3. številka Ljubljana, v sredo 4. januvarija XXVI. leto, 1893. SLOMI MM ffhaja vuk dan aveaer, iaimki nedelje in prasnike, ter velja po polti prejemati aa avstro-oge reke dežele aa vse leto Ifi gld., ea pol leta H gld., sa fietrt leta 4 xl«i., sa jedea luaeec 1 gld. H) kr. — Za Ljubljano bree pošiljanja na dom aa vse leto 13 gld., aa Četrt leta 3 gld. 30 kr., ea jedon mesec 1 gld. 10 kr. Za poftiljanje ne dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. aa četrt leta. — Za tnje dežele toliko vec, kolikor poštnina r.mifi«. Zaroenanila placnje se od oetiristopne petit-vrste po 6 kr.. če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., fie ae dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravni&tvo je na Kongresnem trgu it. 12. UpravniBtvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oananila, t. (. vse administrativne stvari. Bssf Vse one Čestite p. n. naročnike, kateri so z naročnino na flolgu, uljudno opozarjamo, «la nam hlagovolč Isto slo četrtka, 15. Januarja, uposlati, ker drugače jim bo list brezpogojno ustavljen. _Upravništvo »Slovenskega Naroda". Ljubljanskega knezoškofa novoletni govor. V Ljubljani, dne 3. januvarija 1893. Star običaj je v visokih in odločilnih političnih krogih, da razkrivajo vladarji, državniki in drugi mogočni velmožje ob novem letu svoje poltične nazore v posebnih govorih in odgovorih raznim Via-njajočim se deputacijom Taki govori namenjeni so seveda za javnost, ad informandam plebem in sto-prav da so govorjeni skozi okno, raztrobi jih že brzojav križem sveta. Na ta način oznanjajo svetu skoro leto za letom svoje mnenje o politični situ-vaciji n. pr. nemški cesar, predsednik fraocoske republike, angleški premier, ogerBki ministerski predsednik itd. LetoB pa se je tem veljavnim reprezentantom različnih državnih teženj pridružil tudi — preuzvi-šeni gospod knezoškof Ljubljanski dr. Jakob Missia. Na starega leta dan poklonila ho mu je deputacija Ljubljanske duhovščine pod vodstvom starega nem-Čurja, stolnega prosta dra. Leonarda Kioiutarja in ko si je le-ta,— kakor smo že poročali — ohladil v silno krščanski in dostojni obliki svojo jezico nad onim delom kranjske duhovščine, ki se še ne klanja nepogojno njegovemu posvetnemu nemčurstvu, tedaj pričel je govoriti tudi preuzvišeni gospod knezoškof. S tem govorom v doslovnem slovenskem prevodu osrečil je Se isti dan „Slovenec" svoje čitatelje, naglašajoč, da so „v krasnih besedah Škofovih" obsežena tudi njegova načela, tedaj načela političnega lista za slovenski narod kakor se nazivlje h a m in temu skozi okno govorjenemu govoru posvetimo naj tudi mi danes par besed. Saj je ta govor, akoprav ga brzojav ni raztrobil križem sveta, za nas uboge Slovence žali-bog vsaj tako važen, kakor ho važni n. pr. za Madjare politični nazori njihovega mioisterskega predsednika, katerega oni lahko vsak dan strmoglavijo. Vsebina govora samega pa nam je tudi jasen dokaz, da ga ni govoril škof, temveč politik in LISTEK. Nemška kultura na Kranjskem. (Daljo.) III. Pozor, slovenski romanopisci? A bolj ko bo odteza napominana doba vzpričo svoje praznote in enoličnosti zgodovinskemu raziska-vanju, tem širje polje se odpira bujni fantaziji. Oj, ko bi me bil obdaril vsemožni stvarnik s pesniško domiselnostjo, oj kako bi se zamislil v te poluzgo-duvinske mrakove, iz mračnih globin pa bi izvabljal dubove, vdihal jim življenje, navdajal jib s krvjo in obdajal jih z mesom. Liki Scottu ali Bulvverju oživljal bi tisto tisočletno mrtvilo in z živimi podobami polnil tisto praznoto. Pripovedoval bi v mičnih povestih in romanih, kako so v svojih trduih gnezdih, o katerih dandanes pač samo še razvaline pričajo, prežali na mirn« ga ratarja in trgovca v železo kovani nemški vitezi; a včasih bo se ti brdki junaki ponižujoč se spustili tudi raz bvojo viBočioe do bornih koč ter približali se krotkim golobicam, neizkušenim le s tem politikom imamo danes posla tudi mi, ki nikdar ne bodemo uvidevali in priznali nerazdelnosti cerkvene in posvetne modrosti in avtoritete škofove. Naglašal je sicer tudi preuzvišeni knezoškof sam, kakor to oinanjujejo na vsa usta njegovi trabanti : „moje zvanje ni politiško in moji nameni niso nameni politiški. Moja politika je — sv. katoliška cerkev". Tako je govoril naš višji dušni pastir, a vsaka naslednja beseda njegovega govora je pobijala to premiso. „Moja politika je sv. katoliška cerkev" — zlate besede so to v ustih katoliškega škofa, a žal, da je še isti hip prelomil to načelo govornik sam. Pokvarjene duhovnike, Judeže, tatove in morilce psoval je njegov stolni prost v novoletnem pozdravu svoje in ško-love duhovne sobrate, katerih jedini greh je ta, da si žele v posvetni politiki prosto roko, da se ne klanjajo političnim načelom, nezdružljivim z njihovim gorečim slovenskim rodoljubjem. Tako je psoval nadut nemčursk politik slovenske duhovnike, ki oznanujejo narodu sv. katoliško vero in preuzvišeni gospod knezoškof je poslušal to psovanje svojih duhovnikov in ni je zavrnil niti z besedico ne. Še več, tudi on sam mahnil je po njih, če tudi ne s psovkami.. In vender je Udi), da ni politiško njegovo zvanje! „Mir ljudem na zemlji" in „Ljubite bo med seboj", to sta bila prva nauka Ustanovitelja katoliške cerkve, a v novoletnem govoru gospoda knezoSkofa Ljubljanskega ni duha ne sluha o teh naukih, ne mir, boj in hude, vedno hujše čase prorokoval je svojim podložnikom, akopram bi uprav on lahko z jedno samo