Uprava, letnik VIII, 1-2/2010 213 Strokovni ~lanek Zagotavljanje enakosti spolov v slovenski lokalni samoupravi UDK: 352:342.726(497.4)(045) Roman Lavtar Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko roman.lavtar gov.si IZVLE^EK V slovenski strokovni in politi~ni javnosti je zagotavljanje enakosti spolov v zadnjem desetletju v primerjavi s preteklim obdobjem deležno ve~je pozornosti. [tevilni spodbujevalni ukrepi, podprti z zakonodajo in ustanovitev posebnega državnega organa, ki sistemati~no spremlja omenjeno vsebino, so povzro~ili veli- kanski skok tako pri razumevanju družbene teže razmerja med spoloma kot tudi konkretne rezultate pri zagotavljanju enakosti spolov v Republiki Sloveniji. V prispevku avtor sistemati~no ovrednoti razmere v sistemu lokalne samouprave, kot vertikalno decentraliziranem podsistemu javne oblasti. S kvantitativnega vidika tudi pri sodelovanju žensk v odlo~anju na lokalni ravni beleži opazen nap- redek. Avtor napoveduje {e nadaljnjo krepitev vloge žensk pri lokalnem poli- ti~nem odlo~anju, saj se bo s pove~evanjem zahtevanega {tevila obeh spolov na kandidatnih listah ustvarila kriti~na masa lokalnih politi~ark in vzpostavila raz- merje, v katerem se bosta h kvotam in zadrgi v prihodnje zatekala oba spola. Klju~ne besede: enakost spolov, lokalna samouprava, ob~ina, volitve, participacija JEL: K39, Z1 1. Demokracija in ženske Z dana{njega vidika je bila anti~na gr{ka mestna državica vse prej kot de- mokrati~na, saj so se pravice sodelovati pri upravljanju javnih zadev nana{ale izklju~no na svobodne mo{ke. Ženske, sužnji in tujci so bili iz teh procesov izklju~eni (Held, 1989: str. 45). Od sredine 15. stoletja, ko se je Machiavelli kot prvi teoretik sodobne države oddaljil od srednjeve{kega pogleda na državo in demokracijo, pa do konca 19. stoletja so teoretiki demokracije vztrajali pri Roman Lavtar Zagotavljanje enakosti spolov v slovenski lokalni samoupravi Uprava, letnik VIII, 1-2/2010 214 zahtevi, da lahko volijo le beli mo{ki z lastnino. Sodoben pogled na državljanske in politi~ne pravice je radikalno druga~en. Zlasti v novej{em obdobju se je raz- vila tudi t. i. ženska politika, ki jo opredeljujejo kot politiko proti podreditvenim razmerjem, povezanimi s spolom in ki ho~e oblikovati tako zakonodajo in prakso, ki bi ženskam omogo~ila zasedanje enakih položajev kot mo{kim in ki bi deklarirano enakost uveljavila tudi v praski. To ni politika zgolj žensk, ~eprav so te v gibanju najbolj {tevilne. Med razli~ne na~ine zastopanja posebnih žen- skih interesov in organiziranja žensk uvr{~ajo posebne ženske politi~ne stranke, krovne organizacije ali civilno družbena gibanja, ve~ina politi~nih strank pa ima v svojih politi~nih programih posebne programske resolucije ali celo sistem kvot za znotraj strankarske organe ali/in oblikovanje kandidatnih list na volitvah (Antic in Mencin, 1992: 107). Zavedanje o nujnosti posebnega varovanja posameznih družbenih skupin so veliko mlaj{a od izuma demokracije. John Stuart Mill je, ko je opredeljeval liberalno demokrati~no državo, tej predpisoval dejavno vlogo pri zavarovanju pravic ljudi s sprejemanjem zakonov, ki varujejo skupine, kakr{ne so etni~ne manj{ine in ženske. [e posebej položaj slednjih je bil pred- met njegovega izrecnega zanimanja. Po Millu lahko ustvari ustrezne razmere za ~love{ko svobodo in demokracijo le popolna enakost med mo{kimi in ženskami v vseh politi~nih in družbenih strukturah. V eseju, objavljenem v letu 1859, O svobodi je zapisal, da za ukinitev despotske oblasti moža nad ženo ni treba ni~ drugega, kot dati ženskam enake pravice in jih z zakonom enako varovati kot mo{ke (Mill, 1988: 187). Njegov predlog, da bi leta 1867 britanski parlament izglasoval zakon, s katerim so približno milijonu delavcev dali volilno pravico, da bi jo hkrati priznali tudi ženskam, pa je doživel neuspeh. Prva država, ki je uvedla žensko volilno pravico, je bila tako leta 1893 Nova Zelandija. Že ve~ kot pol stoletja pred Millom je z Zagovorom pravic ženske, objavljenim leta 1792, do podobnih ugotovitev pri{la Wollstonecraftova, po krivici zapostavljena ena klju~nih teoreti~ark razvojne demokracije, ko je pritrjevala misli, da je to, da ena polovica ~love{kega rodu izklju~uje drugo iz vsakega sodelovanja pri vladanju, politi~ni fenomen, ki ga z abstraktnimi na~eli ni mogo~e pojasniti (Wollstone- craft, 1993: 5). Uvedba ženske volilne pravice kot enega najpomembnej{ih na~inov participacije žensk v politi~nem odlo~anju je na Slovenskem povezana z uvedbo volilne pravice v stari Avstriji sploh. Po zlomu absolutizma sredi 19. stoletja so imele ženske volilno pravico na ob~inski in deželni ravni od leta 1863, kadar so bile davkopla~evalke. Kljub volilni pravici niso smele na voli{~a, ampak so zanje volili možje, o~etje ali bratje. Na državni ravni so splo{no volilno pravico dobile {ele leta 1907, sicer