Naročnina listu : Cito EKlU wv uiiMf ——■ 49 dku, četrt leta 20 d*«u, mesečno 7 din. %v«n Jugoslavije: Celo leto 160 din. Inse* ?3t! ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; iipmvnlštvc sprejema naročnino, Inserate Meodoken pali ficea list za slavensko Ijadsfoe In reklamacije. 11. številka. MARIBOR, dne 13 marca 1925. poštnina plačana v ctolovmL .Naia Straia* Uhaja v pondeljek, sredo !» petek. Ursdnlltvo In upravniitvo Je v Mart-bom, Korcika cesta IL 5 Z uredntiteom se more OOvoHtl vsaki dan samo od 11. ém 12.ure. fl Rokopis! se »e vračaj* Nezaprte reklamacije so poštnine prosi* Telefon interurban IL 113. BW»—lew....... i Atmic r ■p» Ob 501efnlcl smrti Svefo-B? fewja Markoviča.'! Svetozar Markovič: To ime in ta osebnost je znana, ■n sicer jo poznajo vsi, ki se bavijo s socijalnimi vprašanji in s tako literaturo, mnogim drugim bo pa znana ür raznih agitacijskih objav Pašičevc radikalne stranke. Dne 11. marca 1875 je umrl na jetiki v tržaški bol- j sici Svetozar Markovič in delavski listi širnega sveta so j pisali tedaj o smrti prvega socialista na Balkanu. Ro- ' ; n je bil 22. septembra 1846 v Jagodini, gimnazijo in tehniko je študiral najprej v Beogradu, potem se je pa radi nadaljevanja študij leta 1866 podal v Petrograd. — ‘Tri leta je bival v Rusiji ter se je v tem času popolnoma f živel v krogih »podzemne« Rusije — socialnih revoluti jonarjev in ideologov', ki so iskali in vodili pota in sredstva za odpor proti carizmu in za preporod ter za osamosvojitev ruskega delovnega ljudstva. Svetozar Markovič se je učil socializma od Černi-ševskega, ki je po vzoru John Stuart Milla za sociali-*om še iskal pota med utopijo in znanostjo ter se je bolj Pavii s vprašanjem kmetov, kot pa s vprašanjem delavstva. Čemiševski je videl boljšo bodočnost ruskega naroda v kmetskih zadrugah, katerim je dal naziv »Mir«. V Švici, kjer je svoje študije dokončal, se je Mai’kovič seznanil tudi z nemškimi socialisti, a Marx ove teorije so mu bile najmanj prikladne že radi tega, ker je vedel, da jih ne bo mogel rabiti doma. Leta 1870 se je vrnil domov v Srbijo in tu je začel neumorno, uspešno polagati temelje kmetskemu zadružništvu. Ker v Srbiji ni bilo veleposestništva, kakor na > zapadu, je naperil Markovič vso moč mladega seljaške-ga pokreta proti slabi upravi, videč v njej največje zlo in pravo zatočišče vseh nesposobnih, nasilnih in ne-„ produktivnih elementov. Borbenosti proti birokratom sta ga naučila Bakunin in Proudhon. Drug bojni pohod je bil proti centralizmu z zahtevo, naj se mesto centralistične uprave uvedejo popolno . samoupravni okraji dežele. Tretji bojni pohod ali cilj vsega ga jč bila za Markoviča združitev vseh Srbov nc gléde na obstoječe meje in na interese'dinastij in monar hov v svobodno narodno državo s popolno odločilno močjo ljudstva potom neodvisnih samoupravnih, avto- j nomnih ali federativnih okrajev. Svoje načrte in nazo- j re je razložil v spisu »Srbija v Orientu« ter si je radi te- > ga nakopal tudi smrtno sovraštvo tedanje srbske naci- J jonalistične omladine. j Ko se je začela v Srbiji razvijati po malem obrt in j industrija je pa začel z enako vnemo organizirati tudi delavstvo. V Beogradu je osnoval rokodelsko produktivno zadrugo, potem konzum in leta 1871 je začel izdajati list »Radnik« kot prvo socialistično glasilo na Balkanu. Njegova vnema, prepričevalnost, navdušenost in organizatorska sila je priborila kmetom tedaj že malo parlamentarno zastopstvo, katero je vodil njegov tovariš Adam Bogosavljevič, — in ki se v boju za svobodo ljudstva ni strašilo ne ječe in ne smrti. Bogzna, kako čisto stranko delovnega ljudstva bi bil Markovič ustvaril, da ga ni uničila zavratna bolezen in da niso zapadli sadovi njegovega velikega dela in lep začetek njegovega pokreta sčasoma v nevredne roke. V zadnjem letu je po tujini iskal zdravila, a našel je stnrt. Svetozar Markovičeve ideje in njegovi nauki so zavzeli velik razmah med srbskim narodom. Iz male skupine je nastala velika stranka, ki je sčasoma privabila tudi ljudi z malim idealizmom, a za to z velikim apetitom dobičkanosne politike. Skozi desetletja so se iz stranke izgubili zadnji ostanki agrarnega socializma, Markovičeva materijalna dedščina se je dobro nalagala in izkoriščala, idejna in moralna pa silno zapravljala in danes radikali niso samo zastopniki, ampak tudi nosilci vsega tega, kar je Svetozar Markovič tako odločno pobijal. Grda in skrajno predrzna zloraba je, da danes rst-dikali pri svoji agitaciji vlačijo po zobeh častito ime Svetozarja Markoviča ter pripovedujejo bajke o svojem j »radikalnem socijalizmu«. Ta družba, ki je besno in za- i vratno podkopavala pokojnega srbskega političnega j prvaka Stojana Protiča, ker ni pljunil na vzvišene ide- j aie svobode in ljudske demokracije, ki je z nasiljem in i sleparijo preprečila izvolitev poštenjaka Petroviča, & \ podlimi napadi obsula značajnega Ljubo Davidoviča in j druge, bi živega Svetozarja Markoviča udarila najmanj ; z obznano, če že ne kra'tkornalo zaprla in ugonobila. — ; Zločin groboskrunstva zagreši, kdor trdi, da bi mogel bili tak idealist in bojevnik svobode in pravice v današnji radikalni stranki! Širite Jašo Stražo“! Vladal in mandati opozicije. Glavni posel in skrb vlade je sedaj vse to, kar bi moral opraviti sam verifikacijski odbor. Neprestano se vršijo ministrska posvetovanja o tem, kaj naj se naroči večini v verifikacijskem odboru, da bo izglasovala kot »polovica in eden«! — Poleg tèga, kaj naj se stori z Radičevimi mandati, ali se naj razveljavijo vsi, ali pa samo nekateri, potem kateri itd., imajo ministri tudi v mtslih, kako zmanjšati Davidovi&vo skupino in kako bi nekatere posebno markantne in odločne osebnosti spravili iz