možato in resnično krščansko-katoliško besedo napravil konec našemu nesrečnemu narodnemu razkolu. A on ne ljubi naroda Blovenskega, on ga nikdar ljubil ni, on ga niti z jedno besedo ne omenja v svojem govoru in le tisto „ljudstvo" mu je drago in milo, čigar katoliška zavest se kaže v famoznih udanostnih izjavah. Vrabci na strehah že čivkajo, kako se kujejo in falsinkujejo tiste udanostue izjave, v kolikor bo politične vsebine ter si svajajo sodbo o domačem razkolu; protestovati bi se moralo iz prizadetega mesta zoper tako eksploitiranje globokega verskega čuta narodovega, zoper tako vzgojevanje nekrščan-ukega bicuntizma in zatiranje cerkvenega ugleda — preuzvišeni gospod knezoškof Ljubljanski pa se še slovenskim kmeticam, donašajoč jim omiko in kulturo in poučujoč jib — v kulturnem jeziku. Mnogokaka idiliška povestica dala bi se napisati tudi o mnogobrojn;h nemških samostanih, ustanovljen;h po našib krajib, zgolj zavetiščih prave vere in višje kulture. Kdo bi v zlo štel tem bogo-služnim ustanovam nemških kulturonoscev, da se je po njih tudi delovalo v onej smeri, katere važnost je spoznal šele v najnovejšem času zloglaaui Daiw.ii. Saj je znana resnica, da se nahajajo najbolj brdka dekleta slovenska v okolici velikih nekdanjih rimskih samostanov (okolo Gorenjega Grada, Setičine, Kostanjevice itd.) Omnia ad majorem Dei et Ger-mauiae gloriam! Bog jim plati stoterokrat, tistim pobožnim očetom! Res, grozna je bila Stovenov uBoda, hujša (izimši polabske Slovane) nego katerega koli evrop skega uaroda, iu kar je najhujše, niti tragična ni bila. Kako rod za rodom gine To povest je domovine . . . Krvavo so se morali pokoriti Sloveni za drz nost, s katero so se polastili skoro najlepših in najvažnejših selišč v Evropi, Podunavja, Pudravja, Po- vzklicuje na te Potemkinove vasi. Seveda, svojega uma otroka nihče rad ne mori! Politika sv. katoliške cerkve! Difficile est satyram non Bcribere. Ako je to politika katoliške cerkve, potem Brno pri kraji, potem niso imeli pojma o tej politiki oni slovenski škofje, ki so ob novem letu blagoslavljali svoj narod, ki ga niso ovirali v boju za posvetni obstanek ter ga niso slepili govoreč, da skrbe za večni njegov blagor, ako ga odvračajo od boja za časni blagor — kakor se glasi dan danes glas iz knezoškofje palače Ljubljanske. In tudi duhovnika zoper duhovnika niso hujskali in ne bujskajo predniki in sosedje dra. Jakoba Missie, čigar zibelj je tekla v slovenski domovini in v slovenski hiši. Divji fanatizem, nič podoben veri ljubezni, propoveduje se od zelene Soče sem, v blato se vleče vse, kar je bilo dosih-dob drago in milo slovenskemu narodu in niti duhovski kolar ne varuje več pred napadi tega fanatizma — a knezoškof Ljubljanski, čigar politika je baje" sv. katoliška cerkev, nima grajalne besede za tako početje in le hude, še vedno hujše čase nam prorokuje. Mi pa pravimo: pazijo naj besn strelci, da ne bodo nanje odletavale njih pušice ! Dozihdob v Slovencih še ni protikatoliškega liberalizma in prav nepotrebno je, da posnemajo čete knezoškofove Karla »Velikega", ki je z ognjem in mečem „kri-stijanizoval" Saksonce in polabske Slovane. A v takem boju, kakor sebijesedaj na Kranjskem, neizmerno trpi ugled katoliške cerkve in njenih zastopnikov, pobijajo-čih svoje lastne duhovne sobrate; neizprosno nadaljevanje takega boja pa bi pač utegnilo prej ali slej dovesti slovensko inteligencijo do prepričanja, da tam, kjer se tako interpretuje nauk Izveličarjev, ne more biti prava cerkev, ne more biti spasa našemu narodu. Caveatis! To smo imeli na srci v očigled novoletnemu govoru gospoda knezoškofa Ljubljanskega in to smo morali povedati. Sedaj pa le po nas s koli in cepci sveta liga in telesna straža preuzviSenega politika. Pobijajte nas svobodno, saj odgovoru vam ni pričakovati, ker nam je naša vest merodajneja nego va&a nokrščanska sofistika, služeča le posvetni iu pregrešni vladoželjnosti. Diximus. savja itd., onib selišč, po katerih je od uekedaj vodila starodavna pot iz zauralskih pustinj v Bulnčno Italijo, v katerih pa dotlej zavidljiva usoda še nobenemu narodu ui privolila, da bi se bil v njih do dobrega ogrel. IV. Nemške muze na Kranjskem. Namenili smo se pisati o kulturni misiji Nemcev na Kranjskem. Oas je torej, da se zopet vrnemo k svojemu predmetu ter premišljamo nekoliko o ogromnih vsotah duševnega in materijalnega kapitala, katerega so iuveBtovali med nehvaležnimi Slovenci Vaših rojakov prailedi. Oprostite, Častiti gospod industrijalec, ako o najljubšem Vam morda predmetu, o investicijah inaterijaluega kapitala nemškega prejšnjih in sedanjih časov ne bodom natančneje govoril, prvič ker o „gšeftu" premalo razumem in drugič, ker mi je pri vsej moji najivuosti v denarnih zadevah vender toliko popolnoma jasno, da so Nemci že vedeli, zakaj so investovali in investicije gotovo niso bile ujiin na škodo, ampak so se jim dobro obrestovale, in pri teh pcljetjih so jim dajali Slovenci gotovo nekedaj kakor daudanes (primeri Savo in Jesenice) cenene delavsko tuoči. Tem dalje pa se Politični razgled. !Uo< ranje «9«"J:ele. V Ljubljani, 4. januvarija Bodova večina. Danes dol o načelniki strank povabilo grofa Taaftea, ntoj'pridejo na posvetovanje radi ustanovitve ti dne parlamentarne večine. Začetek pogajanja se je nekoliko zavlekel, ker Jaw.jrski ni mogel pravočasno priti on Dunaj, lnteresovane Btranke sodijo ta poskus Taafleov Se vedno jako skeptično. Levičarski listi