razli~no po posameznih deželah, na Gori{kem na primer {ele po razpadu monarhije (Melik, 1965: 115 – 116). Roman Lavtar Zagotavljanje enakosti spolov v slovenski lokalni samoupravi Uprava, letnik VIII, 1-2/2010 215 V zadnjem ~etrt stoletju se je tako v svetu kot pri nas bolj kot kdajkoli prej postavilo vpra{anje, ali je demokracija brez enake zastopanosti obeh spolov sploh demokracija. T. i. paritetna demokracija predvideva enako zastopanost obeh spolov na vseh podro~jih življenja, tudi politi~nega. [e leta 1991 je bilo v nacionalnih parlamentih držav po svetu v povpre~ju le 11 % žensk, v takratnih ~lanicah Evropske unije 12,5 %. Po padcu berlinskega zidu pa je v Evropi stop- nja {e padla, kar dokazuje, da ve~ demokracije ne pomeni nujno ve~ žensk v politiki. Koncept paritetne demokracije zahteva de iure in de facto enako zasto- panost spolov, zavra~a kulturni relativizem kot oviro (kulture, vera ali tradicija ne morejo biti ovira za uresni~evanje paritetne demokracije) in zahteva od držav, da s konkretnimi ukrepi zagotovijo legitimne zahteve žensk, saj gre za univer- zalno in nedeljivo ~lovekovo pravico (The gender parspective, 1995: 12 - 14). V tabeli 1 so podatki iz leta 2002, po katerih so se slab{e od Slovenije uvr{~ale le {e nekatere evropske države. Tabela 1: Odstotek žensk med župani in svetniki v nekaterih evropskih državah 2002 Država % žensk med župani % žensk med svetniki Albanija 3,0 10,6 Avstrija 1,7 … Belgija 7,6 27,0 Bolgarija 8,0 20,0 Ciper 3,0 19,8 Finska … 34,0 Francija … 47,5 Hrva{ka … 4,0 Islandija 3,0 29,0 Italija 6,6 16,7 Liechenstein … 21,4 Litva 5,0 21,4 Luksemburg 10,2 16,7 Madžarska 13,0 9,1 Makedonija 21,4 8,4 Malta 7,6 20,2 Norve{ka 15,0 34,0 Poljska 5,3 13,2 Portugalska 4,9 … Romunija 3,4 … Slova{ka 16,9 … Slovenija 5,7 13,1 [panija 9,6 … [vedska … 42,0 [vica … 28,0 Tur~ija 0,4 … Vir: http://www.unece.org/stats/trends/ch12/12.7.xls, povzeto po Statisti~ni urad Republike Slovenije, 2007 Roman Lavtar Zagotavljanje enakosti spolov v slovenski lokalni samoupravi Uprava, letnik VIII, 1-2/2010 216 2. Slovenija po osamosvojitvi in participacija žensk Razprava o enakosti mo{kih in žensk ima v Sloveniji v obdobju osamosvo- jitve kot politi~na tema precej dolgo tradicijo. Parlament je že leta 1990 ustanovil Komisijo za žensko politiko, v obdobju 1996 – 2000 je ustanovil Ko- misijo za politiko enakih možnosti, leta 1992 je vlada dobila poseben Urad za žensko politiko, ki se je po letu 2000 preimenoval v Urad za enake možnosti. Prav Komisija za žensko politiko je ob obravnavi Zakona o politi~nih strankah leta 1994 predlagala dopolnitev, s katero so v besedilu pri~eli uporabljati žensko in mo{ko slovni~no obliko. Njen predlog, da bi se politi~ne stranke bolj odlo~no zavezale k zagotavljanju enakih možnosti pri dolo~anju kandidatur za volitve (z eno tretjino kandidatk), pa državni zbor ni sprejel. Komisija je zahtevala obvezno razlago dolo~be 5. to~ke 19. ~lena zakona na na~in, da bi statut politi~ne stranke natan~no dolo~al ukrepe in postopke pri dolo~anju kandidatnih list za volitve, vendar tudi te razlage državni zbor leta 2000 ni podprl. Do bolj dolo~nih zakonodajnih potez je moralo prete~i {e nekaj ~asa. Temelji za uravnoteženo zastopanost žensk in mo{kih v predstavni{kih or- ganih so opredeljeni v Ustavi Republike Slovenije. Ta v ~etrtem odstavku 43. ~lena v povezavi s 44. ~lenom 1 dolo~a, da zakon dolo~i ukrepe za spodbujanje enakih možnosti mo{kih in žensk pri kandidiranju na volitvah v državne organe in organe lokalnih skupnosti. Na podlagi te dolo~be, ki jo je prinesel Ustavni zakon o spremembi 43. ~lena Ustave Republike Slovenije, ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na seji dne 15. junija 2004, je zakonodajalec kasneje sprejel ukrepe v ve~ zakonskih predpisih. Julija 2002 je bil sprejet Zakon o enakih možnostih žensk in mo{kih (ZEMŽM) U. l. RS, {t. 59/02 in 61/07), s katerim je dolo~il temelje za izbolj{anje položaja žensk in ustvarjanje enakih možnosti žensk in mo{kih na politi~nem, ekonomskem, socialnem, vzgojno- izobraževalnem ter na drugih podro~jih družbenega življenja (1. ~len). Na tej podlagi sta bili kasneje sprejeti {e Uredba o pogojih in merilih za sofinanciranje projektov na podro~ju enakih možnosti žensk in mo{kih, Ur. l. RS, {t. 80/03 in Uredba o pogojih in merilih za sofinanciranje projektov na podro~ju enakih možnosti žensk in mo{kih, Ur. l. RS, {t. 103/04. Maja 2004 je bil sprejet Zakon o uresni~evanju na~ela enakega obravnavanja (uradno pre~i{~eno besedilo) (ZUNEO-UPB1) Ur.l. RS, {t. 93/2007, ki dolo~a skupne temelje in izhodi{~a za 1 Vsak državljan ima pravico, da v skladu z zakonom neposredno ali po izvoljenih predstav- nikih sodeluje pri upravljanju javnih zadev. Roman Lavtar Zagotavljanje enakosti spolov v slovenski lokalni samoupravi Uprava, letnik VIII, 1-2/2010 217 zagotavljanje enakega