H DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA »ELAN« BEGONJE NA GORENJSKE ELAN O IZVAJANJU SKLUPOV (Izvleček sestanka z dne 27« 1966) junija Nrjnen sestanka je bil — pregled izvaja*-ni a sklepov III. plenuma CK Zli pri nas v "Elanu11. Sekretariat je zadolžil članex da bolj podrobno analizirajo posamezna poglavja tema v odacuu do podjetja. Zajc Bojan je gcr/oril o investicijski politiki^ 'ki mora biti prilagojena potrebam razvoja za 'izboljšanje živi jenske ga standarda. Predvsem je v tovaEai urediti one cbjrkte, Id. ogrožajo delovne pogoje zaposlenih. StDmeti je za tem da. se že obstoječa objekte modemizii a in opremi. DS‘ je 17. . Celotni industriji sledi med gospodarskimi panogami po višini povprečja osebnih dohodkov v maj us ' 1 ■* ' • a) gozdarstvo & 746 Ndili (dvig za 1 a/o), b) gradbeništvo g 718 Ndin (padec za 5 %), c) gostinstvo in turizem B 714 Ndin, itd. Na vsak način, pa če to primerjamo z lesno industrijo, vidimo, da smo tudi za temi gospodarskimi panogami daleč najnižje. Tu ne bi navajali ostalih dejavnosti izven gospodarskih panog, ker bi ta pregled zameglilo. Interesantna pa je primerjava z lesno industrijo, za katero smo rekli, da i« ma najnižje povprečje v industriji 0 650 Ndin in našim podjetjem. V mesecu maju so bili naši povprečni osebni dohodki 78.915 Sdin. Ker nam je znano tudi povprečje meseca junija, navajamo,da so v juniju znašali dohodki v podjetju 84.400 Sdin. Povečanje majskih dohodkov napram aprilskim, o katerih smo tudi že spregovorili v prejšnji "Naši smučini", je od 69.056 na — kakor že rečeno - 78.915 Sdin ali 14,2 Če primerjamo iste mesece napram letu cl965, pa je povečanje za celih 58,7 %. Seveda pa moramo opozoriti, da je to povečanje bilo v mesecu, ko ni bilo dopustov, ko smo dosti dobro in organizirano proizvajali, .JkRT-r se bo vsekakor pokazalo, da v mesecu juliju zaradi dopustov, predvsem pa zaradi slabe kvalitete in p v avil, ki smo jim morali poduzeti v sami smučariji, bodo ta povprečja bistveno padla. N ASE SMUČ I 133/h PHEISKUS NA KREDARICI dne 20. in 21 julija 20. VII. Jakopič Blaž 124,2 km/h Klinar Andrej 128,5 II Klinar Andrej 131,0 II Jakopič Blaž 126,4 II 21. VII. Klinar Andrej 133,2 km/h Jakopič Blaž 131,0 n Jakopič1 Blaž 128,5 n Klinar Andrej 131,0 tt Klinar Andrej 128,5 11 Jakopič Blaž 128,5 J ulljs oooo o STANJE DELOVNE SILE NA DAN 31. 7. 1966 V podjetju (z obratom družbene prekrasne ) je bilo skupno zaposlenih 539 delavcev, od tega: moških 269 žensk 270 V inštitutu pa je bilo skupno zaposlenih 14 delavcev, od tegaj moških šensk 11 3 O GIBANJE DELOVNE SIIE V juliju so se na novo zaposlili v podjetju sledeči delavci: SVETINA Marija •» skladiščna delavka v skladišču gotovih izdelkov, BERGANT Te rt .\>ija ml« - skladiščna delavka v skladišču gotovih izdelkov, VURNIK Jože — ključavničar v kovinskem obratu, JEŠE Janez - ključavničar v obratu vzdrževanja, KLINAR Alojz - dclavec na mizarskih ro» enih delih v smučariji, KOPRIVC Slavko — delavec na mizarskih ročnih delih v smučanji, RESMAN Marjan - delavec na mizarskih ročnih delih v smuč a- c GOGALA Prano - mizar v trnučariji, KRIVI" Joža — delavec na mizarskih ročnih delih v smučariji. O Iz podjetja pa so odšli: 'HROVAT Rudi - JLA KOREN Marija ~ po sporazumu, upokojena AŽMAN Antonija - pc sporazumu, invalidsko upokojena < STROJ Rudolf - po sporazumu, upokojen O ROJSTVA! Rodili so se: LANGUS Ivicit - sin MIHELAČ Antonu *--* hčerka ZORAN Alojzij- hčerka strokovno IZOBRAŽEVANJE Bojan Zajc Z razvojem podjetja, mehanizacije in tehnološkega procesa, predvsem pa zacL-nja