zahtevajo personalnih koncesij, grof TaalVe jih pa ne mara dati, vsaj v toliki meri ne, kakor oni zahtevajo. Da so persoualije jedina koncesija, katero je moči zmatrati nekim jamstvom, to |e povsem logično in resnično. — Tudi konservativni listi, na čelu jim „Vat^rland" uimajo posebnega upauja, da ae posreči vladna uam.ra, ker konečna rešitev vsega vprašanja nI zavisna od kubovih načelnikov, ampak od klubov samih. — Vladni listi pro-rokujejo, da zahteva vlada od vseh strank jednako mnogo samozatajovanja, samo „Fremdeublatt" prav, da morajo tiste frakcije, ki «e bote zoper sedanje stanje — to ho v prvi vrsti sloveuski poslauci in nemški klerikalci — pokazati več sninozatajevanja kakor levičurji in drugi bližnji jim krogi. Novo ininisterstvo. PolJBki listi bo ngrevaio za ustauovitev komunikacijskega minieteratva. To je že stara želja poljskih poslancev, a težko, da jo bodo sedaj dosegli. Ako bi vlada ločila od trgovinskega ministerntva oddelka za železnice in za poštne in brzojavne zadeve, od ministarstva notranjih reči j pa oddelek za zgradbe, mogla bi tako ministerstvo lahko ustanoviti, a potem bi postalo trgovinsko muisterstvo preveč neznatno. Sicer pa sedanji trgovinski minister Baequehem ne mara ničesar slišati o razdelitvi nje govega resorta in tudi grof Taaff^ ne, ker, če odstopi Bacquehem in postane Biiinski komunikacijski minister, nastala bi znova pereča personalna vprašanja, katerim se pa hoče grof Taatifj na vsak način umakniti. Zato torej ni misliti, da bi Poljaki v sedanjih razmerah dosegli ustanovitev komunikacijskega miniaterstva. Nesporazumijen je mej MladoČefii. Pri zadnjih razpravah v državnem zboru se je pokazalo, da ne soglašajo mladočtški poslanci glede taktike; takozvani realisti žele pridružiti se bivši desnici seveda pod ugodnimi pogoji, doč'in ostali del stranke ueče o tem ničesar Blišati. To nespo-razumljenje jo uzrok, da se snide te dni v Pragi mladočeški eksekutivni komite in sicer baje na željo radikalnih člauov stranke, kateri so začeli zlasti zadnji čas, odkar je posl. dr Kramar izrekel se ugodno za bivšo desnico, močno nasprotovati frakciji takozvanih realistov. Nremška vojaška predloga. Kakor smo Že naznanili, izrekel se je nemški cesar odločno za vojaško predlogo iu tudi dodal, da nikakor ne trpi, da bi se vojaški krogi o njej neugodno izražali. Splošno se sodi, da je s tem govorom cesar napovedal razpust državnega zbora. Če ne obvelja vojaška predloga nepremeujena. Listi vseh barv so vsled tega zelo razburjeni, nikakor pa ne bolj naklonjeni vojaški predlogi, kakor prej, narobe, celo tiste frakcije, ki so bile pripravljene podpirati vlado vsaj deloma, te zdaj vho stvar temeljito premišljajo in vse kaže, da vojaška predloga vzlic vsemu pritisku ne bo obveljala. Jiolt/arskti in pravoslavna eerkev. Predno se je bolgarsko sobranje posvetovalo o premembi ustave, zahteval je bolgarski ekaarh jako energično, naj vlada skliče cerkveno sinodo, katera bi imela določiti, ali bodi dovoljeno, da ae pomudimo pri drugi točki! Oglejmo si natančneje kulturno Vaših rojakov delo na Kranjskem; pravna Kranjsko bu hočemo namreč omejiti, ker imamo za ta namen uprav klasični pripomoček v že imenovani Dimčevi kranjski zgodovini. Vem, da je to stališče skrajno ozkosrčno, in vsaka stran Dimčevega dela kaže, kako vegasto in šepavo da je; toda to stališče je bilo DimČevo in je Vaše in je vseh tajčkrajuerjov, ki Be iz sebičnih namenov (divide et impera) navidno oduševljajo za Kranjsko v sedanjem obsegu zli okrajnimi glavarstvi in bi bo seveda, ako bi vladi prišlo na inis I, nekaj glavarstev priklopili kaki drugi krouovini, oduševljali potem Bamo za preostala glavarstva. Dimčeva zgodovina, dasi, kakor smo Že priznali, pridno in veBtno sestavljena, pa ni samo tesnosrčna, ampak tudi pristranska; toda dasi povsod in vedno govoriči o supremaciji nemškega jezika, nemških in laških kulturnih elementov, proti katerim da ni imel slovenski element mkakeršuega pomena, vender ne ve iz Btarejših časov imenovati ni jednega količkaj vrednega dela nemške umetnosti ali ved nesli ; da se mastito lasti Scboalebua iu Valvazorja, to seveda; pa menda bi imenovana mož 4 sama vzgoji naslednik KoburŽanov v katoliški veri ali ne. Eksarh je povdarjal, da to ni politično, ampak cerkveno vprašanje in da pravoslavna cerkev nikakor ne more odobriti, da bi bil vladar pravoslavne dežele katoliške vere. Stambulov je zahtevale ek-aarhovo kratko in določno odklonil. To je uzrok nenavadni razburjenosti mej bolgarsko pravoslavno duhovščino in povod nekemu, hoburžanu 111 Stainbulov o malo prijaznemu gibanju. Revizija belgijske uMave. Belgijska vlada razglaša sedaj od uje izdelani načrt za revizijo ustave. Kakor se je Slutilo, je ta načrt res izdelan povse v reakcionarnem zmisiu iu nikakor ne ustreza željam prebivalstva. Zlasti trda jo določba o aktivnem volilskem pravu, kajti po vladnem načrtu more biti voljen senatorjem samo tisti, ki ima stalno službo, katera mu ueBe toliko, kakor obreBti od kapitala 200 000 ftaukov, ah kdor izkaže imetja pol milijona fruukov; poslancem pa Bamo tisti, čigar katasterski dohodki znašajo gotovo svoto, katero bode še le določiti. Belgijsko prebivalstvo je s tem načrtom jako nezadovoljno; de monstraciJB so na duevuem redu m i/gredi uikaka redkost već. Ako kdaj, more se reči glede Belgije, da kuha vlada vodeno svojo juho na vulkanu. Francoska kriza. Francoska zbornica se še ni sešla in že se čujejo glasovi o novi ministerski krizi Mej mini-sterskim predsednikom Ribototn iu pravosodnim ministrom Jbiourgeoisoru nastale so baje diference. Povod jim je naraven: v miuisterstvu *..