Leto XXVI. Poštnina plačana v gotovini. Lendava, 30. aprila 1939. 18 SLOVENSKE KRAJINE NOVINE Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Letna naročnina v državi 30 Din., me- sečno 2.50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na skopni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din., me- sečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov: Cela stran 800 Din., pol stran 400 Din. 1 tak niže Poslano med tekstom vsaka reč 2 D mali oglasi do 10 reči 5 Din, više vsaka rač 1:50 Din. Želimo mir. Okoli celoga sveta se je zgrnilo tak sparao ozračje, da že vsi narodi komaj odihavlejo. Neprestana skrb i straj nas düši i davi, da ne bi mogoče pa vö- vdarila bojna, od štere Znamo, da bi bila vnogo strašnejša, kak je bila ona pred dvajsetimi leti. Nihče si bojne ne želi. Najmenje si bojno želi preprosti kmečki človek, zato ka zna, da bi v boj- ni kmet — ki je nikaj ne kriv — pa največ trpo. Možje i dečki bi morali püstiti mirni dom i iti v strelne jarke, gde je vojak v ne- prestanoj nevarnosti, da ga za- dene sovražna krogla, granata i ga namesti raznese ali njemi pa odtrga roko ali nogo, da bo vse živlenje pohableni, dela nezmo- žen, sebi i svojim dragim do- mačim v nevoló.Toje edno,za- kaj si kmet bojne ne želi. Ob drügim kmet lübi svoj dom, svojo zemlo i v bojnom časi mora zapüstiti svojo ženo, svojo deco, svoje imanje. Kak je to nekaj groznoga! Žena ostane sama, zapüščena, Bog pa je za- kon nastavo zato, naj mož i žena živita sküpno, v lübezni zdrüže- niva do smrti. I to zvezo loči bojna, ki zavolotoga vseče stra- sno rano v srce verne žene i dobroga moža. Tüdi deca zgübijo očo, ki je tak jako potreben deci, da se ta dobro odgojijo. Pri vzgoji dece sta potrebniva oba, oča i mati; oča s svojov oblastjov i mati s svojov lübavjov i potr- pežlivostjov. Če pri vzgoji dece eden ali drügi fali, je vzgoja dece nepopolna. To smo lejko spoz- nali po svetovnoj bojni, kak je mladina postajala nekam divja. Vidilo se je i se šče na vnogih zdaj vidi, da ne bilo poleg očine roke te, gda bi bila najbole po- trebna. Le redke so tiste matere, ki bi same s svojov močjov brez oče mogle svojo deco — po- sebno dečke — prav vzgojiti i jih obvarovati kvarnoga vpliva toga sveta. Zato si nieden dober kmečki oča bojne ne želi. Tüdi gospodarstvo potre- büje. doma dobroga gospodara i dobre delavne roke, če ščemo, ka ne prepadne. Bojna pa vze- me navadno vse gospodare i tüdi vse dobre delavne sinove. Vojaki so sami zdravi, močni možje, ki bi tüdi doma pri go- spodarstvi bili najbole potrebni. Zato je nujno, da gospodárstvo doma prepada. Žena sama s svo- jov drobnov dečicov ne more opravlati vseh poslov, da gospo- darstvi ne bi škodilo. I četüdi se po bojni mož povrne zdrav na svoj dom, je njegovo gospodar- stvo med tem opešalo, dosta je bilo zgüblenoga, ka se nikdar več ne da nazaj spraviti i leta pa leta se mora mantrati, da se betežno gospodarstvo pa ozdravi. To je tretji velki zrok, za- kaj si nieden kmet bojne ne želi. Kak neizmerno škodo pa majo države, ki se bojüjejo! Kelko municije se skadi v zrak ! Kelko pušk i štükov i motorov i zrakoplovov je vničenih ! Kelko cest i mostov i dragih hiš je po- rüšenih. Milijarde i milijarde zgübi vsakša država, četüdi bi bojno dobila. I če država v bojni telko zgübi, mora po bojni to popra- vlati. To popravlanje trpi deset i desetletja. Po svetovnoj bojni je minolo že dvajseti let i ešče niedna država ne zacelila vse svoje rane, ki jih je v bojni do- bila. Davkoplačevalec je tisti, ki mora popravlati škodo, državi napravleno v boji. I šteri davko- plačevalec ne čüti na svojih ra- maj, kak težko se popravlajo te škode. Šteri davkoplačevalec še ne zdehno: ka bo, ka bo, vö pa več nanč za davke ne zmoremo, gde pa te gvant i ostalo ka je za drüžino potrebno! I ravno kmet je tisti, ki iz svojega posestva najžmetnej spra- vi peneze za davek. Da šče za krüh ne zraste, ne ka bi mogeo kaj odati, ka bi bilo za davek. To je tüdi eden velki zrok, zakaj si nieden kmet bojne ne želi. Od vseh lüdi