rekonstrukcija, ko se v naši proizvodnji iz dneva v dan pojavlja vedno večje število različnih lesno-obdeloval-nih strojev in naprav, je še bolj postavljeno v ospredje zaposlovanje ustrezne delovne - strokovne - sile na teh strojih in napravah. Ta delovna sredstva zahtevajo od zaposlenih predvsem strokovnost, nadalje poznavanje delovanja stroja in njihovo strokovno upravljanje ter njihovo zavarovanje. Drug problem, ki nastaja pri tem stanju, je izvajanje delovne varnosti. Vedno večje število poškodb pri delu, predvsem pri nekvalificiranih delavcih, kjer so vzroki največkrat v premajhni pazljivosti in premajhnem poznavanju delovanja strojev in naprav ter njihovo zavarovanje, so narekovali, da je že v letu 1961 izšel zvezni zakon, oziroma Pravilnik o varstvu v lesni industriji, (Ur.list SJRJ št. 40/61) pravi, da na lesno—obdelovalnih strojih ne smejo delati nekvalificirani delavci, oziroma delavci, ki nimajo ustrezne strokovne izobrazbe. To sta dve bistveni vprašanji, ki zahtevata, da se je konkretneje , pristopi- lo k reševanju tega problema, saj konkretno na lesno—obdelovalnih strojih in napravah v podjetju dela 71 delavcev, ki nimajo ustrezne strokovne izobrazbe . Varnostna služba je ob sodelovanju in ob pomoči vodstva podjetja že izdelala program izobraževanja za vse zaposlene, ki delajo na lesno-obdelovinih strojih ifpgj M t, ** nimiiiTnT^TTurTrai!iiiiiiw^ mmm rrr A in napravah in ki nimajo ustrezne kvalifikacije. Enako so že izdelana navodila, ki zajemajo zakonska določila, nadalje splošna določila za delo na lesno-obdelovalnili strojih ter določila za varno delo na teh strojih in napravah. Vsak zaposleni bo dobil to na-vodilo v proučitev, nato pa bo pred strokovno komisijo, ki jo bo imenoval UD podjetja, polagal teoretični in pra*-kbični izpit. Za vse kandidate bo izveden tudi ustrezen semihar predvsem iz področja poznavanja zakonskih in splošnih določil, nadalje tehnike dela na lesno—obdelovalnih strojih in napravah v obratu in oddelku kjer dela ter iz področja varstva pri delu. Komisija bo na podlagi pozitivne ocene kandidata izdala ustrezno potrdilo o strokovni usposobitvi za opravljanje dela na lesno—obde 1 ovalnih strojih in napravah. Na osnovi izdanega potrdila Mkkc vsem [! delavcem — kandidatom, ki do sedaj ni— | so imeli ustrezne kvalifikacije in le-f | sne stroke, priznana polkvalifikacija, J (nadaljevanje na strani 13) a.- (JANUAR - JUNIJ) IZKORIŠČANJE DEL. CASA Weithouser Avgust V tem poglavju obdelana analiza nam kaže, koliko je bilo v podjetju razpoložljivih oz. opravljenih delovnih ur in kako smo znali ta čas racionalno izkoristiti. Osnova za razčlembo so obračunske ure v primerjavi s povprečnim stanjem zaposlenih po seznamu* Razlike so minimalne in zajemajo tudi ljudi, ki so zaposleni samo 4 ure dnevno (delni invalidski upokojenci). Primerjave veljajo za celotno povprečje (1/12) preteklega leta. Analiza obravnava podjetje, inštitut in obrat družbene prehrane kot celoto, kjer odpade nas podjetje 96 % inštitut 2,7 obrat družbene prehrane 1,3 % mm Skupaj 100 % I Vse obračunane ure so razdeljene na tri osnovne skup|*ej i 1. plačane izvršene ure 2. plačane neiztžene ure ' l 3. neplačane ure . Vi. . • • | Mesečno povprečje vseh obračunanih ur je v letošnjem polletju za 7,4 % nižje od j lanskega mesečnega povprečja. Do tega je prišlo zaradi manjšega števila zaposle-I nih in nižjega števila delovnih dni. V letu 1965 je bilo povprečno zaposlenih j 572 ljudi in opravljenih povprečno 25,3 delovnih dni. Letos pa je znašalo polle- I tno povprečje 551,5 zaposlenih in 24,9 delovnih dni. Poglejmo, kakšen je povprečni mesečni preračun obračunskih ur na zaposlene: . l.iudi 1965 strukt. poli. l.iudi 1966 strukt. Indeks I. Izvršeno delo 520 83,7 501,7 85,9 96,5 II. Plačani izostanki 77,6 12,5 56,6 9,7 73 III.Neplačani izostanki 23.6 3.8 26 . 