■<{•• možje različnih nazorov in kakor v zbornici in v vsi deželi, tako se boie tudi v miuisterstvu oportunisti iu radikale! za prevlado. Ko je ministerski predseduik Kibot izjiosloval v zbornici, da je ta preiskovalni etiketi odrekla pravice sodnika, hitel je pravosodni minister Bourgeots izročiti tej euketi sodne zapisnike ter tako dejanski ovrgel zbornični sklep. Taka in jednaka, iz načelnega nasprotstva iiviraioča dejanja so, kakor samo po sebi umevno, pač taka, da morajo prej ali slej prouzročiti diference, katerih posledica je kriza. Dopisi. Iz Vrli uf sitega okni ju. dne 1. januvarija 1893. Izv. dopis. (Zgodovina dveh uda-uostnth izjav.) Mi ne zavidamo g. škofu veselja, katero je izrazil o priliki čestitauja po prostu Klo-futarju glede udanostnih izjav, povemo pa, da mnogo teh izjav nima nobenega pomena, ker ne izražajo mnenja ljudstva, iz katerega ne izhajajo. Spisane od duhovnikov, podpisane so od ljudi j, kateri slepo podpišejo, kar jim njih duhovniki zapovejo, ne mene*č se za vsebino ali celo za vzrok in izvir tega početja. Za ilustracijo tega navedem naj le dva slučaja, kjer se je kovala taka izjava, namreč v Preserji in v Horjulu. „Slovenec" prinesel je namreč poročilo, da sta občini Preserje in Horjul poslali škofu uda-nostne izjave. Mi takoj konštatujemo, da je to laž, ker niti v Preserji niti v H irjulu ni bilo občinukih sej, kjer bi se o tem sklepalo; na nobeni izjavi ni podpisa Župana ali občinskega pečata. V PreBerji prideta nekega duo mali kupec t'ar iu kaplan k županu gospodu Telbanu h pisano udanoBtno izjavo, nuj jo podpiše in občinski pečat uanjo pritisne. Župan se je izjavil, da tako po domaČe ne more cele stvari storiti, da je pa pripravljen sklicati občinsko sejo, kjer bode občinskim možem celo reč razjasnil. Će bude potem občinski zastop zadovoljen z udanostuo izjavo za škofu, bode proti temu proavedovala, Scho.ilebeu vsaj uiti vrstico nemške ni napisal, da si je bi virtemberškega po-kolenja, pač pa je oskrbel drugo izdajo Chrouovih „Evangelij inu lyatova (v Gradci 1G72), katerim je pridejal culo 7 duhovnih pesmi in katekizem z nekaterimi molitvami. A če odštejemo Valvazorja, kaj je vzrodila nemška kultura ua Kraojtskem? Kopo spiskov praktične vsebiue, kakor „Abbandlut.g von den Ziitiften, Handvverkeru und ihrer Orduuug", „Teutsehe und krainerisehe Wahrungsveiaoderungu, „Meiuung von Austtiicknen des Morasta um Lay-baeh" itd. Toda čemu bi jih našteval, najdeš jih natančno zabeležene na dotičnih krajih v Dimitzu. Vse zgolj praktična literatura, če se morejo k literaturi šteti knjige, ki uče, „kar troba je pri hiši, za hleve treba, treba je na polji*. In še med temi pisci je presneto malo pristnih Nemcev, temveč pa tajčkrajnerjev, ki so slišali na imena Ferfila, Ge-orgio itd. Ali niso proti tem pisačem uaši rojaki Truber, I) \ i mutni, Krelj pa tudi Hren, Kastalee itd. pravi velikani? To so to aj tisti uemški kapitalisti, po katerih smo se mi slovenski berači tako zadolžili, da mrzimo nemštvo, kakor sovraži dolžnik upnika 1 (Dalje prib.) on gotovo zvršil sklep občinskega zastopa. Ča kdo meni, da je bilo kaplanu in Cvaru to postavno postopanje županovo všeč, se jako moti. Ker sta Be bala, da bode župan prav razložil pomen teh izjav, izjavila sta, da tega nočeta, vzela zopet to izjavo pod pazduho in šla okoli svojih pokornih duš, katere so brez kake informacije podk riževa le in pod-pisavale to udanostao izjavo, katero so .potem razglasili kot mnenju občine Preaenke ! V Horjulu je na željo nekaterih občinskih odbornikov tamošnji župan gospod Šuđteršič sklical občinsko aejo na ponedeljek popoldne ob 3 uri, da se posvetuje o tem, kako izjavo škofu poslati. Nežna roka spiiiala je pa udauostuu izjavo že puprej, ni mogla tega čakati, in ko so šli v nedeljo ljudje od sv. maše, poklicali bo jih v gostilno „na Turušah*, kjer so pet podpisov naujo dobili. Na to jo iiesc županu s zabtevanjem, da se podpiše iu občinski pečat nanjo pritisne. Županu se je čudno zdelo, da bi že v nedeljo podpisal nekaj, o čemur se ima še le v ponedeljek sklepati. Pogleda izjavo, spozna pa pisavi njen izvor iu pravi: Ženskih rečij jaz ne podpisujem; možje pa imamo jutri o tem sejo. Onim, ki so prinesli izjavo, ni bilo to prijetno, vzeli so jo zopet in nesli na prejšnji prostor, kjer so pri kozarcu vina še nekaj podpisov dobili. Ko so videli, da jih več ne bo, poslali so potem to izjavo kot zaupuico občine Horjulske, seveda zopet brez podpisa župaua in brez občinskega pečata. Na to začela so je gouja na Župana iu somišljenike, češ, ti niso niše vere. In tako ho zra-čunili, da je v Horjulu samo 35 mož prave vere, drugi vsi so pa „druge vere". Niti spoštljivemu starčku niso prizanesli, kateri je pred leti kot pobožen Kutoličau v \l ni k svetemu Očetu potoval. Ko bo je uekaj dnij pozneje vršila občinska^ volitev, izbacnili so namreč te može občinskega odbora, kar je oznanjevalec miru in ljubezni odobril rekoč : „0e bi bil zopet voljen star Župan, bi jaz takoj zapustil Horjul". O tretji občiui našega sodoijskega okraja ste že poročali, kako se jo tam skovala o danostmi izjava. Potrdimo, da je bilo vse tako, kakor ste pisali. Le toliko naj še povem, da so nekateri še le prihodnjo nedeljo, ko so prišli k sv. maši, zvedeli iz „Slovenca", da bo tudi oai na udanostni izjavi podpisani! ! Iz tega vsak lahko sklepa, kak pomen imajo udanostne izjave, katere se škofu fubrikujejo. Podložni namreč svojega pastirja sumi napačno pod-učujejo o mišljenji Bvojih ovčic — ad captnudam benevolentiam — in to mu sedaj ne more več neznano biti. Domače stvari. — („Slovenski Narod" i 11 framazon-stvo.) Pod tem zaglavjem zadirajo i-e „Slovenčevi" bolhoderci sinoči zopet v naš list, obetajoč nam serijo poaebnih člankov „Slovenci iu luža", v katerih bodo seveda neuvržuo doka/ali, da smo mi v službi družbe, katera je pri nas prepovedana in o kateri mi ničesar ne vemo ter se brigamo zanjo toliko, kakor za predlauski sneg. Prav zaradi tega zapisali smo bili tudi tisti strašni „haje", s katerim naa sedaj spravljajo na vešala. V ostalem j>a ponavljamo svoj odgovor v št. 292. p. 1 , kateri tudi sinočni „Slovenec" doBlovno navaja. Konec „Stovenčevega" članka pa nam je jasen dokaz, da že rodi sad novoletni govor knezoškofov, h katerim se pečamo na drugem mestu. — (Dnevni red seji občinskega svćta Ljubljanskega) v četrtek 5. jauuvarija 1893 ob G. uri zvečer v mestni dvorani. I. Ozuanila predsedstva. II. Poročilo odseka za organizovanje občinskih uradov. III. Finančnega odseka poročilo o meBtnem proračunu za 1893 leto. Tajna seja. — (Najvišje darilo.) Nj. V. cesar podaril je občini Hrenovški za napravo gasilnega orodja 100 gld. iz zasebne svoje blagajnice. — (Osobne vesti.) Rudniški zdravnik v Trbovljah, dr. Adolf Sainitz, imenovan je zdravnikom bolniške blagajnice vojaškega eraria v Pulju. Kaj pa Kočevje ? — (Mestna hranilnica Ljubljanska) izplačuje od ulog narastla obreBti že od novega leta Hem VBak delavnik od 8. do 12. ure dopoludne. Ula-gateljem pa ni treba obreBti vzdigovati, ali njih pripis v uložni knjižici provzročiti, ker jih hranilnica sama v svojih knjigah pri vseh ulugali ob novem letu pripiše kapitalu, tako da obresti reso zopet obresti. — Z računskim zaključkom izdaja mestni hranilnica Ljubljanska posebni izkaz o vrednosti vsako posamične knjržce, kateri izkaz je po Številkah knjižic urejen, ne obseza pa, seveda, imen ulagateljev. Iz tega izkaza se bode ob svojem Csbu labko vsak ulagatelj prepričal o vreduosti svoje kujižice, kdor pa to želi prej vedeti, popraia naj ustmeoo ali pismeno v mestni hrauilnici Ljubljauski. __(Slovensko gledališče.) Jutri četrtek (dne 5. t. m ) bode, kakor smo že naznanili, šestindvajseta slovenska predstava v deželnem gledališči. Igrala Be bode prvikrat na slovanskem odru zanimiva Blumenthalova veseloigra v 4 dejanjih „Drugo lice", ki bode brez dvoma privabila prav obilo občinstva v gledališče in to tembolj, ker je bil presledek od zadnje slovenske predstave v Btarem letu pa do prve v novem letu precej dolg. — (1 z v p j a š k i h k r o g o v.) V ueaktivai stan deželne hrambe so premeščeni nastopni rezervni poročniki: Gg. J. EIsner (17. p.), H. Wiesthaler (47. p), Fr. Župne k (87. p), V. Moro iu grof J. Barbo (o drag p), Fr. Kopač (7. san. odd.). — Polkovni zdravnik dr. Rad. Simončič nameščen je iz Trsta v Dunajsko Novo mesto. Rezervnemu poročniku v 87 polku Matiji Hočevarju 86 je dovolilo, da odloži Častniško stofunjo. — Ži-vmozdravnikoma imenovana sta v rezervi živino-zdravuižka praktikanta M. Bobi k in A. Korošec. — Poročniki v neaktivni dež. hrambi ho imenovani gg.: G. Veith (v Ljubljanski bat), E. Diet z (od Dun. bat. k Ljubljanskemu), M. Srinčič (od Du-brovn. bat. k Tržaškemu), K. Hnusel (od Bru-skega bat. k Beljaškemu), Fr. Reindi (od Dunajskega bat. k Oljskemu). — („Sava") se je vrnila s prvih svojih počitnic. K sinočnemu sestanku se je zbralo razun v domovino došlih „Savanov" precejšnje število starešin in društvenih prijateljev. Razne napitnico in govori so veljali „Savi", ki naj v novem letu uspešno nadaljuje delo, katero je pričela v minolem letu. Vzdignil se je tudi svarilni glas, da naj se Savani varujejo one mlačnosti, ki po navadi zavlada v kakem — posebno slovenskem — društvu, ako je srečno prebilo svojo prvo dobo. Ta mlačnoat pa ne bo mogoča, ako bodo vsi — od glave pa do zadnjega uda — šli z veseljem in n a u d u-š e n j e m na delo ! Živahna zabava je zadržala „Savane" do pozne ure skupaj. — (Snežni zameti.) Tudi danes izostalo nam je več pošt, druge bo došle z velikimi zamudami. Iz Trsta se poroča, da |e padlo nenavadno veliko snega, tla jo mesto podobno kakemu severnemu pristanišču Vsa okolica je tudi pokrita z snežno odejo. Na Krasu bili so zameti n:*.jhuji in je železniški promet b Trstom popolnoma ustavljen. Istotako na progah Št. Peter-Reka, Trut Gorica in Trst-Hrpelje. Včeiaj je samo ua Ljubljanskem kolodvoru delalo nad ato delavcev, da pospravijo sneg z železuiških tirov. I/. Gradca, Duuaja iu Bud.m-peste sh poročit o velikih zametih in je promet ua južui in gorenjski železnici jako težaven in deloma pretrgan. Tudi iz Zagreba se poroča, da je tam pudlo mnogo snega. Zigiebška pošla došla nam je še Iu daiin« popoludnu mesto zjutraj. — (Zaznamek) dne 2. jauuvarija 1893. 1. izžrebanih obveznic 4% deželnega kranjskega posojilu, kateri glavinski zneski si bodo dne 1. julija 1891} I. v Imenski vrednosti izplačali: a, 10.000 gld. št. 65; a 5000 gld. št. 25; a 10O0 gld. št. 276, 294, 478, 500, 518, 59G, 093, 701, 755, 778, 929, 104G, 10G0, 1104, 1117, 1204, 1348, 1387, 1466, 1582, 1GG0, 1856, 1893, 1948, 20O7, 2033, 2088; a 100 gld. št. 7, 38, 5G, G0, 176, 191, 210, 215, 218, 223, 234, 297, 356, 439, 474, 520, 531, 559, G81, 725, 760, 772, 778, 801, 907, 922, 975, 1027, 1201, 1304, 1349, 1365, 1389, 1463, 1490, 1612, 1565, 1612, 1617, 1082, 1685. 