obravnavanja vsakogar pri uveljavljanju njegovih ali njenih pravic in obveznosti ter pri uresni~evanju ~lovekovih pravic in temeljnih svobo{~in (1. ~len). Zakon odlo~a tudi subjekte, ki z ukrepi v okviru svojih pris- tojnosti ustvarjajo pogoje za uresni~evanja na~ela enakega obravnavanja in vzpostavlja institucionalne pogoje za delovanje novega instituta, zagovornika oziroma zagovornice na~ela enakosti, ki z obravnavo primerov domnevnega neenakega obravnavanja nudi pomo~ diskriminiranim osebam. Z ZUNEO je država v slovenski pravni red prenesla tudi {est direktiv Evropske skupnosti, ki se nana{ajo na to vsebinsko podro~je 2 . Zakonodajalec se pri tem ni ustavil, pa~ pa je na~elo enakega obravnavanja vgrajeval tudi v nekatere druge sprejete predpise. Tako je prav gotovo zelo pomemben Zakon o delovnih razmerjih (ZDR), Ur.l. RS, {t. 42/02, 79/06, 46/07 in 103/07. [esti ~len opredeljuje prepoved diskriminacije pri zaposlovanju, obema spoloma pa morajo biti zagotovljene enake možnosti in enaka obrav- nava pri zaposlovanju, napredovanju, usposabljanju, izobraževanju, prekvalifi- kaciji, pla~ah in drugih prejemkih iz delovnega razmerja, odsotnostih z dela, delovnih razmerah, delovnem ~asu in odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zakon je podlaga za vladno Uredbo o ukrepih za varovanje dostojanstva zaposlenih v organih državne uprave Ur. l. RS, {t. 36/09, ki dolo~a ukrepe, s pomo~jo katerih se v organih državne uprave zagotavlja delovno okolje, v katerem se spo{tuje dostojanstvo vseh zaposlenih in kjer ni spolnega in drugega nadlegovanja in trpin~enja. 2 Direktiva Sveta 76/207/EGS z dne 9. februarja 1976 o izvr{evanju na~ela enakega obravna- vanja mo{kih in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napre- dovanja ter delovnih pogojev (UL L {t. 39 z dne 14. februarja 1976, str. 40), Direktiva Sveta 86/378/EGS z dne 24. julija 1986 o izvajanju na~ela enakega obravnavanja mo{kih in žensk v poklicnih sistemih socialne varnosti (UL L {t. 225 z dne 12. avgusta 1986, str. 40), Direktiva Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju na~ela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (UL L {t. 180 z dne 19. julija 2000, str. 22), Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splo{nih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlo- vanju in delu (UL L {t. 303 z dne 2. decembra 2000, str. 23), Direktiva 2002/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002 o spremembi Direktive Sveta 76/207/EGS o izvr{evanju na~ela enakega obravnavanja mo{kih in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja ter delovnih pogojev (UL L {t. 269 z dne 5. oktobra 2002, str. 15), Direktiva Sveta 2004/113/ES z dne 13. decembra 2004 o izvajanju na~ela ena- kega obravnavanja mo{kih in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi (UL L {t. 373 z dne 21. decembra 2004, str. 37) in Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresni~evanju na~ela enakih možnosti ter enakega obravnavanja mo{kih in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (preoblikovano) (UL L {t. 204 z dne 26. julija 2006, str. 23) Roman Lavtar Zagotavljanje enakosti spolov v slovenski lokalni samoupravi Uprava, letnik VIII, 1-2/2010 218 Državni zbor je oktobra 2005 sprejel {e Resolucijo o nacionalnem pro- gramu za enake možnosti žensk in mo{kih, 2005–2013 (ReNPEMZM) Ur. l. RS, {t. 100/05 kot temeljni programski dokument za uresni~evanje politike enakih možnosti. Resolucija dolo~a {est prednostnih podro~ij za uresni~evanje ena- kosti spolov: integracija na~ela enakosti spolov, delo, družba znanja, družbena blaginja žensk in mo{kih, odnosi med spoloma in procesi odlo~anja. Programski cilji in ukrepi, dolo~eni z resolucijo, pa se dolo~ijo vsaki dve leti s periodi~nim na~rtom za izvajanje resolucije. 3. Procesi odlo~anja in uresni~evanje enakih možnosti mo{kih in žensk V na{em prispevku nas posebej zanima podro~je procesov odlo~anja in v tem kontekstu {e posebej politi~no odlo~anje na lokalni ravni. Politi~na pri- zadevanja za dolo~itev neposrednih ukrepov za pove~anje udeležbe žensk v procesu politi~nega odlo~anja sicer segajo v prva leta po osamosvojitvi. Že v obdobju 1994 do 2002 je v državnem zboru potekala živahna razprava o spre- membah Zakona o politi~nih strankah, ki naj bi zavezoval politi~ne stranke, da v svojih statutih dolo~ijo postopke in ukrepe za zagotavljanje enakih možnosti mo{kih in žensk pri kandidiranju za volitve, vendar je bil zakon leta 2000 zavrnjen. Že omenjeni leta 2002 sprejeti Zakon o enakih možnostih žensk in mo{kih pa je opredeljeval posebne ukrepe za uravnoteženo zastopanost zgolj kot pri- poro~ljive in ne pravno zavezujo~e (Gortnar, 2004: 1034). Ukrepe za doseganje uravnotežene zastopanost obeh spolov delimo v tri sklope: 1. formalni (zakonska ureditev dolo~enih ravnanj) in neformalni uk- repi (ki jih sprejmejo