4,4 110.1 Skupaj 621,2 100 584,3 100 93,9 Minus prazniki in nadure 40.7 6:4 33,4 . 5,7 82 Razlika 570,5 93,6 550,9 94,3 96,5 Povprečno zaposl.po seznamu 572 551,5 96,5 9 1965 ljudi strukt. poli. 1966 ljudi strukt. indeks 1. Redni letni dopust 37 47,7 17,5 30,9 47,4 2. Izredni dopust 2,6 3,3 3,3 5,8 127,0 3. Državni prazniki 17,7 22,8 17,4 30,8 98,4 4. Prekinitve 0,6 0,8 1,2 2,1 200 5. Bolovanje do 30 dni 19,7 25,4 17,2 30,4 87,4 Skupaj 77,6 100 56,6 100 73 Razumljivo je, da se redni dopusti izkoriščajo v glavnem od meseca junija dimlje, vsled česar je prišlo tudi do 53,4 % razliko glede na lansko povprečje. Omembe vredno je, da bo tw sorazmerje v letošnjem letu nekoliko nižje, ker so odpadli vsi dodatni "položajni" dopusti. Dodatni dopusti ostanejo samo še za tista delovna mesta, ki so zdravju škodljiva, za matere z otrcfci in podobno# Izredni letni dopusti, izraženi v urah, pa so porastli kar za 14 % kljub manj-žemu številu zaposlenih, čeprav so bili v letošnjem letu ukinjeni vsi dodatni dopusti za tiste člane, ki si gradijo lastna stanovanja. Do tega povečanja je prišlo v glavnem v času zimske sezone (smučanje), kakor tudi študijskega dopusta. Povečano število ur izrednega dopusta zaradi državnih praznikov pa v drugi polovici leta ni predvideno, ker imata obe polovici enako število prazničnih dni. Razlika primerjave ur je nastala samo na osnovi manjšega števila zaposlenih. Razne prekinitve dela so v glavnem nastale zaradi zasedanja samoupravnih organov, obratnih sestankov, ipd. Postavka bolovanja, ki bremeni podjetje, se je sicer zmanjšala glede na ure 1 za 16,5 %. 5e pa prištejemo tem uram še ure bolovanja in čas porodniškega do— | pusta, ki bremeni socialno zavarovanje, pa je z ozirom na dobro urejene delovne pogoje v podjetju, ,.o procent praktično previsok, saj nam predstavlja od skupnih brutto ur za leto 1965 povprečno 6,7 %, za letošnje prvo polletje pa 7,3 %. Ker je postavka bolovanja eno izmed največjih bremen za podjetje, kakor tudi za skupnost, je nujno potrebno, da se vloži kar največ truda pri opravljanju tega nedostatka, saj zelo presegamo pri tem evropsko povprečje, kaj še le dobro razvite de žele. FovpE6čno oeenSn6:.8tonjo'rboJnikoT:dja porodnic,.preračunano iz ur, je naslednje; X- N. * ^ N. t ' • 4 1 \/ 1965 . ljudi strukt. poli. ljudi 1966 strukt. indeks - v breme podjetja - v breme socialnega zav. 19,7 22,0 47,3 52,7 17,2 25,1 40,7 51,3 87,4 114,1 skupaj 41,7 100 » 42,3 100 101,2 Podrobnejšo analizo bolovanja bosta prikazali služba varnosti pri delu in zdravstvena služba. To so neizvršene ure, ki jih podjetje, vodi obračunsko. Som spadajo opravičeni izostanki, neopravičeni izostanki in ure bolovanja nad 30 dni, ki ne gredo v breme podjetja, ampak socialnega zavarovanja. Čc primerjamo izpad neplačanih ur, vidimo, da smo v polletju prekoračili 'ansko povprečje v strukturi ur od 3,8 na. 4,4 Kakšen pa je povprečni mesečni izpad ur, preračunan na zaposlene, nam pokaže naslednja -Jabclas 1965 ljudi ztrukt. pollo ljudi 1966 strukt. indeks bolcvanje 22 93,3 25,1 95,5' 114 opravičeni izostanki 1.5 6„3 0,7 2,7 J 46,7 neopravičeni izostenki 0,1 0,4 0;2 0,8 200 skupno 23r6 100 25,0 100 110 Sorazmerje mod urami ni enako preračunanemu sorazmerju med zaposlenimi, ker je število delovnih