celoga sveta pa je večina kmetov, poljedelcov. Večina lüdi si teda bojne ne želi. I če vzememo kcoj drüge stanove, delavce, obrtnike, urad- nike, ki si bojne tüdi ne želijo, lejko pravimo, da si na celom sveti bojne skoro nišče ne želi. Mogoče kakši trgovec ali tovar- nar želi, da bi bojna bila, da bi te njeva pa več zaslüžila. Samo zato. A to sta samo dva, pa šče od teh so Vnogi pametni i tüdi bojne ne želijo, pa itak, glejte čüdo ! Koteo za bojno je tak nap- njeni, da samo edno iskrico trebe, pa se razleti po celom sveti i ves svet bi bio v ednom samom straš- nom ognji, v kakšem ešče dozdáj nikdar ne bio ! Kak je to mogoče! Što je tomi kriv? Lüdje navadno mod- rüjejo i pravijo: gospoda je tomi kriva! Štera gospoda? Večina gospode si ne želi bojne i si ne more pomagati, kak si kmet ne more pomagati, če bojna vö vdari. Te so pa voditeli narodov znan krivi, če bojna vö vdari? Što pa je voditeo naroda? Če poglednemo okoli po sveti, vi- dimo da so voditeli vsešerom tisti, ki si jih lüdstvo zvoli, Kak- še voditele si lüdstvo zvoli, takše jih ma, tak jih te vodijo. I pre- govor pravi: lüdstvo ma takše voditele, kakših je vredno... Pri denešnjih voditelih na- rodov — ne vseh— pa mira ne najdemo. Tej — ne vsi — ropo- čejo z orožjem... Na den goristanenja večer je Gospod Jezuš pravo apošto- lom: mir vam bodi. I ka je apo- štolom pravo, vala vsem lüdem: mir vam bodi! Mir! Kak sladka reč, kak želna reč. Kak od glada vmirajoči žele hrano, kak od žeje vmirajoči žele vodo, tak si v denešnjem časi vsi narodi že- lejo mir. Ali ne najdejo ga, zato ka so si vüha zateknoli, gda bi trebelo poslüšati Njega, ki edini more sveti dati mir, naj Ga samo ne bi čüli. I tak narodi neščejo iti po mir ta, gde se dobi, indri ga pa ne najdejo i je ves trüd zabadav. Celo tak daleč smo, da Vnogi ščejo Kristuša vničiti, ka ne bi mogeo ponüvati svojega mira. To je pa rávno tak beda- sto, kak če bi što stüdenec šteo zamašiti, — ka de te ležej z njega pio. I vnogi, vnogi so dnesden na sveti tak bedasti. Kristuša vničiti, njegov navuk vničiti, Cerkev vničiti — ka de te mir na sveti. Žito na ogenj vrži, ka boš te krüj meo z njega? Ka?! Zato lejko čista mirno pro- roküjemo: mira, pravoga, stal- noga mira ne bo tak dugo, do- keč tisti, ki majo v rokaj Usodo narodov, ne bodo posekali pred kriianim Jezušom i pri Njem is- kali mir z poniznimi molitvami. To se zgodi te, gda bodo narod, takših voditelov vredni. Vredni jih pa boao te, gda bodo narodi sami takši. —s. Razgled po katoličanskom sveti. Dragoceni dar sv. Oče za misijone. Sv. Oča so po- klonili dragoceni dar za katoliš- ke misijone ednoj nadškofiji v Holandiji, v šteroj so priredili loterijo v korist misijonom. Poklon predsednika fran- coske republike sv. Oči. Pred- sednik franc- republ. Lebrun je je poslao sv. Oči v dar drago- ceni kufer za shranjevanje sv. olja. Kufer'je iz 1. 1260. Švica. Prvikrat so obsodili agitatore za Hitlerovo Nemčijo i to 7 nacijonalsocialistov ar so delali na to, ka bi se Švica sto- pila z Nemčijov. V nadpüšpekiji Cleveland v U. S. A. so pod vodstvom nad püšpeka priredili kongres za dober tisk, šteromi so podelili sv. Oča posebni blagoslov. Najdeni kip čüdodelne Device od lavadonga na Špan- skom. Najšli so te kip v Parizi a na žalost so püstili samo po- dobo, obleko, štera je bila iz dragoga kamenja, so pa komu- nisti vkradnoli. Katoličani Irana so na slovesen način proglasili i sprijali zvolitev sv. Oče i to z velkov svečanostjov v varaši i cerkvi Imakulate, gde je papov delegat slüžo sv. mešo, šteroj so prisostvovali verniki vzhodnoga i zapadnoga obreda i tüdi verniki drügih obredov. Nabava radio aparatov za špitale na Polskom. Eden dühovnik je začno akcijo za na- bavo radio aparatov za špitale, da bi na te način lajšao boleči- ne betežnikov. Boži zakon od hišnoga zakona. 