politi~ne stranke ali druge interesne or- ganizacije v svojih notranjih pravilih in programskih dokumentih); 2. ukrepi, ki vplivajo na kandidacijski postopek, in ukrepi, ki vplivajo na izvolitev, ter 3. ukrepi za financiranje in druge na~ine nagrajevanja in kaznovanja politi~nih strank za uravnoteženo sodelovanje obeh spolov v politi~nem življenju (Grad, Nerad in Zagorc, 2004: 75). Na politi~no zastopanost žensk vplivajo tri skupine dejavnikov: institucion- alni, kulturni in socialnoekonomski. Med institucionalnimi je na prvem mestu Roman Lavtar Zagotavljanje enakosti spolov v slovenski lokalni samoupravi Uprava, letnik VIII, 1-2/2010 219 volilni sistem. Ob {tevilnih ukrepih bi za zagotovitev uravnotežene zastopanosti obeh spolov najbolje u~inkovala dolo~itev vnaprej{njih kvot izvoljenih v posameznem organu (ang. parity threshold), vendar bi bila taka re{itev sporna z vidika na~ela enakosti in enake volilne pravice. Zato se zakonodajalci odlo~ajo za dolo~itev kvot na kandidatnih listah ali dolo~itev na~ina kandidiranja, po katerem morajo predlagatelji na kandidatnih listah zagotoviti tudi dolo~en vrstni red kandidatov po spolu (sistem zadrge) ali kombinacijo obojega. V ve~inskem sistemu se re{itve nekoliko zapletejo, toda tudi tam je mogo~e v volilnih eno- tah, kjer se voli ve~ kot enega kandidata, zagotoviti enakomerno zastopanost spolov na kandidatni listi. Zakonodajne re{itve, ki so v Sloveniji sledile v naslednjih letih za ize- na~evanja pogojev pri vklju~evanju v procese odlo~anja o javnih zadevah, so v materijo posegle z uporabo kvot in zadrge. Najprej je februarja 2004 z dopolnit- vijo 16. ~lena Zakon o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski par- lament dolo~il, da na kandidatni listi noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 40 odstotki in da mora biti vsaka lista sestavljena tako, da je najmanj en kandi- dat vsakega od spolov uvr{~en v zgornjo polovico liste (ZVPEP-UPB1) (Ur. l. RS, {tev. 40/04). Tako je bila to prva v praksi uveljavljena zakonodajna re{itev na prvih volitvah v Evropski parlament, ki so se jih udeležili tudi kandidati iz Repub- like Slovenije junija 2004 in ki je z neposrednim zakonodajnim ukrepom vzpostavila uravnoteženo spolno sestavo kandidatnih list. Zaradi specifi~nosti volitev (majhnega {tevila sedežev, ki se jih voli po proporcionalnem volilnem sistemu) je bilo {tevilo izvoljenih evropskih poslancev leta 2004 po spolu zelo uravnoteženo ({tirje poslanci in tri poslanke), na volitvah 7. junija 2009 se je slika obrnila v {kodo ženskih poslank (pet poslancev in dve poslanki). Julija 2005 je bil dopolnjen Zakon o lokalnih volitvah (Ur. l. RS, {tev. 72/05). Dolo~ba 70.b ~lena dolo~a, da morajo predlagatelji kandidatnih list na lokalnih volitvah upo{tevati zakonsko zahtevo po enakopravnem zastopanju obeh spolov na kandidatnih listah. Konkretna re{itev je podrobneje analizirana v 4. poglavju tega ~lanka. Med skoraj dvema ducatoma sprememb in dopolnitev, ki jih je bil deležen Zakon o volitvah v državni zbor, sprejet leta 1992 (Ur. l. RS, {tev. 54/07), je bila z vidika zagotavljanja enakih možnosti obeh spolov pomembna sprememba leta 2007. [esti odstavek 43. ~lena Zakona o volitvah v državni zbor odtlej dolo~a, da na kandidatni listi noben spol ne sme biti zastopan z manj kakor 35% od skupnega dejanskega {tevila kandidatk in kandidatov na listi. Ta zakonodajna norma je bila prvi~ v praksi uveljavljena na državnozborskih volitvah leta 2008. Roman Lavtar Zagotavljanje enakosti spolov v slovenski lokalni samoupravi Uprava, letnik VIII, 1-2/2010 220 Zaradi na~ina oblikovanja enajstih volilnih enot in znotraj njih volilnih okrajev ter zaradi na~ina izra~unavanja volilnega rezultata (volitve po na~elu sorazmernosti in D'Hontova formula izra~unavanja in dodeljevanja ostanka glasov) {tevil~na sestava izvoljenih poslank in poslancev ne odseva vi{ine zapovedane kvote, zato med kvoto in volilnim rezultatom ni neposredne vzro~ne zveze: na od skupno 88 poslanskih sedežih (brez predstavnikov manj{in) v parlamentu sedi le dvanajst žensk. 4. Na~elo enakih možnosti in normativne spremembe v lokalni samoupravi Omenili smo že, da je bil julija 2005 dopolnjen Zakon o lokalnih volitvah. Dolo~ba 70. b ~lena dolo~a, da morajo predlagatelji kandidatnih list na lokalnih volitvah upo{tevati zakonsko zahtevo po enakopravnem zastopanju obeh spolov na kandidatnih listah tako, da zagotovijo najmanj 40 % vsakega od spolov, pri ~emer morajo biti v prvi polovici na kandidatni listi kandidati zapisani izmeni~no. Kvota in zadrga, gre torej za identi~no re{itev, ki jo je zakonoda- jalec uveljavil pri volitvah v Evropski parlament. Vendar bo ta re{itev v celoti uveljavljena {ele na rednih lokalnih volitvah leta 2014, saj zakon dolo~a pre- hodno obdobje. Zakon postopno zvi{uje kvoto, ki jo morajo upo{tevati predla- gatelji kandidatnih