parlamenta. Posebno na poti je bivši minister dr. Šumenkovič, ki je bil kot nosilec Davidovičeve liste'izvoljen v bregalniškem okraju. Dolgo se je posvetovalo, kako bi se dal njegov in Arsa Lazičev mandat razveljaviti, ker pa radikalom ponovne volitve v tem okraju ne dišijo, je vladna večina v verifikacijskem odboru verifikacijo bregalniških mandatov za enkrat — odložila. Radikalski mandati iz srbskih okrajev se seveda hitro potrjujejo z večino »polovica in eden«. Glede hrvatskih mandatov j posvetovanja še niso končana. Med ministri še ni $o-I glasja. Eni priporočajo razveljavljenje vseh, drugi pa,. naj se vzame mandate onim poslancem, ki so zaprti in i internirani. Sliši se tudi, da bodo dr. Maček, Predavec, j dr. Krnjevič in oba Košutiča takoj izpuščeni, če se jim j enkrat razveljavijo mandati. s Popolno pomanjkanje pravnega in parlamentarne-i ga Čuta kažejo razni radikalski samostojno demokratski j listi, ko pišejo, da se mora hrvatske mandate že radi tega razveljaviti, da se Obznana proti HRSS ne bi ižka-; zala kot neupravičena in kot navadni volilni trik. S ta-! kim utemeljevanjem se daje silno žalostno spričevalo, : kaže in priznava se namreč, da pri raznih akcijah ni i stvarnih razlogov, ampak samo politika. Kar politika s zahteva, to se stori tudi brez obzira na zakon, pravico in j na stvarnost. Vse je torej samo taktika in vprašanje, ! kako se pride do oblasti in kako se oblast obdrži. Iz verifikacijskega odbora. Volitve v južni Srbiji. Pri razpravi o volitvah v okrožju RaŠka-Zvečani, kjer je kandidiral vodja Dže-inijeta Ferhad beg Draga, je poslanec dr. Kumanudi branil pritožbo opozicije kot dobro utemeljeno. Dokazi, ki so navedeni v tej pritožbi, se morajo preiskati, vladni organi, ki so izvrševali nasilje in zlorabe, pa se morajo postaviti pred sodišče. Naštel je nekatere sleparije. Voiilci so morali javno glasovati. Odprli so jim pesti, ko so potegnili roko iz radikalne skrinjice. Na podlagi uradnih številk so se zelo dolgo vzdrževale vesti, da je Ferhad beg Draga izvoljen. Dalje navaja, da so predsedniki volilnih odborov šele črez tri dni prinesli volilne zapisnike, ki so bili popravljeni, tako, da je Ferhad beg Draga moral propasti. Predlaga skupščinsko anketo, ki naj vsa ta dejstva preišče. Proti volitvam v kragujevaš&em okrožju, kjer je kandidiral demokrat D joka Popovič proti radikalu Ve- lizarju Jankoviču, je bila vložena obsežna pritožba, katero je zastopal poslanec Pečic. — V mnogih krajih so bili aretirani varuhi skrinjic demokratske stranke in njih namestniki, in šele črez štiri dni izpuščeni. Vse policijske oblasti so agitirale za Velizarja Jankoviča in prelile volilcem. Predsednik nekega volilnega odbora je v enem okrožju prišel na volišče z bombo in revolverjem in nagnal volilce z volišča, tako, da so moralk voiilci drugih strank oditi! Računa, da nad tisoč volil-cev ni moglo glasovati. Skrinijce niso bile postavljene v? predpisanem redu. V mnogih krajih splob ni bilo opo-zicijonalnih Skrinjic. Trdi, da so volilne krogljice pre-sipavali na voliščih, kjer ni bilo varuhov demokratske stranke. — B.adikalsko-samostojno-demokratska večina verifikacijskega odbora je volitve v obeh okrajih seveda potrdila po svojem geslu: Na prakso se ne gleda. Po svetu. V Bolgariji se umori vrste kar eden za drugim. Te dni je bil spet v Sofiji ubit komunističen poslanec Stojanov in to. pot se je kot po čudežu posrečilo atentatorja prijeti Atentator je član makedonstvujuščih ter je izd ai marsikatere zanimive načrte svojih sodrugóv. Makedonstvujušči so osnovali posebno atentatersko grupo ter se zaobljubili, da bodo za vsakega vladnega pòslanca, ki ga komunisti ubijejo, umorili 10 komunistov. Kot odgovor na to so osnovali 'komunisti enako organizacijo in sedaj se od obeh strani uprizarjajo atentati. Šofer minister Kalfova je bil te dni ustreljen sredi ulice. Službeno poročilo trdi, da je umor posledica osebnega maščevanja, a iz načina, kakor je bil umor izvršen, pa je sigurno, da je vzrok politično ozadje. Če si bodo atentati tako naglo sledili, bo bolgarski parlament kmalu iztrebljen in potem se bo dobilo menda malo kandidatov za tako opasno čast, kakor je poslanska v Bolgariji. Madžarski monarhisti. Dosedaj so obstojale na Madžarskem razne skupine legitimistov, od katerih so bili nekateri za Habsburžane, drugi so se potegovali za kake druge tujezemske prince in zopet tretji bi radi ponudili krono sv. Štefana dosedanjemu državnemu upravitelju Horthyju. Zdi se, da so se sedaj vse te grupe ujedinile ter da nameravajo ustanoviti skupno legitrmistično stranko, Kot vodja nove stranke se imenuje grof Julij Andrassy. Nova stranka se bo najbrž zedinila za Otona Habsburžana kot kandidata na madžarski prestol. , Kandidati za predsednika nemške republike. Do sedaj f so se v Nemčiji še le same desničarske stranke zjedinile j na skupno sodelovanje pri volitvah državnega kanclerja, ! Desničarji kandidirajo dr. Jarresa. Republikanske stranke ' in socijalisti se dosedaj še niso sporazumeli. Centrumov \ kandidat je dr. Marx, socijalistični pa bivši pruski ministr- j sii predsednik Braun. Kandidatura dr. Simonsa, o katerem j se je prvotno govorilo kot o skupnem kandidatu republi- I kancev, je brez izgleda. Dr. Simons je samo od Reichstaga ; poverjen kot začasni zastopnik predsednika. Verjetno je, j da se bodo tekom teh dni sporazumele vse republikanske j stranke za skupno kandidaturo dr. Marxa, ki bo imel na \ ta način še največ izgleda za izvolitev. Dr. Marx zopet pruski ministrski predsednik. Dne 10. t. m. se je vršila v Berlinu ponovna volitev pruskega ministrskega predsednika. Med velikim truščem in nemirom so se slednjič voLtve izvršile in izvoljen je bil bivši državni kancler