrenjujejo stare dni. Vsem, ki trpite na bolečinah v kosteh, zbadanju, ishiasu, zobobolu, glavobolu priporočamo masažo.
Za masažo je dobra
3LG5
MASA2A Z ALGO VAS KREPI. ALGA JE ZA STARE LJUDI PRAVA BLAGODAT. ALGA SE DOBIVA POVSOD
R. S. Br. 18.117/32
„Restat racija Napredak"
t Sarajeva
se odda v najem z vsem Inventarjem
od 1. junija dalje. Ponudbe naj se pošljejo Središnji upravi Napretka, Sara-evo, Aleksandrova 51 — najkasneje do 10. aprila.	2988
Magistra
ali maglstro
z večletno prakso ic znanjem nemfk. jezika lš5e za stalno
lekarna SAVOST, Maribor.
Vsak naročnik »JUTRA
—	je zavarovan
—	za 10.000 Din!
u
BREZ BOLEČIN
Vas reši kurjih očes in trde kože na podplatih samo BURGIT OBLI2. Prodaja se v lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Škatlica Din 4.—, 7.—, za podplate Din 5.—
Zastopstvo BURGITA v Novem mestu.
Z AH VA L A.
Vsem, ki so ob bridki izgubi naše ljubljene matere, stare matere, sestre, tete, svakinje in tašče, gospe
Marije Kahnetove
z nami sočustvovali, vsem, ki «o ji prinesli vencev in cvetja, ter vsem, ki so drago pokojnico spremili na njeni zadnji poti, se najiskreneje zahvaljujemo. Zahvaljujemo pa se še posebej g. dr. Lj. Merčunu za vso skrb in trud v rajničnih zadnjih urah ter čč. sestram za ljubeznivo nego, železn. pevsk. društvu »Slogi« pa za ganljivo petje. Vsem in vsakemu še enkrat prisrčna hvala!
V Ljubljani, dne 21. marca 1934.
Žalujoči rodbini Savinšek in Kahne
L, it,
iujt Davorin Havljeo, izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikai. Za Narodno tiskarno d
v>>
jskaraarja Franc Jezeraea. Za inaerauu del je odgovoren Alojz Novak. Val * LJubljani.