1. Skupni pastirski list jugoslovenskih škofov o svestvu (zakramentu) svetega zakona. Zakon je dosmrtna zveza. Da more zakon doseči na- men, ki mu ga je Bog dal, mora biti dosmrten. Že staro rimsko pravo je učilo: „ Zakon je zveza moža in žene, skupnost vsega življenja, enakost uživanja božjih in člo- veških pravic.” Če so že pogan- ski pravniki tako visoko mislili o zakonu, kako moramo o njem misliti šele mi, verni kristjani, ki vemo, da je zakon svestvo Nove zveze. „Zakon je skupnost vsega življenja” z enakim uživanjem božjih in človeških pravic. Izraz „vse življenje” ne po- meni samo, da morata zakonca živeti skupno, dokler ju ne loči smrt, ampak znači še več: za- konca morata tudi vedno spoš- tovati to sveto zvezo, morata se medsebojno izpopolnjevati ves čas zakonskoga življenja ter drug drugemu pomagati, da vsak dan bolj napredujeta v krščanskih čednostih. Ženitev ne pomeni za za- konca samo neko zakonito , zu- nanje dejanje, ampak pomeni notranjo združitev njunih duš tako da njuno sožitje in njegov sad postane „sožitje svetih”. V tem sožitju sta dva, mož in žena, „ne zaradi minljivih stvari, ne da slüžita pohotnosti, ampak da drug drugemu pridobivata višjih in večnih dobrin”. (Časti con.) To sveto prijateljstvo med možem in ženo lahko obstoja le teda}, če je obema zajamčeno enako uživanje pravic, ki jima pripadajo. Enotnost zakona. Enake pravice moreta oba imeti samo tedaj, če je zakon enoten, to znači, če sta v tej zvezi zdrüžena samo eden in ena. Bog je ustvaril samo enega Adama in mu dal samo eno Evo: s tem je Bog že s poroko prvih staršev odredi!, da ta zveza ne more biti drugačna, kakor samo med enim možem in eno ženo. Da se s to zvezo zvežeta in združila samo dva, je š$ tesnej- še učil Gospod, ko je ponovil in potrdil besede na prvi strani sve- tega pišma. »Zatorej nista več dva, ampak eno telo.” (Mt. 19,6.) (Dalje.) Pogajanja med Anglijov, Francijov i Rusijov se šče nadalüjejo. Na vsakši način bi se radi zdrüžili proti Nemčiji i Italiji, pa je vnogo pitanj nastalo, ki se težko rešijo. Rusija šče, da se zvežejo za ves svet, to se pravi, da bi sklenile te tri države, ka bodo edna ovoj šle na pomoč, gde koli na sveti bo štera od njih v boji. Rusija bi si s tem rada poiskala pomoč proti Ja- ponskoj, s šterov prle ali sled- kar vküp vdari. Zapadnivi dr- žavi se pa malo bojita tak velko obveznost vzeti na svoje rame. Zdaj premišlavlejo. Amerika ne bo pošilala vojakov v Evropo. Roosevelta so doma minis- tri opominali, da ne bo dobro za Ameriko, če bi se mešala v bojno, ki bi v Europi mogoče nastala. Med Amerikanci se vsik- dar bole širi mišlenje, da se naj Europa sama kole, če se šče. Roosevelt je zdaj dao izjavo, ka Amerika niti ednoga vojaka ne pošle prek morja v Europo, če bi tű bojna bila. Te glas so Ame- rikanci z veseljom sprijali. Sestanek v Franciji: 7. maja Nangeville (Loiret) poleg Malesherbes. MICHELAN- GELO: Stvorjenje sveta, Bog loči nebo od zemle. (S fresk v Sikstinski Ka- peli v Rimi.) 2 NOVINE 30. aprila 1939. Nedela po Vüzmi tretja. Šče malo i me nete več vidili i pali malo, i te me vidili, ar idem k Oči. Te so nešterni njegovi vučeniki eden drugomi veleli; „Ka je to, ka nam pravi: Šče malo, i me nete vidili i pali malo, pa me bote vidili ; i: idem k Oči? Pravili so zato: Ka je to, ka pravi: malo? Ne vemo, ka guči.ˮ Jezuš je spoznao, da so ga šteli pitati, i je pravo: Od toga zvedavle med sebov, ka sam pravo: Šče malo i me nete vidilii pali malo, pa me bote vidili? Zaistino, zaistino povem vam: skuzili te se i jokali, svet de se pa veselio. Vi te se žaloš- tili, ali vaša žalost se spremeni v radost. Žena, kda rodi, je ža- lostna, ar je prišla njena vöra. Kda pa porodi dete, ne misli več na bridkost, od veselja, da je človek rojen na svet. Tüdi vi zdaj žalüjete, ali znova vas bom vido i veselilo se bo vaše srce i vašega veselja vam nišče ne vze- me od vas. (Jan. 16, 16—23.) * Gospodove reči so bile apo- Stolom popunoma nerazumlive. „Nevemo, ka misliˮ, so govorili med sebov. Nam je pa vse jas- no dnesden. Jezuš je nekaj kas- nej šo v trplenje, zato so ga ne vidili. Vseznajoči Gospod je znao, da ga apoštoli ščejo pitati pa jim je naprej odgovoro: „Zaisti- no, zaistino vam povem, da bote jokali i žalüvali, svet pa se bo veselio, ali vaša žalost se bo spremenila v veselje.” Žalostni so bili apoštoli za- volo Gospodove smrti, njegovo- ga vstajenja pa so se veselili. „Svet”, to so njegovi sovražniki, ki so ga križali i hüdobni lüdje, ki lübijo svet. Zato pravi sv. Ja- kob: Što šče biti prijateo toga sveta, postane nasprotnik boži.