dr. Marx. Izvoljen je bil s 222 glasovi, dočim so protikandidati dobili skupno 219 glasov. Atentat na nemškega književnika. Na Dunaju je bil izvršen atentat na znanega nemškega književnika in publicista Magona Bettauer. V redakcijo njegovega lista Je prišel mlad mož, ki je kar nasilno udrl v sobo Bettauerja ter i zaklenil za seboj vrata. Takoj nato so se začuli iz sohe-naglo se vrsteči streli. Bettauer, težko ranjen, je imel še toliko moči, da je odklenil vrata, nato pa se je zgrudit brez zavesti. Na pomoč je prihitela takoj policija, ki je atentatorja aretirala. Je to neki Otto Rodstock, po poreklu češki Nemec, pripada pa fašistovski organizaciji Hacken-kreuzlerjev. O vzrokih atentata se do sedaj še ni izjavil mislijo pa, da je to storil vsled ogorčenja nad Bettauerje— vimi spisi. Kje je prolidrlavnosl? Na prvih skupščinskih sestankih je bilo nekaj stvari in momentov takega značaja, da bi se moral naš. svet v strahu vprašati: Kam jadramo, kaj bo z nami? — Na pritožbe in očitanja razhega nasilja in druge ne-postavnosti so se slišali od radikalske in samostojno-demokratske strani odgovori: Pa na prakso se ne gleda, samo da se kaj doseže! — Borili smo se, kakor smo vedel in znali! — Borili smo se za oblast! — Tudi Bachov* — nekdanji cesarsko-kraljevi patenti so pripravni int dobri! — itd. Višek je pa dosegel radikalski poslanec Kočič na seji verifikacijskega odbora, ko je na govor poslanca Trumbiča o protipostavnem in protizakonitem zapiranji* in interniranju poslancev odgovoril čisto mirno, kot bi bilo to nekaj samo ob sebi razumevnega, da je država nad ustava. To v zvezi z radikalskimi zatrdili, da se da in sme boriti za oblast z vsemi sredstvi, je nekaj poraznega. Ni samo nesreča, ampak tudi sramota,1*da živi meči nami še toliko ljudi in med temi tildi del takozvane napredne- inteligence, ki se popolnoma strinja s takim pojmovanjem države in oblasti. Drugi zopet premala mislijo ter si menda predstavljajo, da je država nekaj eteričnega, kar plava v vzduliu ter ne rabi nobenih temeljev. Srbi imajo starodavno in lepo reklo, ki je bilo nekdaj celo geslo: »Pravda drži zemlju i gradove!« —, zdrav razum in čut kaže, da naša država ni samo Srbija, ampak tudi Slovenija in Hrvatska itd., da država niso samo Srbi, ampak tudi Slovnici in Hrvati, ne samo radikali in Pribičevičevi demokrati, ampak tudi' slovenski avtonomisti, hrvatski republikanci, Turki, . Nemci itd., a vse to zametujejo danes radikali in samostojni demokrati predrzno in nesramno proglašujofc sebe za državo, vse svoje strankarske potrebe in koristi pa za državne koristi. Če je kdo v pravem pomenu besede prolidržaven, potem so to ti strankarji s celim svojim strankarskim in agitacijskim aparatom. V bloku narodnega sporazuma so se združile vse stranke, ki hočejo složno in resno delati na uresničenju! nad vseh Jugoslovanov ter popravljati, kar se je v prvi ! dobi naše mlade, skupne države zagrešilo. Za ceno sporazuma in skupnega cilja so odpadla razna strankarska gesla in v tej zvezi ni niti sledu kake strankarske tekme. Blok narodnega sporazuma hoče urediti in obdržati-to državo v napredku in zadovoljstvu vseh državljanov, vladni blok je pa že neštetokrat pokazal, da bi si upal in znal to državo tudi okrniti, kakor je okrnil tudi parlament, razkosali, amputirati itd., če Si to zahtevali njegovi strankarski interesi, odnosno njegova oblasti-ieljnost. V vladnem ali »nacijonalnem« bloku so oni, ki že več let grozijo Slovencem in Hrvatom z italijanskimi zavezniiki in italijanskimi topovi ter z amputacij-.skim nožem. Nadalje se iz takozvanega »nacijonalnega« oloka tudi meri in odreja ne samo državljanska pravica, ampak tudi eksistenca državljanov. »Nacijonalni« blokaši so se sedaj po volitvah popolnoma razkrinkali. Brez zadnjih sledov vesti in sramu napovedujejo eksistenčno mogočnost samo za one državne uslužbence, ki se lahko izkažejo kot njihovi pristaši. Ustavi in zakonu, ki daje vsem državljanom za enake dolžnosti enake pravice, pravi radikalija in policajdemokracija: Kaj še! Mi smo država nad ustavo in nad zakonom. V predrznem in brezvestnem istovetenju z državo se je »nacijonalno« blokaška družba spustila že do skrajnosti, ki se lovi med izrazi najostudnejšega cinizma in prave zmedenosti. Primer najgrših cinikov dajejo na primer nekateri bivši radikalski ministri, ki so na agitaciji med siromašnim sestradanim svetom po Bosni in Srbiji govorili: Očitajo nam, da smo kradli, a Ivradii smo za vas, evo — tu vam damo koruze! — Primer zmedenosti in popolne zaslepljenosti je pa dal eden od vladnih ljudi v verifikacijskem odboru. — (lovornik opozicije ugotavlja, da opozicija ni zmagala samo moralno, ampak tudi stvarno, ker je dobila večino glasov, četudi imata vladni stranki večino mandatov. Če se pomisli, kako se je od vladne strani postopalo, kako je iz večine mogla postati manjšina in narobe, se je treba vprašati, kam to vodi. — Tu se oglasi radikal: ■>V konsolidacjo!