dni po mesecih zelo različno«, Dodamo lahko še tor da je prišlo do močnega porasta bo J ovarija v glavnem na račun porodniškega dopusta« Kot vidimo, so so eprer/išeni izostanki gibali zelo v pozitivno smer, k čemur je pripomogla poostrenih kontrola nad izhodi iz podjetja med rednim de.lovn:'m časom« Neopravičeni izostanki pa so v primerjavi z lanskim letom nočno narasli v negativno smer, saj je bilo samo v mesecu juniju izgubljenih 120:ur oziroma 1^ delovnih dni. o Podrobnejšo, analiza bi morda deloma pokazala drugačno sliko, če bi upoštevali še uro- ki jih je opravil vodstveni kar* der in ki niso evidentiranec Upoštevati pa bi morali tudi izgubljeni čas, ki je obračunan kot efefctivni - praktično pa je čisto izgubljeno Le-ta nastaja pri nepravočasnem začenjanju dola,, postopan= ju med delovnim časom, predčasnem zapuš Čanju delovnega, -mesta, itd®' Za zmanjšanje nekoristnih ur za podjetje in za povečanje dejansko efektivnih ur, ni b^ez pomena trditev, ki se pogosto' sliši, da namreč ”v delovnih organizacijah ni ničesar tako dragocenega kakor ljudje"- V kadx?-h so skrite naj večje. rezervo, treba jih je jamo odkritio Ena izmed oblik takega odkrivanja pa sta tadi-vzgoja, in izobraževanje o Da nam bo ta trditev jasnejša, vzemimo za primer vrednost ustvarjene proizvodnje na eno redno izvršeno uro v provprečju za polletje 1965, v primerjavi s povprečjem preteklega leta*, H/ MA 196:1. poli. 1966 1 redna ura 1,999 S5an 2 =>010 Sdin indeks 100,6 / Ta podatek samo potrjuje zgornjo izja^» vo, obenem pa pokaže, da smo v letošnjem polletju ustvarili skoraj enako vrednost proizvodnje (PL£) na redno opravljeno uro kljub temu, da so stroški proizvodnje v letošnjem letu porasti!. Ker smo v dobi, ko se zahteva vedno boljše gospodarjenje, naj vsak član kolektiva po svojih močeh prispeva k boljšemu izkoriščanju časa in s tem zmanjša skoraj 20 °/o izgubo glede na celotni čas. Izboljša naj kvaliteto dela v redno o-pravljenih urah s samoiniciativno disciplino, kar bo pripomoblo k izboljšanju življenskih pogojev. ZAHVALA! Ob smrti drage mame in stare mamo GORIČNIK MARIJE , / se najlepše zahvaljujem za podarjene vence sindikatu, čistilkam in delavcem kovinskega obrata in vsem za izrečena sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti„ ,v ^ Goricnik Eranc in Marija ZAHVALA ! Ob nenadni smrti dragega očeta ŠLIBAR AVGUSTA se zahvaljujem sindikatu za vence, prav posebno pa sodelavcem za ia-kAEano pomoč in izrečena sožalja Šlibar Avgust in domači (nadaljevanje s str. 8 ) eziroma status priučenega delavca v okviru podjetja. Na kraju naj se še jJBTlflBrii, da naj vsi prizadeti vzamejo zadevo resno, saj pridobitev ustrezne kvalifikacije in izpolnitev znanja ni samo v inter©4 su podjetja, ampak tudi v interesu vsakega zaposlenega delavca. Vedeti moramo, da v bodoče zaposleni, ki ne bodo imeli ustrezne kvalifikacije iz lesne stroke (KV ali PK mizar) ali ustreznega internega potrdila, da je strokovno izposobljen za opravljanje dela na lesno-obdelovalnih strojih in napravah, ne bo smel več ostati ne svojem delovnem mestu, ki obsega dela na lesno-obdelovalnih strojih in na^-pravah. V JULIJU DOSEŽENO' IZPLAČANO SMUČARIJA 92 io 100 SO 7c200 » - 1,8 % - 7.070 » OP 7o200 " + 2,2 # = 7.360 " 3a Sestavljen je cenik vseh proizvodov, ki izkazuje razmerje N-ur do vrednosti proizvoda po PLC, Ta v povprečku znaša 46 Ndin, Zdn.j po dani vsi podatki za izračun vrednosti plana na zaposlenega, po istem načinu kot do sedaj. Primer smučari.ie; 1,714,018,40 (proizv.) 