list, na obdobje dveh mandatov in razred~i vrstni red kandi- datov po spolu z vsakega drugega na vsakega tretjega (namesto mo{ki - žen- ska predlagatelji lahko predlagajo mo{ki – mo{ki – ženska ali ženska – ženska - mo{ki) in ustvari nepopolno zadrgo. Tako so na prvih rednih volitvah po spre- membi zakona jeseni 2006 predlagatelji morali zagotoviti najmanj 20 % kandi- datov vsakega od spolov, na naslednjih lokalnih volitvah 2010 pa jih bodo morali najmanj 30 %, pri ~emer bodo morali kandidate v prvi polovici kandidatne liste razporediti izmeni~no najmanj vsakega tretjega kandidata drugega spola. Ne glede na morebitni vtis o polovi~arski re{itvi zaradi prehodnega ob- dobja so se prvi u~inki pokazali že na volitvah 2006. Pred tem je bilo v mandat- nem obdobju med letom 2002 in letom 2006 ob~inskih svetih povpre~no le 12 % žensk, v kar 30 slovenskih ob~inah pa sploh nobene. Leta 1998 je bilo od 3830 kandidatk za ob~inski svet izvoljenih 380 (9,9 %), kar je pomenilo 12, 04 % od vseh izvoljenih ~lanov ob~inskih svetov. V letu 2002 se je ta {tevilka pove~ala na 423, vendar je to pomenilo le 13,09 % od vseh izvoljenih ob~inskih svetnikov (tabela 2). Roman Lavtar Zagotavljanje enakosti spolov v slovenski lokalni samoupravi Uprava, letnik VIII, 1-2/2010 221 Tabela 2: Kandidati in izvoljeni za župane in ob~inske svetnike po spolu 1994 1998 2002 2006 Kandidati za župane/županje 635 750 724 847 od tega {tevilo žensk 31 53 77 91 Izvoljeni župani/županje 147 192 193 210 od tega {tevilo žensk 2 8 11 7 Kandidati za svetnike/svetnice 16.820 20.786 23.426 26.721 od tega {tevilo žensk 2.921 3.830 4.976 8.762 Delež žensk med kandidati za svetnike (%) 17,4 18,4 21,2 32,8 Izvoljeni svetniki/svetnice 2.779 3.188 3.231 3.386 od tega {tevilo žensk 299 384 423 728 Delež žensk med izvoljenimi svetniki (%) 10,8 12 13,1 21,5 Vir: Lokalne volitve 1994 – 2006, Statisti~ni urad Republike Slovenije, 2007 Rezultati za leto 2006 pa že kažejo izrazit vpliv nove zakonodajne re{itve. [tevilo žensk se je pomembno pove~alo med kandidati za ob~inske svétnike, od prvih volitev do volitev v 2006 se je skoraj podvojilo, medtem ko se je {te- vilo izvoljenih ob~inskih svétnic v enakem razdobju ve~ kot podvojilo: z 10,8 % v letu 1994 na 21,5 % v letu 2006. U~inek zadrge in kvote je o~iten, ko primer- jamo rezultata iz let 2002 in 2006. ^eprav se je {tevilo žensk med kandidati nenehno pove~evalo (resda nekaj tudi na ra~un porasta {tevila ob~in), se je {tevilo izvoljenih žensk med svétniki pomembno zvi{alo {ele po tem, ko so bile te kandidatke uvr{~ene na kandidatne liste na izvoljiva mesta. Morebitni vpliv preferen~nih glasov je tozadevno nepomemben, ne glede na spol pa ima zaradi relativno visokega praga u~inek v izrazito majhnih volilnih enotah. Z ve~ kot petino žensk med izvoljenimi ob~inskimi svétniki se je Slovenija zavihtela v povpre~je, ki so ga imele države ~lanice Evropske unije pred desetimi leti, ko je bilo v povpre~ju z ob~inskih svetih 19,9 % žensk (European Database: Women in Decision-making 1999, podatki dostopni na Uradu za enake možnosti Vlade Republike Slovenije). Stanje znotraj države se zna~ilno ne razlikuje glede na razvitost, velikost slovenske ob~ine in glede na njeno ozemeljsko razmestitev. Pregled stanja po statisti~nih regijah daje precej razli~no podobo, zastopanost Roman Lavtar Zagotavljanje enakosti spolov v slovenski lokalni samoupravi Uprava, letnik VIII, 1-2/2010 222 žensk v na primer najmanj razviti regiji Pomurju je skoraj enaka kot na Gorenjskem, ki spada med razvitej{e regije. Rezultati deležev izvoljenih ob~inskih svétnic glede na liste kandidatov ne kažejo izrazitega odstopanja. ^e opazujemo samo parlamentarne stranke in njihove rezultate na lokalnih volitvah, se je med letoma 2002 in 2006 opazno pove~alo {tevilo svétnic iz vrst Slovenske demokratske stranke SDS (za 61,3 %), Slovenske ljudske stranke SLS (za 42 %), Liberalne demokracije Slovenije LDS (za 41,2 %), Demokrati~ne stranke upokojencev DeSUS (za 39 %) in So- cialnih demokratov SD (za 30 %). Delež žensk kljub zakonodajnim ukrepom beleži manj{o rast v Slovenski nacionalni stranki SNS (samo za 20 %) in v Novi Sloveniji NSi (skromnih 8 %) (Tabela 3). Seveda bi bilo treba za objektivno sliko te rezultate primerjati z doseženim celotnim rezultatom, ne glede na to pa je nedvoumno, da so vse stranke v primerjanem obdobju pove~ale {tevilo kandi- datk na kandidatnih listah za 11,6 %. Ve~ina kandidatnih list na volitvah 2006 v primerjavi z letom 2002 je presegla 30 odstotni delež žensk, kar se prej ni nikoli zgodilo in temu primeren je tudi skupen porast {tevila izvoljenih žensk iz 13,1 % na kar 21,5 % (Lokalne volitve .., 2007: 18). Tabela 3: Delež izvoljenih ob~inskih svétnic glede na liste kandidatov 1994 1998 2002 2006 DeSUS 13,4 15,0 12,7 20,8 LDS 12,0 13,0 14,7 25,0 Nsi (SKD) 10,5 11,4 13,3 14,5 SD (ZL, ZLSD) 18,2 