1692, 1716, 1790, 1794, 1805, 1837, 1860, 1910, 1921, 2025, 2069, 2147, 2158, 2324, 2435, 2460, 2496, 2520, 260O, 2603, 2607, 2697, 2768, 2789, 2850, 2881, 2894, 2897, 2937, 2940, 2961. Zaključek: Glaviuska imenska vrednost: 72 komadov a 100 gld. = 72O0 gld., 27 komadov a 1000 gld. == 27.000 gld., 1 komad a 50OO gld., 1 komad a 10.000 gld., skupaj 49.200 gld. a. v. Navedene obveznice, izžrebane z glavinskion zneski v imenski vrednosti, bode kranjska deželna blagajnica v Ljubljani izplačevala omenjenega dne, držaje se dotičnih veljavnih predpisov Dalje se še omeuja, da se budo izžrebane obveznice kakor tudi kuponi 3 mesece pred zapadlim rokom izplačali proti 4%ni eskomptni pristojbini. — (Važen odlok.) Najvišje sodišče izreklo je v neki pravdi razsodbo, ki je principijelne važnosti za bolniške blagajnice. Ako delodajalec ne uplača zueskov, katere je odtegnil delojemalcu od mezde, za zavarovanje dotičnega delavca, je to smatrati za proneverjenje. — (Ž ga nje.) Minuli teden napila sta se brata Franc iu Gregor Brenčič iz Ivanjega Sela v Ra keku žganja ter šla v blev bratov FeltrinelJi na Rakeku. Vsled preobilo zavžitega žganja umrl je Franc B še isti večer. — (Zdravstveno 8t a nje) Na Gorenjskem se razširjajo po nekaterih vaseh ošpice in škarlatica. V občini Šenčur pri Kranji je zbolelo v razudi vaseh blizu 100 otrok. Umrla je dosdaj samo jedna triletna deklica. V občini Stražiše pa je zbolelo za škarlatico v raznih vaseh nad 20 otrok in so v Gorenjih Bitujah Štirje umrli. — (Mestna hranilnica v Novem Mestu.) Iz Novega Mesta se nam poroča, da je mestni zasrop Novomeški v svoji seji dne 30. decembra 1 s• >2 jednoglasno sklenil ustanoviti prepo-trebno mestno hranilnico, ter županstvu naložil, da pridobi potrjenje deželnega odbora z ozirom na sklep glede poroštva. V odbor za sestavo pravil je mestni odbor odposlal sledeče gospode: Dr. Karola Slanca, dr. Albina Poznika, dr. Jakoba S c h eg u 1 o , Adolf P a u s e r j a in župana Frana Perkota. — Prav iz srca čestitamo vrlemu, za napredek mesta unetemu mestnemu zboru Novomeškemu. Prepričani smo, da bode nova hranilnica ne samo v prid mestu, temveč v narodno gospodarskem ozirn velicega pomena za vso Dolenjsko. — (Velika eksplozija.) V Mariborski plinarni razpočila je predvčerajšnjim velika prekapnica in je eksplozija prouzročila mnogo škode. Okna so bila vsa razbita, streha se je dvignila, op^ke pa so frčale po zraku kakor drobni kamenčki. DetonHC'ja je bila strahovita in se je dišala daleč okoli mesta. Poškodovan ni bil nihče. — (Zopet nov udarec Tržaški trgovini.) Nekdaj je bila v Trstu trgovina z Italijanskimi pomarančami in limonami dokaj živahna in se je iz Trsta to blago prevažalo po železuici ua vse kraje. Zadnja leta pa je začela Reka delati Trstu hudo konkurencijo, ker jo podpira ogerska vlada. V Trstu je le Še malo kupčije, ker so vo zarine post-ono ua južni železnici neprimerno visoke. Ogerska vlada pa je na državnih ž iezuicah ogar-skih uvedla j - ko ugodne tarife za prevažanje južnega sadja. Parobrodi ogerski privažajo direktno iz Sicilije pomarauče in limone v Reko, odkoder se prevedejo v Budimpešto , tam pa so priredi javna dražba in se kar na tisoče zabojev proda na debelo. Taka družba je bila te dui in se je prodalo 4000 zabojev pomaranč. V Trstu začeli so se v merodainih krogih resno pečati s tem za tržaško trgovino toliko važnim vprašaujem in sta deputacija borze in muuicipalna delegacija skleuili poslati o tej zadevi spomenico do kompetentnih faktorjev ter prositi, da se pomore tržaški trgovini. — (Bolnica milosrdnih bratov v Zagrebu) bo utegne premestiti iz aredišča hrvatNke prestolice. Začelo se je resno razpravljati o tem vprašanji. Km je naznanil župauu Mošinakemu, da je njegova želja, da bo preložitev bolnice reši čim preje mogoče. V to svrhu naj se voli iz občinskega zastopa odsek treh članov, ki se bode udeleževal posvetovanj zaradi premestitve omenjene boluice. Ta posvetov no i a vršila se bodo pod vodstvo m banu samega. M^atni zastop volil je že dotične tri člane. Mogoče je, da se potem vender le postavi novo gledališče na prvotno uamenjeni prostor. Zigrebško mesto bi neizmerno pridobilo, ako se ugodno reši to uprašauje, ki je isto tako vitalno za olepšanje mesta kakor jednaka zadeva z vojaško oskrbovuluico in bolnico pri nas. — („Gusle11.) Glasbeni časopis, ki ga je izdajal v Zagrebu profesor Vekoslav Klaič, ne bode več izhajal v novem letu. Zadnjo številko minulega leta, ki ni mogla iziti zarad štrajka tiskarjev, dobili bodo naročniki v kratkem. Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda! 1 jRazue vesti. * (Izseljevanje iz Galicije.) Po računu lista „Dzienik Polski" izselilo se je zadnjih deset let iz Galicije 80 000 prebivalcev. * (Pristanišče v Peterbnrgu.) Dela za novo pristanišče v ruski prestolici, ki bode pristopno tudi za velike morske ladije, se bodo pričela v kratkem. Prifitauišče mora biti gotovo do 1. 