« — Da nasilje nikdar in nikjer ne vodi v konsolidacijo, to je vladnemu poslancu očividno neznano. Kako bi potem šele vedel, da se tudi nasilneži sami ne morejo konsolidirati vsled slabe vesti in vsled posledic svojega za državo in narod skrajno nevarnega dela. Dnevne novice. Zakon o tisku in novinarji. Pred par dnevi je zagrebški občni zbor novinarjev zaključil svoje razprave o načrtu novega tiskovnega zakona ter sklenil, pozvati novinarsko organizacijo in druge zainteresirane kroge.naj p ob vzamejo vse možne korake, da se zakon v taki obliki ne sprejme. V novinarski organizaciji so novinarji vseh političnih strank in struj, a vse vodijo izključno le skupni profesionalni interesi in pogledi proti takemu osnutku tiskovnega zakona Če se ta osnutek uzakoni, ne bo potrebna samo posebna jetnišnica za novinarje, ne bodo listi izhajali lahko samo kot kaki stoletni koledarji, ampak tudi v splošnem se bo občutil neznosen pritisk na javno življenje in pred svetom bi imeli mnogo škode na ugledu. Ne glede na to, c>a se režimi menjajo in da bi tak tiskovni zakon pobijal danes ene, jutri pa druge liste, dokler ne bi bili vsi uničeni, je treba upoštevati, da ima ta načrt predvideno tudi postopanje prob onim stvarem in zadevam, brez katerih si lista sploh ne da misliti, in bi bil vsak list popolnoma izročen birokratičnim šikanam. S protestom novinarjev se strinja tudi samost c jno-demokra iška »Riječ« ter razklada v uvodniku od 11. t. m., da bi bil tak tiskovni zakon naravnost nemogoč. V pomirjanje našim županom. Iz Beograda nam poroča poslanec Ivan Vesenjak, da dobijo občine v najkrajšem Času iz Beograda nazaj stalne volilne imenike za volitve v narodno skupščino. Na merodajnih mestih v Beogradu so uvideli, da bi župancm ne bilo mogoče, v tako kratkem času napraviti od glavarstev zahtevanih prepisov in bi bil vsak uradni popravek volilnih imenikov izključen, torej se bodo županstvom brž kot brž vrnili stalni volilni imeniki. Res »naprednost« ŽerjavovcevI »Juho« že dolgo časa laže ter upije o raznih sleparijah ter goljufijah, katere je uganjala SLS pri zadnjih volitvah. Wie der Schelm selbst ist, so denkt er auch von den anderen. Ker je policaj-demokratom laž, goljufija ter prevara že pri vsakem življenjskem koraku utelešena, bi rada ta Žerjavova gospoda te svoje nečednosti ubrizgnila tudi pristašem SLS. Ker tega v istini ne more storiti pa skuša javnosti razne prevare in goljufije, ki bi jih naj bila SLS zagrešila pri zadnjih volitvah, sugerirati potem »Jutra« in »Naroda.« Vse nečuvene laži, ki jih servira »Jutro« o klerikalnih vo-Llnih goljufijah javnosti, so žerjavove! zbrali v posebno pritožbo na verifikacijski odbor. To pritožbo je skrpucalo par mariborskih ter ljubljanskih policajdemokratskih advokatov in jo garniralo po »Jutrovem« receptu s prav naprednimi psovkami. Pritožba žerjavevcev je sestavljena v tako surovem in po orjunsko divjaškem tonu, da so se nad n'o zgražali celo radikali in bili mnenja, da imajo slovenski žerjavovci prav špecijelno »napredno« kulturo, ki prihaja do izbruha v psovkah ter surovosti celo v pritožbah, ki so naslovljene na eno najvišjih mest! Predsedniki volišč v okrožju Celje-Mariboru se naj zahvalijo »Jutru«, da jih je opisale kot popolnoma nesposobne ljudi, ki niso mogli preprečiti »klerikalnih sleparij«, ki niso znali voditi volitev. Če bodo prišli v disciplinarno preiskavo in bedo obs jeni na povračilo sprejetih dnevnic, naj bodo do smrti hveležni »Juhu.« Ako so navedbe »Jutra« resnične, petem mora priti v raznih občinah do ponovnih volitev, dptdčh; predsedniki —; dr. Božič. dr. Go-' rišek, sodni svetnik v Rogatcu itd.- pa morajo dobiti občutno kazen. Čuditi se moramo liberalni inteligenci, da se pusti tako blatiti po »Jutru-k in da proti temu ne protestira. Ali so razni gg. odvetniki in notarji, državni uradniki in učitelji .izgubili- vsak čut za poštenje in resnico? Kaj pa, če bodo »klerikalci« napram tej liberalni gospodi začeli ' izvajati konsekvence?! f Za rudarje in obstoj rudnikov v Sloveniji. Poslanca j Vlado Pušenjak in dr. Jakob H odiar sta v pondeljek pri j generalni direkciji rude v Beogradu intervenirala radi od- j * pusta rudarjev in obstoja rudnikov v Sloveniji. Dobila sta j, zagotovilo, da se bedo rudarji nazaj sprejeli, ako ministrst- j j vo saobračaja reši predlog glede ukinitve lomljenih tarifov j ! in se dobijo električne centrale na račun reparacij. Posl. j j Pušenjak je nato minis ha saobračaja opozoril na krizo v j I rudnikih Velenje in Zabukovca ter prosil, da predlog glede j j tarifov takoj reši. Tudi se bodo storili v najkrajšem času j I vsi potrebni koraki, da se dobijo na račun reparacij elek- j ! trične centrale ter tako zasigura obstoj in napredek sloven j I skith državnih premogovnikov. j Bivši ptujski župan Ornig umrl. V sredo ponoči je j j umrl v Gradcu bivši ptujski župan in voditelj štajer- ? : skih nemškutarjev Josip Ornig. Zadnje njegovo delo je ( j bila akcija proti slovenskemu deklaracijskemu pokretu ! in deputacija nemškutarjev na Dunaj. Ob preobratu se ; je preselil v Gradec in tu je sedaj pozabljen umrl. \ Afera Thum—Taxis. Ro celi naši državi se govori j in piše sedaj naj več o aferi Thurn—Taxis, v katero je j zamotan pravosodni minister dr. Lukinič in z njim vred | tudi Pribičevič in celotna sam. demokratska stranka, j »Jutro« bi rado potom izjav Lukiniča celo zadevo Thurn—Taxis porinilo iz slovenske javnosti, a se mu | ne bo posrečilo. V samostojno demokratski stranki sa- j mi je nastal ravno radi te afere hud ter oster spor. Med j. policajdemokrati sta dve na zadevi interesiram struji: ! ena grupa, ki se je borila za dvig sekvestra, druga, ki je ! bila vedno proti. Odkritja v tej aferi so za policaj de- j mokrate od dne do dne zagonetnejša. Radikali trdijo, j da je v neki banki v Zagrebu deponiran šek za usluge, j I katere je napravil Lukinič z dvigom sekvestra. Zani- i mivo na celi zadevi je tudi dejstvo, da celo Pribičevič j tako od strani obsoja Lukiniča in izjavlja, da bo moral j Lukinič radi tega slučaja pred sodišče. Opozicijonalni j blok pripravlja ter zbira materijal za obtožbo dr. Lu- j kiniča. Celo nekateri radikalni poslanci so se ponudili, ! da bodo podpisali obtožbo, ker ima vlada sama v rokah dokaze, da se je v tej aferi delil ter prejemal denar kar v stotinah milijonov. Eden od radikalov je izdal beograjskim novinarjem, kako je samo eden od j uradnikov onega advokata, ki je zainteresiran na dvigu j sekvestra, dvignil pri Srbski banki v Zagrebu pet