35c049;25 (ur) “ 48:90 ^odE°^ 7,200,00 x 48,90 ~ ' 46,00 = 7,654 Ndin Odgovor: Plan na zaposlenega v smu~ šariji je 7.654 Ndin«, Tako lahko izračunamo za vsak obrat posebej s to razliko, da so odnosi po obratih različni in pa osnova zaradi odnosa med produktivnimi in neproduktivnimi t Ko pa imamo izračunan plan na zaposlenega, ta plan pomnožimo s številom produktivnih delavcev, dobimo skupni plan za dotični oddelek, ki ga v % primerjamo z izvršitvijo, REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE: VODORAVNO: lc sodar, 6, proso, 11, popevka, 13o mladenič, 14. olika, 15. tri, 17. kepa, 181 Mica, 19. plašč, 21. ril, 220 Osa, 23, stadion, 25. na, 260 LT, 27« elisa, 28: leča, 30. sleč, 310 snop? 32o trap, 33, Metan, 35. As, 37» 01, 380 natakar, 40. vrt, 41. pan, 43o rapir, 44« Lika, 45. očak, 47, kaj> 480 sitar, 49. radost, 51, abeceda, 53o aaali. 54„ stoza. NAGRADE: 1, nagrada PRESTRL Marija, 2o nagrada PRESTRL Jožef, 3o nagrada SVETINA Alojz, JUGOSLAVIJA V JUGOSLAVIJA J3 ENAKOPRAVNA CLANICA V Ženevi je bil 26u julija podpisan protokol o pristopu Jugoslavije k splošnemu sporazumu o carinah in trgovini GATT, tako, da bo naša država 25* avgusta letošnjega letia postala enakopravna članica te mednarodne organizacije, Pro« tokol je bil podpisan potem, ko se je 45 članic držav GATT-a, ki sestavljajo potrebno dvotretjinsko večino, izreklo s pismenimi glasovanji za sprejetje naše države v to organizacijo,, Na podlagi tega podpisa bodo morale vse države članice GATT--a od 25 » avgusta naprej v trgovini z našo državo izvajati klavzulo največjih ugodnosti in bo le carina ostala edini varstveni instrument jugoslovansko industrije. Že spomladi,je bilo na zasedanju GATT-a v Ženavi postavljeno vprašanje o formalnem pristopu v GATT« Tedaj so nekatere države postavile kot pogoj za ta pristop potrebna carinska pogajanja-! Naša država je tem zahtevam ugodila in se je uspešno pogajala o carinah z 21 država** mi* Med pogajanji so se določili carin ski odnosi v glavnem in predvsem za carinsko blago irij je s za reprodukcij ski material, opremo in pa za blago šircke potrošnje c Mi is razumljivih razlogov nismo mogli ugoditi prav vsem zahtevam, Ker pa ima naša država* kot država V razvoju pravico, da varuje industrijo, ki se šele razvija* so pogajanja pote— kala v redu in so dobro zaključena5 Pristop Jugoslavije v polnopravno članstvo GATT~a pa pomeni, da se jugoslovanske carinske tarife s tem pristopom ne bo~ do bistveno spremenile, ker smo iste že spremenili in uredili zunanje—trgovinski režim v okviru gospodarske reforme o To pomeni, da bodo carine torej Jože ing, Osterman pstale na isti ravni. Kot članica GATT-a pa bo Jugoslavija morala med ostalim, v bodočnosti utrditi dokončne carine za določeno število proizvodov in teh carin nato ne bo smela enostransko spreminjati, temveč izključno samo v sporazumu z vsemi članicami te organizacije. V okviru OZN so ustanovili 110 (International Trade Organisation - Oragani-zacija za mednarodno trgovino) leta 1946. Toda zaradi prehajanja iz izrednih razmer vojnega gospodarstva na redno gospodarstvo mirnih časov ITO ni mogla zaživeti in izpeljati svojih resolucij o znižanju carin. šele njena naslednica organizacija GATT (General Agreement of Tariffs and Trade - Splošni sporazum o carinah in trgovini), ustanovljena leta 1947», je t^lošni sporazum trajnejše veljave. m « rji nov 1 par smuči vsako drugo leto.