ˮ (Jak. 4.) Žalost svojih apoštolov je Gospod primerjao bolečinam po- rodnice. Trplenje dela mater ža- lostno, porod pa jo razveselava i posebno veliko je veselje, če se narodi sin. Veselja apoštolom níšče ne bo jemao, ar je njihovo veselje Jezuš Kristuš sam. Po svojem vstajenji Kristuš ne vmerje več i smrt nad njim nema več oblasti. Spoznajmo, da je vse na sveti v primeri z večnostjov krat- ko. Samo tisti človek, ki je pre- več navezani na svet i se da vkaniti od hüdoga düha, za ve- liko ceni te svet. Žalost i veselje se v živle- nji menjata. Malo žalosti, veselje vstajenja, pa malo žalosti, gda je Kristuš odišeo, nato pa večno veselje. Pravičnik se najprvle žalosti potem se veseli, hüdobnež se zda j veseli, a v večnosti bo žalüvao Apoštoli so Gospoda ne raz mili, ar so ga preveč lübili s človečov lübeznijov. Ta človeka slepi. Tüdi je bila njihova vera nepopuna. Zmerom so ešče mis- lili, da Kristuš znova postavi mo- gočno Izraelsko kralestvo. Gospod je znao, da bo nje- gova smrt v teh mislih živeče apoštole presenetila, zato jim je šteo pri toj priliki naprej pove- dati, ka se bo zgodilo. Vsega jim je pa ne šteo povedati, ka se bo zgodilo, kak je tüdi Ab- raham svojemi sini ne povedao svojega namena, gda sta Šla na goro darüvan Ogen je popunoma vničo veliki francoski hajov. V preminočom tjedni je vö- vdaro ogen na ednom med naj- vekšem i najmodernejšem fran- coskom hajovi „Paris”. Škoda je tem vekša, ar je hajov bio na- tovorjeni z dragimi umetnostami, štere je Francija pripravila za ve- liko Newyorško svetovno razstavo. Ogen je delo zločinske roke. Potres v republiki Chile. (Poroča Maroša Martin, salezijanec.) Bilo je 24. jan. na den po- svečeni našoj dragoj nebeskoj Materi Mariji. Vsi smo že sladko spali, kda so se ob pol dvanaj- stih naednok zazibali zidovi. Vsi smo naglo zapüstili postele i iskali izhoda na prosto. Naša hiša na tri štoke visiko zidana se je vsa trosila i gibala. Nevar- nošča je bila, ka se zrüši. Pa hvala Bogi, zemla se je pomirila i nikaj se nam je iie zgodilo. Da samo indri nej bilo kaj hüjšega, smo si pogučavali. Mi- slili smo, ka je najhüjši potres bio samo v našem mesti. Počasi smo se pomirili i znova vlegli. Strašno smo se pa prestrašili, kda smo vstali i zvedeli, ka je potres, šteroga smo tüdi mi čü- tili vničo vekši tao chilanskoga ozemla. - Vničena so mesta Chilan, Koncepcion i Buenes z vsov okroglinov približno 100 jezero kvadratni kilometrov. Poročila so prinesli z zrakoplovi, ar so vse drüge zveze bile pretrgane. Zvedeli smo, ka je v par minu- taj potres vse vničo, tak ka je vse edna sama razvalina. V Chiljam mesti je bilo najhüjše. Vse hiše so se porü- šiš samo tri so ostale cele. Od 45 jezere prebivalcov je dve tre- tjim najšlo strašno smrt pod razvalinami. Jako malo se jih je rešilo brezi vekšij poškodb. Strašno je bilo v mestnom gledališči, gde je bilo zbrani 500 lüdi, od šterij se jih je rešilo samo 5, vsi drügi so polupani pod razvalinami gledališča. Tak je bilo tüdi na kolod- vori. Vnogo lüdstva je prišlo po- slavki sedali potres je nastao i Železno tramovje je vse pod se- bov pokopalo. Vlak, šteri je malo prle odpelao je vrglo s tira, a drüge nesreče ne bilo, mrtvij nikoga. V mesti računajo, ka je mrtvih do 30.000, ranjeníh pa tüdi vnogo. Skoro v vsakoj drüžini je što mrtev, ništerne drüžine so pa cele najšle smrt. Tü je ostao samo oča, ali mati, ali samo deca. Edna drüžina je cela Po- kopana. Kda so začnoli tramovje razno vlačiti, so začüli na tistom mesti jok maloga deteta. Tam so začnoli kopati i najšli v maloj vdolbini, kak jo je tramovje na- pravilo mlado ženo — mater i na njenij prsaj malo dete, ki je jokalo, ar ne moglo več dobiti mleka z maternih prs, Mati