mili- ! jonov dinarjev. Vlada ve celo ime tega uradnika in ad- j vokata, a ga še ne izda. Vlada bi morala v tej velikanski aferi izdati poseben komunike in javnosti pojasniti, ali je sekvester z imetjem Thurn—Taxis dvignjen z njeno vednostjo ali ne. Afera nikakor ni omejena samo na osebo dr. Lukiniča, tudi ne samo na samostojno demo- ; kratsko stranko, ampak 'sega v vladni blok. Dvig se- j kvestra Thurn—Taxis je bil davkrat pripravljen za sejo ministrskega sveta, a Pašič ni pustil priti do razprave, ker on sam zbira materijal, s kojim bi prisilil Lukiniča do demisije. Kaj vse morajo pretrpeti hrvatski zajedničari! V viro- j vrtičkem okraju — južno cd mesta in postaje Virovitica v Suhem polju se je zgodilo pred kratkem to-le: Predsednik zajedničarjev v Suhem polju, 601etni ravnatelj denarnega zavoda Kureš, je Hrvate učil, kako se naj pritožijo radi volilnega terorja na pristojno mesto. Radi tega pouka in ker je zajedničar, so ga aretirali in z njim še sedem drugih Hrvate v, od kojih je Franjo Kutnjak invalid brez roke.Tri od aretiranih Hrvatov so tirali žandarji privezane za voz. Morali so teči za vozom kakor psi. Porinili so jih v najbolj gnusni zapor, kjer je nevzdržljiv smrad. Vse dosedanje prošnje, da bi zapor in žrtve zapora pregledal zdravnik, sc bile doslej zaman. Pritožba proti zaporni kazni je brezpomembna, ker so izrečene obsodbe telefonskim potom po dogovoru z velikim županom. Povolitvene razmere v Virovitici. O povolitvehem nasilju v virovitičkem okraju in pesebej še o žalostnih in neznosnih razmerah v Virovitici poroča hrvatsko časopisje to-le: V Virovitici sami vlada po volitvah pravo vojno stanje. Po celem mestu koraka policija z nasajenimi bajoneti. Pismene tajnosti ni, ker roma vsako pismo, katerega piše kateri od naših prvakov, na policijo, okrajni glavar to korespondenco odpira in ko jo je temeljito cenzuriral, jo še le pošlje naslovljencem. Priporočena pisma okrajni glavar zadržuje pri sebi po cele tedne in jih navadno sploh ne vrača pošti, Ja bi jih ta dostavila. Puške so edvzete vsem lovcem, celo onim, ki niti politično opredeljeni niso, a ne smejo na lov, dokler ne postanejo radikali ali pa Pribičevičevi pristaši. Trgovcu Paveličiču v Virovitici so prepevedali prodajati strojno olje, češ, da preti nevarnost ognja za državotvorno banko, ki stoji preko ceste. Ta zabrana prodaje olja je izdana po nekem patentu, ki je star 50 let, ko še surovega olja sploh niti poznali niso. So se pač na ta način rešili konkurence lastnemu pedjetju, katero propada. Davke pobira po mestu policija z bajoneti in to, od radičevcev, radikali in Pribičevičevi demokrati dolgujejo od svojih podjetij po 500 000 din., a nikdo jih ne sili k plačilu. Vsi pristaši protivladnih strank so z eno nogo neprestano v zaporu in ogrožen jim je obtsoj, a nikdo od preganjanih ne obupava, ker ve, da trpi za pravično stvar, ki mora konečno vendarle zmagati! Najnovejši način iztirjevanja davkov. Po madžarskih in nemških vaseh v Baranji so začeli takozvani vaški notarji na čisto po balkansko nov način iztirjevati davke. Brez vsakega predhodnega obvestila se Nemce in Madžare eksekutira. Tem ljudem se niti ne sanja, da bi imeli kake davčne zaostanke. Kar mehi nič in tpbi nič se Nemcem in Madžarom zarubljajo .polje delslci str:ji ter živine, in kar na licu mesta proda. Uboge žrtve so se sicer, prito- žile radi tega nečuvenoga načina pobiranja davkov, satno vprašanje je: kedaj- kako in če bo sploh ta pritožba ren seiia?! 'v v, Podivjani avto na sarajevskem sprehajališču. Na sarajevskem šetališču »Medreke« se je dogodila te dni precej huda nesreča, ki bi bila lahko povzročila veliko katastrof«., Šofer Ahmed Dedič je naložil na avto svoje prijatelje Sahiba Krko in Rizvo Vanjiča ter jih v družbi par žensk, odpeljal na »korzo« v Medreke. Tu je pustil Vanjiča v avtomobilu, da ga čuva, ostali pa so šli v bližnjo kavam« Vanjiča je silno zanimal mehanizem voza in radoveden je začel grabili za razne kljuke in vzvode. Nenadoma je potegnil za pravi vzvod in avto je začel naglo drveti p» ulici. Ker Vanjič ne zna šofirati, se je pričel na ves glSs dreti, dočim je avto drvel po ulici sem in tja ter podiral številne sprehajalce kar po vrsti. Slednjič je par ljudi naskočilo dirjajoči avto in eden, ki se je na to spoznal, ga je hitro ustavil. Cela ulicq je izgledala, kakor kako bojišč«. Avto je podrl in povozil kakih 13 oseb, med temi 5 deklet, katerim je raztrgal obleko. Ranjene sc tri osebe, Ahmed Dediča in Vanjiča je policija aretirala. Čarugin pomagač pod ključem. Pred par dnevi je bi aretiran od žandarmerije v Trilju logar Martin Marič h Veliča in pripeljan v splitske zapore. Marič je obdolžen 14 razbojništev in treh reparskih umorov. Bil je pred enim letom član Čarugove roparske družbe in se je udeleži Čaruginih tolovajskih pohodov po okolici Osijeka. Marič je priznal zločine'. Najbolj zanimivo pri tei aretaciji Čaru-govega pajdaša je dejstvo, da je bil Marič občinski gcždar in kot tak pri zadnjih skupščinskih volitvah podpredsednik volišča III v Trilju kot odposlanec občine in eden najbolj vnetih agitatorjev ža vladno skrinjico. Naseljevanje naših muslimanov v Turčiji. Turška vlada je razpravljala o naselitvi iz Južne Srbije došlih muslimanskih obitelji. Odobrila je za letos naselitev 30.000 muslimanov, ki hočejo izstopiti iz našega državljanstva Večje število letos še ni mogoče sprejeti, ker se niso preskrbljeni vsi oni muslimani, ki so prišli iz Grčije. Vsem izseljencem preskrbi turška država brezobrestno posojilo^ žito za seme in orodje, dočim si morajo stanovanje in gospodarska poslopja postaviti sami. Za bodoče leto je dovoljeno število izseljencev povišano na 50.000 oseb. Nesreča vsled nepazljivosti. T e