^ Da kupujejo smuči smučarji vsako drugo leto, je predvsem vzrok v tem, da so to poceni japonske smuči, ki jih je prihajalo v zadnjih dveh letih na ameriško tržišče vedno preko pol milijona letno in ravno te cenene smuči so privablja^-le nove smučarje, mladino4 kakor tudi samo tržišče. Kratko življenje japonskih smuči, ki jih smučarji kot že rečeno zamenjajo že naslednje leto za boljšo opremo, je privedlo tudi do hitrejše prodaje boljših smuči. To pa pomeni, da se je drag amerikanski proizvajalec n& primer Head ali pa Hart dtobro poslužil svojega poceni japonska ga konkurenta, ki je najprej dobil smučarje s cenenimi smučmi, isti pa so se nato, ko so se naučili smučati, pTe-orientirali na dražje smuči. Na ameriškem tržišču je uvoz smuči od leta 1960 na leto 1965 narastel na približno 400 $. To pa je posledica i— zredno naglega naraščanja števila smučarjev v Aircriki. V Ameriki še računa letno cca 15 % letni prirastek števila smučarjev, kar pomeni v grobem, da se število smučarjev podvoji v petih letih. uu Vendar se iz gornjih številk vidi, da producenti smuči niso realizirali v petih letih samo prodajo porasta smučarjev, temveč so nadomestili še obstoječo smučarsko opremo, to je smuči, ki jih Amerikanec menja vsaka drugo leto - v petih letih kar dva in polkrat. Da omenim še en podatek, ki je tudi (za nas interesanten, ker mi prodamo momen— talno še tudi večje število poceni smu-čit Eno najbolj interesantnih odkritij pri uvoznih številkah je nizka vrednost japonskih smučii V letu 1965, če točno navedemo uvožene smuči iz Japonske, je bilo uvoženih 619.364 parov smuči, kax je dalo skupno vrednost 3,434.350 USA. 0. Ta številka pa odgovarja samo 40 % prodajni vrednosti Headovih smuči (neto iz tovarne). Povprečna vrednost enega para japonskih smuči pa, kakor sem že rekel, je nekoliko izpod 6 USA Ta številka pa predstavlja ceno FOB japonska tovarna in ne vsebuje stroškov prekomorskega prevoza, manipulativnih stroškov, darin davčnih obveznosti. Pri tem pa vseka*-kor ta nizka povprečna cena japonskih smuči pomeni, da je veliko firm, ki proizvajajo smuči na japonskem po lastni ceni med 2 in 3 0 za par. To pa seveda pomeni za amerikansko proizvodnjo lesenih smuči znamenje, da morajo zaradi take konkurence enostavno odmreti* Če primerjamo nizko vrednost japonskih smuči s povprečno vrednostjo n. pr. avstrijskih smuči, pridemo do sledečega podatkaj Drugi največji izvoznik v ZDA je Av-^ strija, vendar dosega le cca 10 % u-voza japonskih smuči. Francija, kjer pa so seveda pomembne le Rossignol metalne in plastične, pa dosežejo 49 0 za par, Zanašega bralca bo interesantno, kakšno povprečno ceno je naše podjetje doseglo v letu 1965 v USA. Izvozili smo 16.316 parov smuči s pov-j prečno vrednostjo za par 10,77 USA 0. Torej, cena je nizka, vendar pripomnimo, da se nismo plasirali z metalnimi, niti s plastičnimi smučmi, temveč v glavnem z naj cene j Šimi JET smučmi. Predvideni razvoj pa kaže mnogo boljšo sliko, odnosno perspektivo. Vendar ta nizka cena pomeni za nas dvojno nalogo •. Prvič, da smo seznanjeni z dejstvom kako ogromno smuči rabi Amerika, in drugič, da smo o tem važnem tržišču neinformirani in da bo treba napore za plasman na ameriškem tržišču najmanj potrojiti in se tudi direktno spoznati s tem tržiščem. 19 ŠPORT JE ZDRAV (Prevedeno iz "Sportarzt und Sportmedi— zin" od prof. dr. med. A.Jores) • j ' „ (nadeljavanje iz prejš.