je skoro po tom vmrla, oča blüzi tam mrtev, samo dete je ostalo. Takši prizorov je vnogo. Koncepcion je drügo mesto. Od 75 jezer prebivalcov je najšlo smrt 15 jezer, a ranjencov je vnogo več. Samo eden tretjitao mesta je ostao kelko telko celi. Tüdi Veličastna katedrala je po- škodüvana tak, ka jo bodo mo- gli porüšiti. Tüdi salezijanski zavodi so porüšeni tü pa tam, a mrtvih zato ne bilo. Čüdo je to, ka se je zgodilo v našoj cerkvi. Podobe, kejpi, križi i posvečnjeki vse je spokapalo z oltarov, samo kipi Marije Pom,, sv. Jožefa i sv. J. Boska so ostali na svojem mesti, kak da bi šteli praviti, „ka se bojite strašlivi, ve smo pa mi tü!ˮ Pa tüdi v katedrali, gde je bio pod kupolov oltar Brezma- dežne i se je kupola podrla, a čüdo, kip Brezmadežne je ostao nepoškodüvani vse okoli se po- rüšilo. Pa naj omenim šče to: v »Socijalnom liberalnom klubi" (to je bila lepa moderna zgradba iz betona) so tisto noč meli ve- selico s plesom. Pa što bi si mislo, včasi ob začetki se je hiša zrüšila i vse pod sebov pokopala, tak, ka se niti eden ne rešo. Prst boži! so Vnogi pravili. Nasprotno pa so v ednom zavetišči spaie redovnice z 200 gojenkami, od teh je samo edna najšla smrt, vse drüge so se re- šile. Tri redovnice so spale v tretjem štoki i naednok se stran- ska stena zrüši, pod se lepo nag- ne i vse tri z gojenkami se lepo odpelajo po podi na dvorišče. Nikaj se niednoj ne zgodilo. Kak se je zgodilo v tema dvema mestoma, ravnotak tüdi v drügih mestaj, vesnicaj v treh banovina]. Mrtvih računajo okoli 50 jezero, a ranjeníh je vnogo več, pa tüdi od tej jih je vnogo že spomrlo. Vlada je taki priskočila na pomoč. Pa tüdi vsi drügi so priskočili na pomoč, tak tüdi naš jugoslovenski poslanik z na- šimi izseljenci. Ka pravite? Ponekod so se izlegli že mladi ptički; saj ni dolgo tega, da smo že jedil letošnje mlade golobe. Pri mladih imajo stari precej posla, ker jih morajo stalno pitati, dokler si sami še ne znajo poiskati potrebne hra- ne. Tako nimajo stari časa, da bi še posnažili gnezda, v kate- rih mladi sedijo. Tako ostane precej blata v njem, katerega pozneje težko prenašajo. Tako kaj radi letajo iz svojega že blatnega gnezda v druga še morda neumazana ali Vsaj še ne tako umazüna gnezda. Tako sta priletela dva taka „ptička iz M. S., da si ogle- data „gnezdaˮ v Gornji Len- davi, če niso morda tudi tam tako ponesnažena, kakor so nju- na v M. S. Želeti bi bilo, da svojo gnilobo doma skrijejo taki „ptički in ne kvarijo našega goričkega zraka. Za drugič bo dobro nastaviti zanke takim za- dušljivcem. Gospod urednik, kaj pravite k temu?! Fantovskim odsekom. Mladec je samozavesten katoličani Mladec je samozavesten ka- toličan, ker hoče biti služabnik resnice, čuvar svetosti in glasnik pravice. Poganski svet pred Kri- stusom, pred učiteljem krščan- stva in ustanoviteljem Cerkve, je zašel v najostudnejše zmote v os- novnih živlenjskih vprašanjih. Kot boga je častil brezumno ži- val, tej podrejeval človeka in ga njej na čast ubijal. Kot boga je častil najkrutejše in najnizkot- nejše hrane. Krščanstvo nam pa odkriva neskončnost ljubezni, svetosti, dobrote, pravičnosti in modrosti edinega Boga, Stvarni- ka vseh, ob katerem se dviga tudi človek v svoji ljubezni, dob- roti, svetosti, pravičnosti in mod- rosti. Poganstvo je rüšilo temelj družinskega življenja, ker je po- nižujoče sodilo o ženi in dekletu, jo teptalo, poniževalo in vklepalo v najtežje suženjske spone. Krš- čanstvo je dvignilo življenje v družini do svetosti Sakramenta; dvignilo je s svojim naukom do- stojanstvo žene in dekleta in obe na prav božji način odlikovan s svojim češčenjem Marije — Matere in Device, Soodrešiteljice človeškega rudu. Poganstvo je vezalo človeško dostojanstvo in njegove pravice z oblastjo in bogastvom. Uboge je teptalo, jih ponižalo med sužnje, jih uniče- vao kot obrabljeno orodje in jih manj cenilo kot zdrave živali. Krščanstvo je dvignilo dostojan- stvo človeka, tudi ubogega, z na- ukom, da smo vsi brez izjeme otroci božji, otroci s človeškim dostojansivom in