dni se je na železniški progi v neposredni bližini Dubrovnika dogodila nesreča, katere žrtev je bil dvoleten otrok. Vsled nepazljivosti roditeljev je dete zašlo samo na železniško progo ter se tam igralo. Izmučeno je slednjič na progi zaspalo. Privozil je vlak ter ubogega otroka popolnoma razmesaril. Nemar-nost staršev je tako pozročila smrt nedolžnega otroka. PRIREDITVE. Orlovski odsek Sv. Anton v Slovenskih goricah priredi na praznik sv j Jožefa, dne 19. marca, dramatično predstavo »Izgubljeni sin«, svetopisemsko žaloigro v petih dejanjih. Prireditev se vrši samo ob lepem vremenu Prijatelji iskreno vabljenji Orlovski odsek v Konjicah priredi na Jožefovo popoldne ob 3. uri akademijo s telovadbo članov, člani«; in obojega naraščaja, s petjem in nàzadnje s.simbolično sliko »kralj Matjaž«. Prijatelji mladine, domačini in sosedje, iskreno povabljeni! Občinam lenarškega okraja. Okrajni odbor, ali pravzaprav dr. Milan Gorišek, pošilja občinam v sodnem okraju Sv. Lenart v Slov. gcr. sledeči razglas: Štev. 25. Okrajna hranilnica pri Sv. Lenartu. Vlagateljem okr. hranilnice. Potek zadnjih uradnih dni je pokazal, da skušajo neodgovorni elementi spraviti med vlagatelje okr. hranilnice nemir, ki je v stanu škodovati vlagateljem samim, v glavnem pa revnim izposojevalcem ter konečno okraju. Neekonomično dviganje hranilnih vlog je namreč prisililo ravnateljstvo, da sedaj strogo uveljavlja svojo pravico na odpovedne roke, tako da. bodo prišli tudi res potrebni jako pozno do svojega denarja. Na drugi strani pa bode pričelo ravnateljstvo izterjevati svoja posojila, da krije zahtevke vlagateljev. Zaslužek bodo imeli le odvetniki irt to prav masten, ravnateljstvo ’ pa nobene škode, ker nima posojil, pač pa bode potrjena v nesrečo marsikatera kmetska hiša. — Okrajna hranilnica je zavod okraja, kateremu pomaga ne samo s svojimi sredstvi, ampak tudi s čistim dobičkom. Oškodovanje okrajne hranilnice pomeni zato oškodovanje celega okraja. — Glavno za vsakega vlagatelja je popolna varnost njegove naložbe. V tem oziru ne more nikdo v okraju le približno toliko nuditi, kakor hranilnica Ona stoji pod vodstvom mož, ki so v svojem lastnem gospodarstvu ter javnosti pokazali svojo neoporečnost in je pod stalnim nadzorstvom vladnega komisarja. Za varnost vlog jamčijo vsa posestva okraja s svojo davčno močjo. Da pa nudi zavod vlagateljem tudi obrestno ugodnost, sklenilo je ravnateljstvo, da obrestuje one proste hranilne vloge, katere lastniki se izkažejo s hranilno knjižico, na zahievo po 8%, pričenši s 1. prihodnjega meseca. — Gospodarskega vzroka za dvigovanje vlog tedaj ni, nasprotno, vse govori proti! Za eventualno škodo, ki bi nastala poedincu iz nadaljevanja te gonje, odklanja ravnateljstva vsako odgovornost , ri ,£ Ravnateljstvo ; sestoji. ® sledečih gospodov in sicer: v* Franc Kramberger, veleposestnik,, kot predsednik; dr» Mf Gorišejc, odvetnik, Sv. Lenart; Josip Petrič, posestnik, Zg. w Voličina? Jakob R vetepbsesti^fe; Bre^gova; ivait^Roš-icafj'Tnin.' n. r. irv posestnik, Sv. Jurij; Fran šabeder, posestnik, Zg. Korena; č. g. prošt Einspieler, prošt, Sv. Jurij; Josip Zelenik, veleposestnik, Selce, Na tb samolastno »naredbo« okrajnega odbora Sme ■dobili od več občin vprašanje, ali ima Okrajni zastop, oziroma advokat dr. Milan Gorišek, pravico, da diktira občinam, da me.rajo razglas o hranilnici imeti nabit 14 dni na občinski uradni deski, potem pa okrajnemu zastopu poro-iati, da so ta izkaz izvršile. Na to vprašanje odgovarjamo: Informirali smo se na merodajnem mestu in zvedeli sledeče: Okrajni zašto p ali odbor absolutno nima pravice datati take ukaze občinam. Občina ima lasten delokrog in prenešen delokrog. V lasten delokrog ne spada razglaševanje ukrepov okrajne hranilnice ali okrajnega odbora, ki se tičejo hranilnice ali okrajnega odbora. Prenešen delokrog ima pa samo one posle (agende), ki jih vrši sicer državna oblast. Okrajni zastop nima prenesenega delokroga in torej po veljavnih zakonih ne more dajati nobenih naredb občini. Sodelovanje okrajnega zastopa ali odbora v občinskih zadevah je določeno v paragrafih 57 .tn 58 zakona o okrajnih zas topih. O prenesenem delokrogu, ki ga ima občina, pa govori § 25- obč. reda. To je čiste nepristransko navodilo, izčrpano za ta slučaj po veljavnih zakonih. Če bo torej skušal advokat dr. Milan Gorišek šikanirati občine šentlenarškega okraja s ■svojo »-naredbo« o okrajni hranilnici, imajo gg. župani v tem pojasnilu gradivo, da lahko dajo primeren odgovor. Na vprašanje, kaj storiti vlagateljem pri okrajni hranilnici, ako jim tam nočejo ali ne morejo izplačati hranilnih vlog, svetujemo, da zasebni vlagatelji hranilne knjižice izročijo kakemu drugemu denarnemu zavodu, da jih šztirja. Mislimo, da bo ta posel najbolje izvršila naša Posojilnica pri Arnušu. Posojilnica bo tudi izvršila pravočasne odpovedi. Slišimo, da okrajna hranilnica kmetskim dolžnikom neusmiljeno iztirjuje posojila. Radi tega postopanja Žerjave vcev, ki so se polastili okraja, vlada po celem okraju veliko razburjenje. ; tri milijarde* a na gledališče v Mariboru je popolnoma po-j zabila. Bogato- dotirano gledališče v Beogradu je med vo~ I litvami dobilo še 3.8 milijonov din., mariborske gledališče j pa ničesar! žerjavovi pristaši v. Mariboru bodo kljub temu j zmerjali »klerikalce«, hvalili vlado, ki je nepostavno izdala nad tri milijarde, in velili Narodni blok. Živijo demokratska skrb za gledališče v Mariboru! Kaj pa, če bi v skrbi za gledališče v Mariboru začeli »tigri« posnemati demokrate in bi molčali ter molče odobrili zapostavljanje slovenskega gledališča? Premišljujte o tem, volile: Narodnega bloka! ■ ■ Zagonetni umor Mikla in njegove družine bo pojasnjen.. Dolgo časa. je bil razplet