18,5 19,1 27,5 SDS (SDSS) 9,0 9,9 9,2 23,8 SLS 7,8 9,9 10,3 17,8 SMS - - 15,8 25,0 SNS 12,7 9,1 9,5 11,8 Neodvisni kandidati 9,3 12,3 13,5 19,7 SKUPAJ 10,8 12,0 13,1 21,5 Vir: Lokalne volitve 2004 – 2006, Statisti~ni urad Republike Slovenije, 2007 Roman Lavtar Zagotavljanje enakosti spolov v slovenski lokalni samoupravi Uprava, letnik VIII, 1-2/2010 223 V treh ~etrtinah vseh ob~in volitve potekajo po proporcionalnem volilnem sistemu, tam volijo od 12 do 45 svetnikov, v preostalih manj{ih ob~inah volijo od 7 do najve~ 11 svétnikov po ve~inskem na~elu. Slednje najve~krat nimajo ve~ kot 2000 prebivalcev. Tabela 4: Ob~ine glede na volilni sistem 1994 1998 2002 2006 Ob~ine s proporcionalnim volilnim sistemom 131 144 145 150 Ob~ine z ve~inskim volilnim sistemom [tevilo ob~in - skupaj 147 192 193 210 Vir: Lokalne volitve 1004 – 2006, Statisti~ni urad Republike Slovenije, 2007 Primerjava med volilnima sistemoma ne kaže pomembnih razlik (Tabela 4), vendar je proporcionalni volilni sistem nekoliko bolj naklonjen svétnicam kot ve~inski. V ob~inah s proporcionalnim volilnim sistemom je bilo namre~ na volitvah 2002 izvoljenih 13 % svétnic, v preostalih pa 10 % (Lavtar, 2007: 74 - 75). Razlika se utegne v prihodnje pove~evati, saj v ve~inskem volilnem sis- temu ni mogo~e v celoti zagotoviti na~ela kvot in zadrge. Hkrati je pri sodbi o vlogi volilnega sistema na {tevilo žensk v ob~inskih svetih pomembno upo{tevati, da se je {tevilo ob~in s proporcionalnim volilnim sistemom od leta 1994 do 2006 pove~alo za trikrat in da so v prvem krogu lokalnih volitev 2006 po ve~inskem na~elu volili v 60 ob~inah, toda v teh je prebivalo le 6,1 % vseh volilnih upravi~encev (Lokalne volitve, 2007: 4). 5. Sklep Urad Vlade Republike Slovenije za enake možnosti je leta 2007 ob finan~ni pomo~i Evropske unije izdal Smernice za enakost žensk in mo{kih v lokalnem razvoju 3 v katerih je sistemati~no raz~lenil razli~ne vrste aktivnosti, ki jih za doseganje enakih možnosti poleg zakonodajnih ukrepov države lahko izvedejo lokalne oblasti. Raziskava, izvedena v slovenskih lokalnih skupnostih v letu 3 Smernice za enakost žensk in mo{kih v lokalnem razvoju so nastale v okviru mednarodne- ga projekta »Enakost spolov v lokalnem razvoju« (»Gender equality in Local Development«), v katerem so sodelovali Luksemburg, Danska in Slovenija. Roman Lavtar Zagotavljanje enakosti spolov v slovenski lokalni samoupravi Uprava, letnik VIII, 1-2/2010 224 2003, navaja nekaj predlogov strate{kih ciljev za lokalne skupnosti (Dobnikar, 2004: 51): seznaniti lokalne skupnosti in njihove organe z obstojem, mnenji, cilji, strategijami, mogo~imi ukrepi in u~inki politike enakih možnosti, motivirati lokalne skupnosti za uveljavljanje ter oblikovanje politike enakih možnosti, imenovanje koordinatoric/koordinatorjev enakih možnosti v lokalnih skupnostih, medsebojno sodelovanje lokalnih skupnosti in koordinatorjev enakih možnosti, seznanjanje organov lokalnih skupnosti z delom nevladnih organizacij za enake možnosti itd. Pozivom h konkretnim aktivnostim lokalnih skupnosti se pridružuje tudi Kongres lokalnih in regionalnih oblasti (CLRAE) pri Svetu Evrope, ki od lokalnih skupnosti pri~akuje, da se bodo trdneje obvezale k uresni~evanju akcijskih na~rtov za uveljavitev enakosti spolov, da bodo promovirale enake možnosti, da bodo temu prilagodile odlo~evalske procese, da bodo sistemati~no zbirale po- datke o zastopanosti spolov, zagotovile usposabljanje za lokalne politike in politi~arke itd. K zgodnjemu spodbujanju enakopravnosti spolov nas opozarja Evropska listina o sodelovanju mladih v ob~inskem in regionalnem življenju (2003: Revised Charter, poglavje I.7). V njej je izraženo pri~akovanje, da bodo lokalne in regionalne oblasti spodbujale enakopravnost »od zgodnjega otro{tva dalje«, da bodo pripravile na~rt, kako bodo to po~ele, preverjale in ocenjevale metode, s katerimi bodo zagotavljale enakopravnost med spoloma pri mladih in omogo~ale dekletom in mladim ženskam informacije o izobraževalnih možnostih ter pridobivanje poklicnih kvalifikacij tudi za tradicionalno mo{ke poklice. Že prej omenjena Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in mo{kih za obdobje 2005–2013 kot temeljni slovenski programski do- kument za uresni~evanje politike enakih možnosti dolo~a {est prednostnih podro~ij za uresni~evanje enakosti spolov. Poleg procesov odlo~anja, ki smo jih podrobneje obravnavali v na{em prispevku, resolucija opredeljuje tudi inte- gracijo na~ela enakosti spolov v vsa podro~ja družbenega življenja, v svet dela in izobraževanja, obravnava družbeno blaginjo žensk in mo{kih in se posebej opredeljuje do odnosov med spoloma. Skratka, niso le kvote tiste, ki vodijo k doseganju zastavljenih ciljev, so pa pomemben vzvod za doseganje drugih ciljev. V prispevku smo ugotovili, da na politi~no zastopanost žensk vplivajo tri skupine