pravicami, ki jih je Bog dal človeku in jih nihče kršiti ne sme. Krščanstvo je vrnilo s svojim naukom ubo- gim ne le njih pravice; dalo jim je še več s svojo kraljevsko za- povedjo; ljubi svojega bližnjega kot samega sebe! In krščanstvo je ostalo skozi stoletja znanik resnice, čuvar svetosti, branilec pravice. Zato je Mladec ponosen na svoje katolištvo, zato z ve- seljem posluša Cerkev, njenega poglavara papeža in škofe v vsem in vsekdar. Mladec je samozavesten ka- toličan, ker ceni izobrazbo, kul- turo. Cerkev je bila vedno naj- večja zagovornica in pospeševa teljica obojega. Ona je ustano- viteljice ljudskih šol, ona je us- tanoviteljica srednjih šol, ona je snovala univerze, ona je ščitila in podpirala vsak čas pravo Umet- nost in znanost in jo podpira še danes. Zato je Mladec samoza- vesten katoličan tudi radi tega in brez oklevanja sledi odlokom Cerkve tudi na teh poljih. Naša katoliška vera je tudi dar naših mater. Vcepila nam jo je v nežnih otroških letih v naše srce ona, ki nam je najdražja, ki je za nas prestala in pretrpela največ — naša mati. In dober otrok ostane vselej in v vsem zvest svoji materi. Zato dober Mladec ostane vedno zvest tudi veri svoje matere. Kako ponosni, samozavestni in odločni katoličani smo lahko in moramo biti zlasti mi Slovenci! Preteklost našega naroda je bila ena sama pot na Kalvarije gorja in zatiranj. Naš narod je bil često ves opljuvan in zaničevan, nje- gove pravice na križ pribite in v grob položene. Često je radi tega že omahoval, a vedno je vstajal k novemu življenju in k novim zmagam. Vprašati se mo- raš, odkod je naš narod v svoji preteklosti Črpal svojo moč, svojo vztrajnost, svoj pogum in zve- stobo samemu sebi? Odkod nje- gove zmage, odkod njegovi na- predki? Na to vprašanje ti da- jejo odgovor veličastni božji hrami in sveta znamenja, tako gosto posejana po vsej slovenski zemlji. Saj zlepa ne dobiš dežele, kjer bi se po hribih in dolinah dvigalo toliko dokazov verskega življenja kakega naroda, kot rav- no pri nas. V svojem trpljenju, v svoji brezpravnosti, v svojem suženjstvu so se naši predniki zatekati k Bogu. Ob njem, ki je bil sam preganjanj opljvuan, za- ničevan, na kriš pribit in v grob položen, je tudi naš narod do- biva! svojo tolažbo, svojo moč in svojo opora. Zato je gradu njemu na čast toliko svetišč. V teh svetišči!! se je zbiralo naše ljudstvo, tu odlagalo svoje gorje in se od tu vračajo nazaj v živ- ljenje z novim pogumom in z novim zaupanjem in šlo k no- vim zmagam. In če smo mi, dragi mladci, potomci tega razbičanega naroda, ponosni na Vir te moči in teh zmág: mora- mo biti ponosni na svoje kato- lištvo. Dovolj vzrokov imamo za to. Če mi z vsem srcem ljübimo naš narod, v zgodovini tako za- tirao, teptan in mučen, potem moramo prav tako vzljubiti tudi Vir moči, ki ga je ohranjala do danes: moramo vzljubiti svoje katolištvo. Če hočemo svojemu narodu zagotoviti krepko, močno, zmagovito in častno bodočnost, potem se moramo z vso dušo oklepati tega, kar je dajalo na- šemu narodu moč, zmagovitost in čast njegovi preteklosti, okle- pati se moralo z vso dušo in z vsem srcem katoliške Cerkve. S tem se bomo pa le pridrüžili vrsti naših največjih mož, naj- večji voditeljev slovenskega na- roda. Kajti vsi resnično veliki voditelji našega naroda so bili tesno povezani s katolištvom. Dragi mladci ! Dovolj vzro- ka imamo, da postanemo samo- zavestni, ponosni, a tudi odločni katoličani. Le taki vzbujajo in bodo vzbujali spoštovanje med svetom in svet upošteva le take. Za mevžave in neodločne kato- ličane se ne zmeni, jih prezira in tepe in prav je tako. A da bo naša katoliška samozavest ute- meljena in tnočna, mora postati naše katolištvo dosledno. Spo- znanjem naj sledijo dejanja! Na- uku naj odgovarja življenje! Mo- litev naj nas podpira, prejema- nje zakramentov naj bo naša opora! V javnem Življenju bodi- mo odločni čuvarji pravic Cerkve in odločni zagovorniki spošto- vanja njenih predstavnikov. Le v tem je prava katoliška samo- zavest, katoliški ponos in odloč- nost! In