zagonetnega umora Mikla in njegove družine v zastoju. Glavni obdolženec pri tem zločinu Žlahčič je doslej trdovratno tajil vsako krivdo, njegovega pomagača Čiča pa je kmalu po zločinu izginil nekam preko meje. Ko je že sédel Žlahčič precej dolgo v preiskovalnem zaporu, je dobilo mariborsko okrožno sodišče iz Italije obvestilo, da je italijanska oblast Čiča v Nabrežini aretirala m ga bo krečila v Maribor. Že pred tedni- je bila naša policija na Rakeku obveščena, da jej bo izročen Čič, a je čakala zaman nanj. Čiča je res italijanska eskorta gnala proti Rakeku, da bi ga izročila naši policiji, a jej je zločinec med transportom ubežal ter pobegnil na, avstrijsko ozemlje. Na Avstrijskem je prišel Čič v konflikt z oblastmi, ker ni imel pri sebi niti enega dokumenta. Izgovarjal se je, da je jugoslovanski državljan. Avstrijci so ga prijeli in ga tirali kol Jugoslovana na Jesenice. Na Jesenicah je naša obmejna policija Čiča spoznala in včeraj zjutraj je bil Žlahčičev sotrudnik predan v preiskovalni za-por mariborskega okrožnega sodišča. Čiča je včeraj popoldne preiskovalni sodnik že zaslišal. Ker je tudi Čič pod ključem, je čisto gotovo, da se bo studenški zločin pojasnil in čisto razkril. Žlahčič je še vedno kot močno jetičen v bolnici jetnišnice. Krekova posojilnica v Mariboru priredi dne 19. t. m, ob pol 10. uri dopoldne v društvenih prostorih, Koroška cesta 1, za člane in vlagatelje predavanje o organizaciji in pomenu posojilnic v gospodarskem življenju ter o današnjih denarnih razmerah sploh. Predaval bo g. Barle, revizor Zadružne zveze v Mariboru. Ime predavatelja kot j strokovnjaka jaanči, da bo predavanje strogo strokovnq itar j zelo zanimivo, radi česar se pričakuje obilno udeležbo. > Ljudska univerza. V pondeljek, 16. t. m. ob %8. zvečer: Slovenski- narodni napevi, predava gospod pno~ ■ fesor Druzovič, poje gospod Živko, spremlja ga gospod profesor Druzovič. Jugoslov.-češkoslovaška liga priredi Masarykov večer s predavanjem B. Borka v soboto, dne 14. t, m. ob 20. i:ri v restavraciji Narodnega doma. Občni zbor Protituberkuiozne lige. V petek, 20. marca 1925 ob 20. uri se bode vršil v mali kazinski dvorani IV. redni občni zbor Protituberkuiozne lige v Mariboru s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika. % Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika, Poročilo pregledovalcev računov. 5. Dopolnitev odbora. 6. Predavanje gospoda docenta dr. I. Matka o postanku, pomenu in zdravljenju golše (krofa). Iz društva vojaških gažisiov. G. polkovnik Lebar, duša tega društva, je na občnem zboru dne 10. januarja t. L, ki pa ni bil sklepčen vsled slabe udeležbe, odložil vse funkcije, ki jih je vodil pet let od ustanovtive društva. člani se pozivajo k sestanku v pondeljek, dne 16. t. m. ob 11. uri v mali dvorani Šlarafije, da se izvoli nov funkcijonar ter obravnavajo še druga organizacijska, vprašanja. Po statutu je potrebna navzočnost dve tretjini članstva in člani se prosijo, da razširijo to vabilo. Protituberkulozni ligi so darovali: Elektrarna Fale 500 din., občinski urad Studenci pri Mariboru 200 dim, strojna, lesna in kemična industrijska družba v Polzeli. 100 din., Jugoslovansko hranilno in posojilno društvo * Mariboru 100 din., Mariborski kreditni zavod 50 din., Hranilnica in posojilnica Dol pri Hrastniku 25 din.. Celjska posojilnica d. d. Šoštanj 25 din., Hranilnica in posojilnica-V Svetinjah 10 din., Hranilnica in posojilnica Sv. Štefan pri Šmarju 10 din. ter Hranilnica in posojilnica v Petrovčah 20 din. Vsem darovalcem prisrčna hvala! Pomotoma so v letnem poročilu podpornega društva I za revne učence izostala imena sledečih dobrotnikov: tvrdka Scherbaum poslala 25 mlečnih štrufc, Witlaczi! 120, Malek 100 žemelj za božičnico. Najlepšo zahvalo izreka odbor. Iz Celja. Mestno oskrbništvo v Celju. V zvezi s proračunom mesta Celja se je med tem časom začelo preiskovali mestno oskrbništvo po določenih odbornikih. Dognale so se vazne pritožbe glede oskrbništva, pred vsem se je po raznih osebah ugotovilo, da je preveč ljudi zaposlenih pri ^skrbništvu in predrago plačanih v primeri z uslužbenci drugod. Slišijo se tüdi pritožbe, češ, de je oskrbnik uporabljal deloma mestne uslužbence na mestni račun v privatne svrhe. Tud: so nekateri bivši nastavljene: navajali, da se oskrbnik ni stroge držal pogodbe glede uživanja mest mega premoženja. V kolikor so te pritožbe utemeljene, bo degnala preiskava. Vsekakor pa je na mestu, da se preis-kava izvrši, da se nikomur ne bo delala krivica, niti oskrb- niku, niti prizadetim občanom. Zadeva bo najbrže prišla |fe v prvi občinski seji -na dnevni red. O podrobnostih bomo še poročali. Cinkamiško delavstvo v Celju. Odkar je prešla uprava cinkarne v privatne roke, so prizadeti delavci glede bolniške blagajne itd. postavljeni na isto stopinjo, kakor delavci pri raznih drugih podjetjih, ki nimajo takega značaja, kakor cinkarna. S&daj se poteguje delavstvo, da bo tudi ! ono deležno ugodnosti, ki se nudijo delavstvu drugod, po ! bratovskih skladnicah. Kakor je videti, je delavstvo v tem vprašanju skoro popolnoma složno in je torej pričakovati, da bo doseglo v tem važnem vprašanju zadovoljiv •uspeh. Cesta Ostrožno—Vojnik. Že več let se vaščani iz , Ostrožnega, Lokrovca, Lopate itd. potegujejo za cesto, ki ' ibi vodila iz Ostrožnega skezi Lokrovec, Dobrovo in Lešje | na Vojnik. Sedaj so se tako daleč zjedi-nili, da so že za- j sebniki podpisali prispevka do višine do 100.000 kron ter so se večinoma zavezali dati brezplačno delavce in živino na razpolago, samo da bi se napravila v tej smeri okrajna : cesta. Želja prizadetih je vsega uvaževanja vredna, vpra- , Sanje bo le, ako bo okrajni zastop celjski imel dovolj denarja na razpolago, da