št.) Čeprav so včasih zahteve za ljudskim delom bile večje*, pa je pri tem bil zaslužek tako nizek, da je komaj zadovoljil najnujnejše življenske potrebe. Bil je le mali sloj premožnejših, ki so si lahko privoščili lepo življenje, tako da se je v človeku razvila predstava, da idealno življenje obstoja iz čim vo— čje komoditete in bogastva, ki da vodi v iskano srečo. Tako je tudi še danes večina ljudi usmerjena na čim višji denarni zaslužek v mnenju, da samo premoženje dela človekjt srečnega. V našem času se je mnogo tega napram prejšnjemu iz temelja spremenilo. Prvič ima večina ljudi tako visoke zaslužke, da jim je omogočeno sodelovanje na tehničnih in kulturnih pridobitvah današnjega časa. Poleg tega so' si priborili tudi mnogo več prostega časa, tako da jim tudi čas dopušča u— dejstvovanje na drugih poljih. Na žalost pa moramo ugotoviti, da ta tehnični razvoj, ki omogoča človeku večji zaslužek in prosti čas, vodi k nizu institucij, ki notranjo praznino modernega človeka in njegov) neizpolnjeno življenje - poskušajo izpolhiti z raznimi razvedrili, mislimo na ilustrirane časopise, kiho, radio in televizijo. Vse to vodi ljudi v iluzije in sanjarjenja o svetu - ali v pasivnosti. Slično se ponašajo ljudje tudi v odnosu do športnih prirg&itev. Ljudje sicer čutijo, da na športnih terenih in nogometnih stadionih vlada tisto pravo življenje, pa, ti momenti borbe'navdušujejo gledalce, ki se pa samo v mislih bore za "svoje*1 igralce in klube. Pri tem pa se stvarno bori le nekaj ducatov ljudi, vsa ostala ogromna večina pa prisostvuje takemu spe— taklu — telesno pasivna. To je usoda današnjega človeka, ki je skozi poklic ponavadi "neizpolnjen”, prosti čas pa koristi v pasivnosti -v sanjarjenju. Zaradi tega lahko trdimo, da darmiji človek več ne živi zdravo, se smrtno dolgočasi, kar vodi v prerano starost, bolezen in grofo, Razvoj naše kulture narekuje kot nujno potrebo - v interesu ljudskega zdravja, da svoj prosti čas uporabljamo na način, da tedaj razvijamo vse svoje možnosti in sposobnosti, ki sicer v naši notranjosti neizkoriščene 20 dremajo. Ni važno, na katerem polju se človek udejstvuje, važno je le, da se udejstvuje} zato je prinesel na svet mu— skulturo, da z njo lahko razvije svoje sposobnosti. Važna je pa pri tem okolno— st, da vse te sposobnosti razvijamo iz želje do veselja in lastne volje, ne pa zaradi pridobivanja denarja, slave in časti. V športu tiči še drugi moment, ki se danes sicer pretirava, ima pa kljub temu pomen - to je moment tekmovč>-nja. Na športnem polju človek lahko v miruljubni in disciplinirani formi izživlja svojo naravno agresivnost. Na izneseno lahko sedaj odgovorimo, da je šport zdrav zato, ker razvija človekove možnosti^: ki ponavadi v njemu tičijo neizkoriščene in neobdelane, ter istočasno daje človeku priliko, da y njemu delno izpolni svojo nosilnost', a— li v disciplinirani formi! Življenje, ki samo od sebe ne živi, je bolno in umre, ker zgroji svoj sisel. Ob taki aituaciji se moramo vprašati, zakaj je število tistih ljudi, lci se tudi kasneje, kq4o zapustili šolsko klop, bavijo s športom, relativno tako malo? Po eni strani je po sredi moment leno-sti, po drugi pa miselnost naše kulture, da se ugodje odnosno ugodno življenje sestoji iz premoženja in pasivnosti. Naloga staršev in vzgojiteljev bi bila, da se otrokom pojasni in dopove, da $rud prinaša veselje, posebno tedaj, k&~ dar je cilj dosežen. Zavzeta gora kot taka kmalu izgine iz spomina, dogodek pa ostane v podzavesti za vedno kot doživetje. Je pač tako, da ima vsak človek na tem svetu različne nadarjenosti in sposobnosti, kar velja tudi za področje telesnega odgoja in športa. Po principu najbolj sposobnega do sedaj že v šolah iščejo in vspodbuj aj o nadarjen^, srednje in manj nadarjeni pa zaostajajo. Ti zadnji se vedno bojijo telovadne ure v strahu, da bodo zato, ker so obviseli ha bradlji, ali se spodtafc-nili, javno od vseh