dejavnikov: poleg institucional- nih, kamor sodijo zakonodajni posegi v volilno zakonodajo, niso ni~ manj pomembni tudi kulturni in socialnoekonomski dejavniki. [tevilo žensk v politiki, državni in lokalni, pritrjuje v prid tezi, da Slovenija poleg urejenih institucionalnih Roman Lavtar Zagotavljanje enakosti spolov v slovenski lokalni samoupravi Uprava, letnik VIII, 1-2/2010 225 mehanizmov za spodbujanje enake zastopanosti žensk in mo{kih potrebuje {e druge, mehke ukrepe in spremembo družbenih vrednot. Dr. Roman Lavtar je magisterij in doktorat opravil na Fakulteti za družbene vede Univer- ze v Ljubljani. Trenutno je zaposlen v Službi Vlade Republike Slovenije za lokalno samo- upravo in regionalno politiko. Predava na strokovnih sre anjih s podro~ja javne uprave in lokalne samouprave na Upravni akademiji Ministrstva za javno upravo, ob~asno pa tudi na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Sodeluje s Fakulteto za upravo Uni- verze v Ljubljani pri predmetih Lokalno samouprava in Teorija javne uprave. Teme nje- govega strokovnega in teoretskega zanimanja so lokalna samouprava, teorija javne uprave, usposabljanje javnih uslužbencev in participacija prebivalcev pri odlo~anju. Roman Lavtar Zagotavljanje enakosti spolov v slovenski lokalni samoupravi Uprava, letnik VIII, 1-2/2010 226 Literatura Anti Gaber, M. in Mencin, M. (1992).Ženske in politika, v zborniku Ženske v Sloveniji, Ko odgrne{ 7 tan~ic, str. 103 – 111. Ljubljana: Dru{tvo iniciativa. Dobnikar, M. in Seli{nik, I. (2004) Enake možnosti, lokalne skupnosti in ženske nevladne organizacije. str. 51 -52. Ljubljana: Dru{tvo za uveljavljanje enakosti in pluralnosti Vita Activa, Gortnar, M. (2004): Razprave o kvotah v slovenskem parlamentu, Teorija in praksa, 5- 6/2004, pp. 1034 – 1050. Grad, F., Nerad, S. in Zagorc, S. (2004). Volilni sistem Republike Slovenije za lokalne volitve, elaborat In{tituta za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, september 2003, objavljeno v zborniku Dokumenti in {tudije o pokrajinah v Sloveniji 2000 - 2004, urednik Lavtar R., Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve RS. Held, D. (1989). Modeli demokracije, Ljubljana: Krt. Lavtar, R. (2007). Sodelovanje prebivalcev v slovenskih ob~inah, Participacija prebivalcev pri odlo~anju o javnih zadevah na lokalni ravni v Sloveniji. Maribor: Lex localis. Melik, V.(1965). Volitve na Slovenskem 1861 – 1918. Ljubljana: Slovenska matica v Ljubljani. Mill, J. S. (1988) Izabrani politi~ki spisi, prvi svezak, Biblioteka politi~ka Misao. Zagreb: Informator. Wollstonecraft, M.(1993). Zagovor pravic ženske. Ljubljana: Krt. (2007). Lokalne volitve 1998 – 2006. Ljubljana: Statisti~ni urad Republike Slovenije. (2003). Revised European charter on the participation of young people in local and regio- nal life (Charter without the status of convention) CLRAE Congress of local and regional Authorities of Europe, 21. maj 2003, http://www.coe.int/T/E/Clrae/ (1995). The gender perspective. Parliamentary assembly, Strasbourg: Council of Europe Publishing. Roman Lavtar Zagotavljanje enakosti spolov v slovenski lokalni samoupravi Uprava, letnik VIII, 1-2/2010 227 SUMMARY GENDER MAINSTREAMING IN SLOVENE LOCAL SELF-GOVERNMENT In the last decade gender mainstreaming gets in professional and po- litical public more attention than in the past years. Numerous incentives supported by legislative measures and establishment of a specialised government body which exercises a systematic survey of the topic en- abled a giant leap in understanding the social role of gender relationship as well as concrete results in achieving goals in gender mainstreaming in Slovenia. The author systematically evaluates circumstances in system of local self-government as vertically decentralized subsystem of public au- thority. From the quantitative point of view he assesses improvement in women’s participation in decision making process at local level. The au- thor predicts further improvement and strengthening of women’s role in local political life as in future increased number of women’s candidates will create a significant number of local women politicians and conditions in which both men and women will tend to use quota and other measures for protecting their rights. In the first part of the article the author shortly describes the history of gender mainstreaming movement with political and philosophical back- ground of struggle for women’s equality in public life. For a long period of time woman was understood as politically unfit and immature. Even in the oldest known democracy in ancient Greece women, slaves and for- eigners were not allowed to participate in decision-making process. The situation was not altered after the birth of the modern state when Machia- velli changed the understanding of the medieval times. It took almost fur- ther four