bi lahko poleg že obstoječih okrajnih cest, ki potrebujejo ogromne svote, napravil še novo in jo vzdrževal. Prizadete občine bi najbrž morale ne samo naprave, temveč v bodoče tudi za vzdrževanje te ceste prispevati, ako bi jo naj okrajni zastop prevzel. Gotovo bo okrajni zasto-p šel prizadetim ljudem in občinam na roko kar mogoče. ' j j k Maribora. VoIHcem in somišljenikom v Mariboru! Več sto naših vclileev ni vpisanih v volilni imenik, na stotine pa je vpisanih nasprotnikov, ki ne spadajo med volilce. Nasprotniki so vr lili za mrtve in take, ki so se že davno izselili. Ce nisi vpisan, ali si napačno vpisan, če si se preselil iz enega okraja v drugega, pojdi takoj na magistrat v sobo it. 4 in tam zahtevaj popravo volilnega imenika. Zahtevaj Judi, da se mrtve in take, ki so se izselili, črta. Samo štiri dni je še čas za- uradno popravo volilnih imenikov. Somišljeniki, povejte to vsem znancem in našim prijateljem! Gledališče v Mariboru. Davidovičeva vlada je nameravala zahtevati od finančnega odbora naknadni kredit za narodno gledališče v Mariboru in bi tudi to storila, ako bi se Narodna skupščina rte razpustila! Prišla je ha vlado radikalna- in Pribičevičevs stranka, med ministri se nahaja tudi dri Žerjav. Ta vlada 'je za časa volitev preko proračuna in brez dovoljenja finančnega odbora potrošila nad LISTEK. Grad Jlrastovec. Spisal dr. O. Qaunig. i (Dalje.) Po tedanjem običaju je prebral grajščak vpričo več oseb smrtno sodbo pred gradom in nato izročil obsojenega krvniku v svrho izvršitve smrtne kazni. Zanimiva je zbirka kazenskih razprav glede žensk, ’ ki so pomorile svoje otroke. Te razprave nam dajo vpo- -I gled v tedaj žalostne pravne in nravne razmere. Tako čitamo ime neke Marinke Wambek, ki je imela razmerje z Mihaelom Pavalec in je svojega otroka ža- j dušila v snegu in prikrivala skozi pet let 'to hudodelstvo. : Dne 20. majnika 1695 ji je naznanil tedanji sodnik Jakob Hes smrtno obsodbo. Dne 21, prosinca 1702 je bila obsojena na smrt Uršula Senekovič in še 10. sušca 1778 Marija Golob. V Sv. Lenartu samem je bila tudi sodnija, takozva- ni Burgfried. Vsakokratni župan je bil trški sodnik, ki je sodil v malotnih zadevah; imel je približno delokrog sedanjega okrajnega sodišča in nas spominja na dandanašnje posredovalne urade na sedežu občinskega urada. -j Na morišče v Sv. Lenartu spominja še označba križa v Sv. Lenartu in mosta črez Velico z »gerihtni ! križ« in »gerihtni most«. Pri tem križu je opravil ob- j sojenec, ki so ga pripeljali na morišče, svojo zadnjo | molitev. Ta križ je leta 1813 docela razpadel, vsled če- i sar so ga dali tržani leta 1814 pozidati. Dne 26. junija 1814 ga je svečano blagoslovil dekan Šalamun. Pri tej pfriliki naj omenim, kaj ljudje govore o nastanku Črnega križa v črtiem lesu, V gradu Hrastovec je bil mlad grof, ki se je za- ljubil v lepo grofico. Imel je resen namen jo poročiti In še je tüdi na tihem z njo zaročil. Moral pa je nenadoma, j na križarsko vojsko v‘sveto deželo. Razmerje grofa do svoje neveste ni ostalo brez posledic, za kar je zvedela grofova mali. ' ' T 1 Ker je hotela preprečiti zakon med zaročencema, je začela trpinčiti nevesto na vse načine in ji groziti, češ, da se je njen sin z njo samo šalil in je ne misli nikdar poročiti. V tej obupanosti je mlada grofica, ko je porodila, vrgla, dete v gbrečo peč, da bi prikrila sad te ljubezni. To pa je ravno hotela doseči grofova mati. Izročila je detomorilko sodniku,■ ki jo je tudi obsodil ni smrt na grmadi. Ko je peljal krvnik detomorilko na morišče v Sv. Lenart, ga je prosila milo, da naj jo že prej usmrti. Krvnik, ganjen od velike lepote, je ustregel tej želji in usmrtil deklico v Črnem lesu in jo tam pokopal. Ko pa se je kratko potem vrnil grof in vse la zvedel, dal je postaviti na dotičnem mestu križ iz Črnega kamenja v spomin svoji nesrečni nevesti. S svojo materjo ni govoril več in je ostal neoženjen. V gradu Hrastovec se vidi še dandanes podoba zate. plavolase deklice. Govori se, da je to tista nesrečna grofica, ki. je končala tako žalostno. Črni križ — tudi kameniti križ — je stal prej nat vrhu ravno na tem mestu, kjer je sedaj okrajna cesta, Ko so leta 1852 preložili cesto na sedanje mesto, so prestavili križ na rob na desni strani v smeri proti Sv» Lenartu. Križ je bil postavljen v celoti iz obrezanih kamnov črne barve in s kamenitim! ploščami pokrit. Ob vznožju so bili okoli in okoli tri stopnice. V križu samem je bila vdolbina, v katero je bila vložena tablica iz pločevine. Na tej tablici je bil napis, od katerega so se dale čitati besede: Gott sei ihrer Seele gnädig — Gospod se usmili njene duše. To bi spominjalo na usodo kake obsojenke, ki je morala tukaj zadostiti posvetni pravici. . Videti so bile tudi štiri črke E. T. G. H. in letnice 1665 in 1789. Te črke se nanašajo bržkone na Erazma Friderika grofa Herberstein, ki je dobil po smrti svojega očeta Günther-ja barona Herberstein leta 1655 ta-grajščino in umrl leta 1691 v starosti šestdeset let. Prv»> letnica se nanaša bržkone na čas, ko je bil križ postav»-’, len, druga na čas popravila. . - si • .iv»; (Dalje prihodnjič.) Izdaja konzorcij Trdemo deteijno «ftrtožino, I o seme, garantirano čisto, pošilja vsako Sprejme *e vrtnar ta eeleujavo % » 35 dm.: R. Vtä«. Pt«J. 71 6-1 KütCa£i J.Ä i ■ .......-...................——j Maribo'. 94 2 Morska trava (Afrik) najboljše vrste mrd; vsako množino , . . najceneje »Fntkfas«, Ljubljana, Tabor 2 in Krekov j“o^Vloričnem!! trg 10. 760 10—T ‘poljskemu in sadnemu pridelku. aslov v upravniit.u. Ce prodajate hiše, posestva, oddajate trgovino, gostilno, Glag0Vjr(S*k.nfltt na» Tisk Tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Odgovorni urednik: Januš Goleč. »Naše Strašeč»