1895. V budget za I. 1893. se je že ustavil kot prva vsota jeden milijon rubljev. * (Čudna oporoka.) Zadnje dni minulega leta umrl je v Ali na južnem Tirolskem posestnik Giambattistit Pezzini pl. Hohenbrunu v visoki starosti 92 let. Svo|o ložo v gledališči volil jo, kakor poročajo italijanski listi, kapucinom v Ali, da bi hodili vsak dan v gledališče in 86 tako preverili, se li ne igra kaka pohujšljiva igra. Bodo li očetje kapucini uporabliali to volilo — Se ni znano. * (Ponarejeni desetak i) Za in ji Čas izdalo se je na Dunaii več ponarejenih deaetakov. Izdelani so litografično in Še precej dobro, vender ste žeuski glavi pomanjkljivi in posebno spodaj, kjer se Čita kazenska določba za ponarojanje, so videti samo povprečne črtice. Na ogeraki strani je pri podpisu „Mosor A " črka spredaj in mestu črk „0. M. B tt so kakor ua nemški strani črke nO. U. Btt * (Vseučilišča v Italiji.) Italijanski mi-uinter pouka Matici dovršil je načrt zakona o preuaredbi višjih učilišč V Italiji je dozdaj 21 vseučilišč, tO je za 30 milijonov prebivalcev očitno preveč. Ot teh jih hoče razDUStiti polovico in hi ostala vseučilišča samo Sh v Turinu, Bologni, Padovi, Riaiu, Neapolti, Cagliari, Palennu, Genovi, Paviji m Pibi. * (Redka prikazen) V Labersu blizu Me-rana na južnem Tirolskem bila je vi ett zadnjo dui minulega leta jablan, ki je še pozno v jeseni pognala cvet in so luholka zdaj dozorela ter so jih potrgali šm |e te dni. * (Železne v i z i t n i c e.) Najnovejši pujav ua polji industrije so vizitnicu iz železa. Železne ploščice so tako tenke, da jih kakih 40 skujmj Složenih da komaj jeden milim'ter debelosti. Na črni podiagi tibka se ime v srebrni barvi. Te nove vizitnice niso samo trajneje, uego tudi ceneje od navadnih U papirja. * ( Ž i d j e u a R u s k e m ) Kakor se poroča iz Peterburga, bode se obvestilo v kratkem uradno vse v ruski preatolici bivajoče židovske odvetnike, da smejo odvetništvo izvrSevati samo v tistih mestih, v katenh je naseljevanje Židov zakonito dovoljeno. Tudi .se hode baje izdatno zmanjšalo Število lekarnic v Peterbnrgu, katerih lastniki so zidovi. * ( A1 i je mogoče jajce mehko i k u-hati na — s o I n c u ?) V trop čnih kiajib oaze zeml|e je solnčua g »rkota — ueizmerno velika! Znano je, da mnogo nemških in augl. Skih vojakov v koi.- me.ii umrje rad nesnovne vročine. Splošno se je dosedai m slilo, da je naive'j« vročina na zemeljski obli pri rudečem morji v okolici pokrajine Obok, kjer je hotel pred nedavnim časom ruski putovalec ASiuov napraviti kolonijo. Ruiki svetovno poznati učenjak popotnik Pržovalski, obhodivši večji del Mongolske našel je tam g irkoto poleti 50—60° Cela. — Toliko vročino imamo tudi v n->kih krajih Bosne iu Hercegovine. V najnovejšem ča*u so N -mci mnogo pr-hodili in marsikaj preiskali po črnem delu našo zemlja, po Afriki. Našli so na zahodu j i strani Afrike, v Kamerunu, skozi 40 dni v poletnem času neprenehoma opazovaje, popoludansko Vročino od 75° stopinj C*1b. iu i tijvečo do 89 6° C. Tamošnji prebivalci, ak>> morajo bosonogi stati na peščenih ali kamenitih tleh, vzdigujejo zdaj jedno zdaj drugo nogo od tal, da bi se jun ne opekle. — Ako hi se toraj v teb krajih v razgret pesek položilo jajce in zagreblo, razume se, da bi bilo ob krajih trdo t. j, na mehko kuhano. — Književnost. — Popotnikov koledar za slovenske učitelje za I. 1 8 9 3. VII. leto — sestavil iu založil Mihael J. Ne rat — uadučitelj in urednik „ Popotnikov" v Mariboru. Tuli sedmi letnik tega, v učiteljskih krogih jako priljubljenega in j>raktič-nega koledarja odlikuje se po bogati svoji vsebini in bode dobro došel vsem slovenskim učiteljem, katerim jo namenjen. V njem našel bode vsak slovenski učitelj na kratko v«e, kar ga utegne zauimati v njegovi stroki. Tiskala je koledar prav ličuo ti-skt.rna sv. Cirila v Mariboru. Dobiva se pri izdajatelju, najbolje s poštno nakazuico na upravništvo p Popotnika11 v Mariboru Cena: Navadno vezau komad 1 gld. 25 kr., v uanje vezan s zaklopnico 1 gld 40 kr. Po pošti 5 kr. več. — „Hrvatska", časopis za pouk i zabavu — začel je zopet izhajati v Zadru in sicer v lepši obliki nego prej. Urednik bode listu gospod Prodan, ki ju zbral lepo vrsto Botruduikov. Kot mesečno prilogo imel bode list „ II r v a t b k o Kruno", v kateri se bode razpravljala hrvatska zgodovina in lir v at ■ ko držuvno pravo. Cena liatu in prilogi je 4 gUl. ua leto. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 4. januvarija. Danes opoludne dal ministerski predsednik dostaviti načelnikom velikih treh klubov od vlade urejeni in od cesarja v principu potrjeni načrt za sestavo parlamentarne večine ter jih naprosil, naj ga obiščejo, da se določi oblika nadalnjim obravnavam. Dunaj 4. januvarija. Železniški promet z Budimpešto ustavljen. Dunaj 4. januvarija. Pošta iz Ogerske in iz Orijenta je izostala. Trst, 3. januvarija. Včeraj nastopil novi navtiški ravnatelj Llovdove družbe, Josip vitez Peichl, svoje mesto. Pariz, 3. januvarija. Diference v mini-sterstvu so jako resne. Kakor javlja ,Cocarde% čakata Burdeau in Frevcinet samo prilike, da odstopita. Prvikrat! štev. 26. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr. pr. 503. V četrtek, dne 5. januvarja 1893. UrviKO lice* Veseloigra v Štirih dejanjih. Spisal Oskar Blumenthal. Poslovenil Ivan Podgornik. Režiser gospod Ignacij Borštnik. Začetek točno ob 1 8 uri, konec ob 10. url zvečer. I)i-iiiiia(i<'iio »Irušl vo. Pri predstavi Bvira godba slavnega domačega peSpolka bar. Knhn St. 17. Ustopnlna: Parterni sedeži I. do III. vrste 80 kr. IV. do VIII. 60 kr. IX. do XI. vrste f)0 kr. — Balkonski sedeži I. vrste 60 kr. II. vrste 50 kr. in III. vrste 40 kr. — Galerijski sedeži 80 kr. Ustopnina v lože .r)() kr. — Parterna stojišča 40 kr. Dijaške ustopnice 30 kr. — Galerijska stojišča 20 kr. — Sedeži se dobivajo v čitalnični trafiki, Šelenburgove ulice, in na večer predstave pri blagajnici. Prihodnja predstava bode v nedeljo. 