mi mladci, hočemo biti samozavestni, ponosni in odločni katoličani! Vojaške parade v Madridi. V Madridi se je objavilo, da se bo slavnostnoga pohoda skoz Madrid ob proslavi zmage nacijonalistov vdeležilo 100.000 do 125.000 vojakov razni vrst. Več vojakov se mimohoda nemre vdeležiti, ar bi se sprevod pre- več zavleko. Za volo velike vro- čine, štera že vlada v Madridi, sprevod ne bo trpo duže, kak 5 do 6. vör. V sprevodi bodo korákali tüdi Italjanski i nemški dobrovolci. Stratosferna gondola Amerikanski- va učenjaka Stevensa i Andersona, po povratki iz stratosfere l. 1935. gda sta dosegnola vi- šino 22.000 m. To je 22 ki- lometrov na- ravnost nav- zgor ... 30. aprila 1939. NOVINE 3 Glasi iz Slovenske Krajine! Novine so narasle me- seca aprila za komadov: 21 v Franciji, 1 v Trdkovi, 1 na Vi- nici, 1 v Nemčiji, 1 na Hotizi, 1 v Soboti, 2 v Vučoj Gomili, 1 na Petanjcih, 1 v Matjašovcih, 1 v Tešanovcih, 1 v Lendavi, 1 v Št. Ilji, 1 v Črensovcih, 1 v Lo- gatci, 1 v Bogojini, 1 v Brezo- vici, 1 v Vančavesi, 1 na Gor. Bistrici, 1 v Chicagi, 1 v Gornjih Črncih, sküpno za 41 komadov. Odpadnolo je komadov: 9 v Franciji, 1 v Ljubljani, 1 v Len- davi, 2 v Bogojini, 1 na Petanj- cih, 5 v Filovcih, 1 na G. Bist- rici. Sküpno 21 komadov. Čisti narastek 20 komadov, iz srca se zahvalimo častivrednima slugama An- toni Martini Slomšeki i Frideriki Ba- ragi za pomoč. Prosimo jiva, naj na- punita s svojim dühom slovenski narod, njegove liste i je razširita. Sv. Ciril i Metod naj njima sprosita čast oltara, bodi naša stanovitna molitev. Na hotiško predganco so darüvali izseljenci na Gravelle 50 Fr, v La Motte Champrose 50 Fr i v Evaux 100 Fr. Na Kerecov misijon sta darüvali: Magdič Marija 50 Fr, Katarina Vučko 10 Fr. Na Dom sv. Frančiska so darüvali Vučko Katá 10 Fr. Na podporo M. lista je poslala Vučko Katá 10 Fr. Gor.Lendava. Pereče je za naš gorički kraj pitanje tra- homa. To je bolezen, ki se je tak zaperila posebno v Gornjoj Lendavi, da človek skoro obu- pavle, gda vidi tak dugo i brez uspešno zdravlenje. Ve pa že ni- šterni hodijo tak dugo, ka so slepi gratali. Ništerni že obiska- vao trahomsko stanico že letaj leta. Šolska mladina je vsakši den na vrsti i če pogledamo u- speh, ga nikde ne vidimo. Med temi so tüdi takši pacijenti, da se jim je pri zdravlenji šče bo- lezen povekšala. Za zdaj ne bo- mo nav ajali imen i golih istin. To mogoče kda drgoč. Pitamo se pa samo, kam ide tistih 20 jezer Din, štere nakaže banovina za zdravlenje trahoma v našoj občini. Jaz sam nej doktor; to pa znam, ka za oči mora biti eden poseben doktor, šteri ma samo s tem poseo. Kak pa naj opravla te poseo, gospodična, štera se je nej za doktora vö včila! Jez sam navaden kmet pa to raznim, ka je to nej mogoče. Vsi prizadeti stariši, šteri mamo deco v šolaj, prosimo višiše ob- lasti, ka naprávijo red tüdi v tom pogledi. Če da banovina za zdra- vlenje vsakše leto 20.000 Din, se naj iz toga peneza postavi edna ambulanta, kak se pravi takšoj hiši. Naj bi bilo v njej mesto za betežnike; bar za kakših deset betežnikov, šteri so najbole ne- varni i naj se da zdravlenje prek ednomi stalnomi doktori, šteri de se posebi šče vö včio za zdra- vlenje oči. Tomi se naj nakaže tista nagrada 20.000 Din vsako leto od banovine, pa vüpam, ka se vsako leto bar deset ozdravi, če nej več i da se bar malo iz- korenini iz toga kraja ta bole- zen. V kraji Gor. Lendava mamo dva zdravnika; dobro bi bilo, da se eden malo vö navšči šče posebi za oči i se tistomi po- veri stalno zdravlenje trahoma v Gor. Lendavskem okraji. Dobro bi bilo, da se višiša oblast malo pobriga tüdi za gornji del Prek- murja v zdravstvenom pogledi. Samo to šče povem, ka na ed- noj šoli ma prek 100 dece tra- hom. Tak je bilo število, kda se je začno vračiti i tak je šče dnes. — Prizadeti. Črensovci. Naš Fantovski odsek je küpo novo bradljo, štera je za napredek odseka jako po- trebna. Bradlja košta 3850 Din. Ar pa odsek šče nema gotovine so k plačili bradlje prispevaii v din: Občina Črensovci 300, g. Kohek Martin