ostalih zasmehova— | ni. Tako so končno presrečni, če najde— I jo zdravnika, ki jih i* tega ali onega razloga oprosti športa. Tako je mnogim že v šoli odvzeto veselje, ki rezultira z bavljenjem športa zaradi napačno vzgojnega principa. Mi danes vemo, da je pri vzgoji mnogo bolj važna pohvala, kot pa graja, in da je Izbila naša dosedanja vzgoja — grajena na graji — pogrešena. Kadar j enega hvaliti nima posebnega učinka, pač pa zelo velik pohvala srednje in slabo nadarjenega. Principu sposobnejšega na športni uri V šoli ni mesta; tam je važno, da se vsi seznanijo z veseljem odnosno zadovoljstvom, ki ga nudi človeku telesno gibanje ter skrb da manj nadarjeni to tudi spoznajo, a ne bodo izsmejani. Šport je tako zelo vsestranski, da bodo zelo redki tisti, ki so stvarno povsem nadarjeni. Šele tedaj, kadar bomo odpravili princip najsposobnejšega in uvedli sistem gojitve veselja do telesnih vaj, bo šport odigral pravilno in današnjem času toliko važno vlogo — da postane šport za vsakega* Kdor bo enkrat doživel ono pravo notranje veselje telesnega udejstvovanja, mu bo ostal zvest v globoko starost. Tu ležijo tiste velike in pomembne naloge za naše športne pedagoge in odločilne za ljudsko zdravje. Prevedel: Rudolf Stroj NEDELJE V MESTU AVKEJU - francoski CS film 16. 80 1966 ob 20 uri 17. 8. 1966 ob 18 in 20 uri DŽINGISKAN - ameriški barvni zgodovinski film 18. 8. 1966 ob 20 uri 20. 8* 1966 ob 18 uri 21. 8. 1966 ob 16 in 20 uri EN KROMPIR DVA KROMPIRJA - ameriški film 19. 8. 1966 ob 20 uri 20. 8. 1966^ ob 20 uri ALAM0 - ameriški barvni film I„ del 2.1. 8 c- 1966 ob 18 uri KLJUČ ~ jugoslovanski film 23., 8. 1966 ob 20 uri UPOR V SING SINGU - ameriški film 24. 8, 1966 ob 18 in 20 uri POMAKNI SE DRAGA - ameriški barvni CS film 26. 80 1966 ob 20 uri 28. 8. 1966 ob 18 uri 29. 8„ 1966 ob 20 uri NEDELJA V NEW I0RKU - ameriški barvni film 25o 8. 1966 * ob 20 uri 27. 8* 1966 ob 20 uri 28. 8. 1966 ob 16 in 20 uri ALAM0 « ameriški barvni film II.del 27o 80 1966 ob 18 uri NA 'VRVI - češki film 30 o 8 c 1966 ob 20 uri TRIJE IZ TEKSASA - ameriški film 31. 8, 1966 ob 18 in 20 uri ŠTIRJE ZA TEKSAS - ameriški barvni vestem film 1* 9. 1966 ob 20 uri 3 a 9. 1966 ob 18 uri 4. 9a 1966 ob 15,30 in 20 uri LJUBAVNA KLETKA - francoski kriminalni CS film 2 j 9. 1966 ob 20 uri 3-. 9* 1966 ob 20 uri 4. 9. 1966 ob 18 uri BANDA HULIGANOV •• poljski film 6. 9. 1966 ob 20 uri 7. 9» 1966 ob 18 uri BOLEČINA IN UPANJE - poljski film 7. 9. 1966 ob 20 uri 10c 9 o 1966 ob 18 uri SIjOVO VELIKEGA POGLAVARJA - nemško-ju-goslovanski barvni film 8. 9* 1966 ob 20 uri llo 9o J966 ob 16, 18 in 20 uri KRVNA. ZVEZA - sovjetski film 9 o 9. 3-966 ob 20 uri 'NAJDALJŠI DAN - ameriški vojni film 10. 9. 1966 ob 20 uri ZGORAJ NEBO SPODAJ BLATO - francoski film 13 o 9.1 1966 ob 20 uri 14« 9. 1966 ob 18 in 20 uri r ROBIN H00D - ameriški barvni film 15o 9. 1966 ob 20 uri 17. 9 o 1966 ob 18 uri 18* 9e 1966 ob 15,30 in 20 uri MMlUllllIllIllllllli 22 Ne brusi pri nezaščitenih brusilnih strojih! Tudi najmanjša okvara na stroju lahko povzroči obratno nezgodo! Spolzka tla in nered povzročata nevarne padce! Ali si se prepričal, če so pogonska zobata kolesa dovolj zavarovana! Krožna žaga brez cepilnega klina je za posluževalce nevarna! V lakirnici je zrak nasičen s topili, zato je nevarnost požara velika! Javi takoj elektro-oddelku vsako najmanjšo poškodbo na napeljavi, varovalkah, stikalih itd. Roka je nenadomestljiva - zavarujmo jo pri delu! Pri vsaki najmanjši nezgodi poišči prvo pomoč - odprta rana je nevarna! Prehodi morajo biti vedno prosti!