8 januvarja. Blagajnica se odpre ob 7. url sveder. „LJUBLJANSKI Z¥0H" ■ tojl sa vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. M HjC* : 2. juniivarija. Pri V »Meh Auer, Grttnhttt, Bnmberg z Dunaja. — Bežan i t Trebnjega. — Dr. l>rH.\marer iz Kočuvja. — PotoUehuig ia Celja. Pri Momi: Goitman z Dunaja. — Beltlheim iz Velike Kaniže. — Jelučnik \l Litije. — Leder iz Gradca. — Sedlak iz Buljaka. Pri imi»r»Unn dvoru : Sumperer iz Zagreba. — Jordan iz Kočevja. — Lupšiua iz Gorice. — I ikra iz Trste. Prisrčno zahvalo izrekamo podpisani vsem za tolažeče izraze sočutja ob bolezni in za mnogobrojno udeležbo pri pogrebnem sprevodu po nepozabnem, iskreno ljubljenem rajnkem očetu, oziroma bratu, svaku in strijcu, gospodu Vincenciju Čamerniku, kamnoseškemu mojstru in posestniku. istotako bodi iskrena zahvala darovalcem krasnih vencev, zlasti pa telovadnemu društvu .Sokol* za korporativno udeležbo pri sprevodu in krasni venec, in slavnemu pevskemu društvu „Ljubljana" aa gitiljivo nagrobnico. V Ljubljani, dno 4. januvarija 1893. (18) Žalujoči ostali. Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. dno 3 januvarija t. 1. Papirna renta.....gl Srebrna renta..... felata renta ...... f>°/0 marčna renta . . . Akcije narodne banke . Kreditne akcije .... London ....... Srebro ....... Napol........ C. kr. cekini..... Nemške marke .... včeraj I. 97-40 97 90 116 65 100 45 981 — 314 90 12045 958 5 67 59 12»/, danes gld. 98.20 97 85 „ 116 35 , 10050 H 981'— , 314 60 „ 12045 l 9-57'/. , 566 5915 Meteorologično poročilo. I Čas opa-vovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi NtftM) Mo- ' klina v ' mm. B aa co — 7. zjutraj 2. popol. 9 zvečer 7282 os. 728 5 mm. 73)5 mm — 88C — 5 6 C — 66 C brezv.' si. svz. si. svz. snež. snež. snež. 19Tb.* snež. Sneg. — areduja teiupuimur* —7,0°, za 4T° pod no-tu a om Učenca, zmožnega slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi, vzprejme takoj trgovec z želuznino in špecerijskim blagom v (Jolovci. lvdor pove iz prijuziosti upravništvo »Slovenskega Naroda'. (19—1) MAG GI Fli^k^l zabela za Julie izredno pomnoži ukus juhe. Dobiva se v steklenicah po 45 kr. pri Jnn. Lnckmann-o. (1099) V najem odda se prodajalnica z meSanim blagom, in sicer z blagom vred, v lepem kraju na Dolenjskem. Prodajalnica je zraven cerkve. Več iz\e se pri upravništvu »Slovenskega Naroda*. (16—1) Fozor slovenski samci!!! (13H2—1) FremoTano 1. 1B91. ■ čaitno diplom«* o. in kr. trtfovlnaltcajra mlnti Prirodna 8 tudenčna sol iz Marijanskih kopeli (v praških in kristalizovano). Dobljena iz nH)boKiate|Aeftit zdrnvUuogn vrele« v Marijane kili kopel i h, iz Ferdinandovega vrelca, po izhlapenji brea dragih primesi, in ima po analizi prof. italsli€5 ulice štev. IO. Velika zaloga v .-»ol» I. (1024 — 22) šolskih potrebščin j po predpisu gg. učiteljev in profesorjev. 2 >N#MMItN4 * C. kr. glavno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic. X m o d. iz voznega reda veljavnega od 1. oktobra 1892. Nastopno omenjeni prihajalui in odhajalni časi označeni so v srednje evropejskem času. Odhod iz LJubljane (j u ž. kol). Ob 6. uri 38 min. zjutraj osebni vlak na Trbiž, Pontahel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj. Ob 11. uri 55 min. predpoldne osebni vlak na Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, FranzenBfeste, Ljubno, Dunaj. Ob 4 uri 21 min. popoldan osebni vlak na Trbiž, Beljak, Celovec, Solno-#rad, Inomost, Pariz, Linz, Ischl, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Francove vare, Prago, Karlove vare, Draždane, Dunaj via Am-stetten. E Prihod v IJiihljano (juž. kol). Ob 7 uri 10 min. zjutraj osebni vlak iz Dunaja via Amstetten, Draždanj, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Figer, Marijinih varov, Plznja, Bodejevic, Solnograda, Linca, Ischlja, Ljubna, Celovca, Fran-zensfeste, Trbiža. Ob 4. uri 55 min. popoluđne osebni vlak iz Dunaja, Ljubna, Beljaka, Ce- lovoa, Franzeusfeste, Pontablja, Trbiža. Ob 9. uri 27. min. zvečer osebni vlak iz Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontablja, Trbiža. Odhod iz Ijjubljane (drž. kol). Ob 7. uri 15 min. zjutraj v Kamnik. „ 2. „ 10. popoldne v Kamnik. „ 7. 00. „ zvečer v Kamnik. Prihod v Kil ubijano (drž. kol). Ob 6. uri 35 min. zjutraj iz Kamnika. „ 11. „ 06 „ dopoldne iz Kamnika. 6. „ 20 ,, zvečer iz Kamnika. (12—3> Srednje-evropejski čas jo k rajnemu času v Ljubljani za 2 minute naprej. Skladni koledar Jlijaški koledar Ctenski koledar cena 60 kr. JJ cena 60 kr. |J cena 25 kr. Dobivajo se v „Narodni Tiskarni" in pri knjigotržcih. 1 i Razpis službe nadgozdarja. Pri mestni korporaciji v Kamniku izpraznjena je služba z Letno plačo 820 goldinarjev. Vrh tega dobi (JO gld. za stanovanje in 25 metrov trdih drv za kurjavo. Prosilci za to službo, katero je nastopiti s 15. aprilom t. 1., naj svoje prošnje z dokazili, da so absolvirali višji gojzdni zavod ali akademijo, da imajo državni izpit, da so zmožni rizično za planinsko službo, in da so vešči slovenskega ali drugega slovanskega in nemškega jezika, — najdalje do «0. Januvarija 1$03 podpisanemu uradu upošljejo. Kavcija 400 gld. se zahteva. Mestna korporacija v Kamniku dne decembra 1892. (2-1) Izdajatelj iu odgovorni urednik: Josip No 11 i. Lastnina „Narodne tiuk in Tiskarne".