centuries for John Stuart Mill and Mary Wollstonecraft to define that the modern liberal state has to protect ethnic minorities and women. In accordance to Mill only an absolute equality of men and women can create circumstances for human freedom and democracy. And Wollstonecraft pointed out that the fact that one half of the mankind was excluded from governing was a phenomenon that could not be explained by abstract principles. In spite of the fact they were both English Great Britain was not the first state to recognise women’s right to vote and stand as a candidate, but New Zealand was in 1893. Slovene women got the voting right only before and after Word War I, although for some peri- od of time under Habsburg monarchy they were not allowed to execute it on their own but through their fathers, brothers and husbands. Roman Lavtar Zagotavljanje enakosti spolov v slovenski lokalni samoupravi Uprava, letnik VIII, 1-2/2010 228 In last quarter of the 20-th century the question of women’s participa- tion in public life came to the top of the political agenda of many interna- tional organisations. Universal suffrage is not the only today’s issue. More than before the so-called parity democracy puts the question whether the democracy is still democracy without equal representation of men and women. Parity democracy demands equal representation in all aspects of public life, political as well. In 1991 there were only 11 % of women in national parliaments all over the world and only 12, 5 % in European Uni- on. After the fall of Berlin wall the numbers decreased which proves that more democracy doesn’t necessary mean more women in politics. The concept of parity democracy is de iure and de facto equality and rejects cultural relativism as an argument against. Culture, religion or tradition ought not be obstacles. It also requires from states taking explicit measu- res to fulfil the legitimate rights of women. In the second part of the article the author analyses the development of gender mainstreaming in Slovenia after becoming an independent state in 1991. He presents the legal documents that provided realisation of women’s rights in public life including those related to work place, health, education and political representation. In the third part of the article the author develops this subject in detail, expounding that measures for equal participation of women in public life can be divided in three groups: 1) formal (legal instruments introduced through legislative state organs) and informal measures (internal rules of procedure or program documents of political parties and other organizations), 2) measures related to candi- dacy and election procedures and 3) financial bonuses or fines of political parties for promoting gender equality. He also points out that there are other three groups of factors influencing the level of women’s participa- tion in public life: institutional, cultural and socioeconomic. Further he describes the legal instruments adopted in Slovenia as in- centives for women’s participation in political life. First, in February 2004 the European Election Act was adopted, including the obligation of politi- cal parties or other submitters of candidacy lists to put at least 40 % of both men and women on the list. In addition in the first half of the list candidates must be classified in turn. In July 2005 the Local Election Act was amended in similar way but with a transitional period of twelve years i.e. 40 % of both genders will be obligatory only in local elections in 2014. And lastly, in 2007 the National Parliament Election Act was amended. It provides obligation for 35 % of each gender on candidacy lists of political Roman Lavtar Zagotavljanje enakosti spolov v slovenski lokalni samoupravi Uprava, letnik VIII, 1-2/2010 229 parties. Since the election rules provide also eight constituencies, this measure doesn’t have the same impact on women’s representation in national parliament. So in spite of that legislative measure only 13,6 % of women were elected in the general elections in 2008. In the last part of the article the author analyses in detail the participa- tion of women at local level. He compares numbers of nominated and elected women candidates in all four elections since Slovene independ- ence. He finds out that before introducing incentive legal measures for more women in local politics only one tenth of members of local councils were women. But after amendment of the Local election Act in 2005 in the local elections next year the outcome was doubled. In the local elections in 2006 the share of women candidates rose from 17,4 % in 1994 to 32,8 % in 2006 and number of elected women members of local councils rose from 10,8 % in 1998 to 21,5 % in 2006. The result varied from political part to party but did not from region to region.