občinski tajnik 270, Hranilnica in posojilnica v Čren- sovcih 200, Rous Matija kaplan v Črensovcih 100 i Horvat Joško v Črensovcih 100. Vsem darov- nikom se v imenu mladine prav prisrčno zahvalüje Odbor. Gor. Lendava. Pred krat- kim sta odišli v bolnico gospa Hüll Viljema, trgovca v G. Len- davi i hčerka g. Maršika. Obema želemo, ka srečno prestaneta ope- racije i se zopet povrneta med nas. Na Dom sv. Frančiška v Čren- sovcih so darüvali v dinaraj: Tkal- čič Jožef, Nedelica 20, Vučko Štefan, Trnje iz Francije 14, Vučko Štefan, Trnje, naj se počasti sv. Anton 10, Škafar Verona, Beltinci iz Francije 10, Kustec Ana, Črensovci z Francije 10, Eomankiš Ana, Strehovci 10, Žilavec Rupert, Vadarci z Francije 5, Škafar Vinci i Verona iz Francije 10, Mlado- ženca Horvat S. Jožef i žena Rozina iz Gor. Bistrice, naj po sv. Antoni do- bita zdravje mir i boži blagoslov v zakoni 30, Trplan Treza, Moravci 16-50, Gjörek Franc, Martjanci 6*25, Serec Alojzij, Bakovci 10, N. N. Gomilice 10, Jerič Mihal, Gančani 5; Fujs Adela, Francija 2.50; Perša Jožef i žena Kata, Krčmar Karol i žena Albina, Törnar Jožef i žena Marija, Törnar Ignac i žena Ana, vsaki 10 frankov, Lebar Kata, Gabor Štefan, Prša Helena i Puhan Štefan, vsako 5 frankov, Trojok Kata 2 franka; sküpno 97.96 Din, Gjergjek Ana, Francija 50, Tkalec Matjaž, Fran- cija 40, Maitz Terezija, Zagreb 17, Baša Jožef, Beltinci 5, Peterec Martin, Trnje 6, Vičec Martin, Trnje z Francije v za- hvalo za poslühnjene prošnjo 250, Vin- čec Jožef, Trnje v zahvalo za ozdrav- lenje 10, Kovačič Marija, Robadi 10, Tibaut Štefan, Hotiza 2, Raduha Mihael, Črensovci, 56.50, Frumen Marija, Pe- tanjci 28.75, Mekiš Kristina, Gor. Senik v zahvalo 50, Mekiš Roza, Trdkova, naj še počasti sv. Anton 5, Horvat Ma- rija, Francija 25, Gjergjek Janoš, Ko- vačevci v zahvalo za poslühnjene mo- litev 20, Kraljevska banska uprava 10.000, Trboveljska premogokopna dru- žba 500, Vučko Ana, Sr. Bistrica 50, Gutman Jožef, nabrao v Tigy, Francija 151, Čeh Bara, Francija iz Nedelice 14, N. iz Trnja 5. — Izdatki za zidavo: Delavcom za kopanje vapnenih jam 435, 4 delavcom za nakladanje i raz- kladanji vapna 72, Voznina 15 ton vapna po železnici 1152.50, Voznina 15 ton vapna z autom 356.40, blanje za kište, late, štaflni, šrajf k pumpi 368, Trboveljski potom hranilnice dr. ban. izplačano za 15 ton vapna 3405, teža- kom za nošenje, gašenje vapna, kopa- nje kamla, kišta, vožnja vode 731, late pri Koceti za zadelavo grabe 11, ka- poro za opeko, občinska podjetja Gor. Radgona 5000, za skladanje cigla i ko- panje kamla delavcom za 1 tjeden 828, za opeko v Borejce 15.000, telefon G. Radgona 12 Din. — Oča sirot povrni vsem v obilnosti. Kamen i pesek so brezplačno vozili za Dom sv. Frančiška v Čren- sovcih sledeči: Iz G. Bistrice: Doma Marija, Krampač Štefan, Ifko Ignac, Ifko Štefan, Kreslin Martin, Vuč- ko Ana, Gjörek Jožef, Horvat S. Katá, Kustec Matjaž, Balažic Štefan, Kelenc Jožef, Jakšič Marija, Tratnjek Štefan, Jakšič Pavel. Iz Črensovec: Tom- pa Martin, Tompa Ivan (2), Plej Jožef, Halaš Martin, Tkalec Ivan, Kikel Mi- hal (2), Ritlop Štefan, Gabor Štefan, Hanc Štefan (2), Törnar Štefan, Zelko Anton, Kolenko Ivan (Lütarov) Lütar Martin, Halaš Jožef, Horvat Štefan, Žoldoš Aga, Bojšič Jüri, Škerget Štefan, Hozjan Štefan, Smodiš Avgust, Hozjan Katá, Ritlop Ivan, Ritlop Ana, Horvat Ivan, Grüškovnjak Katá, Kustec Štefan, Gabor Ivan, Cigan Štefan, Kocet Ivan, Hodnik Ivan. Iz Trnja: Horvat Ivan, Čurič Treza, Zadravec Marko. Iz Sr. Bistrice: Kramar Ana, Hren Ignac, Horvat Ivan, Godina Marko, Kustec Jo- žef. Iz Žižkov: Kavaš Mihal, Hor- vat Anton, Koštric Jožef. Iz D. Bist- rice: Bedernjak Janoš i Ritlop Štefan. — Naj oča sirot vsem v obilnosti po- vrne za sirote poklonjeno vožnjo. ■ Polana. V pondelek, 24. aprila, se je v Polani vršila de- kanijska konferenca za dühov- ščino lendavske dekanije. Ob 9. vöri se je v cerkvi začnola cer- kvena slovesnost: »Pridi Sveti Düh*, sv. meša, ki so jo slüžili turniški kaplan g. Holsedl. Med mešov je bilo lüdsko spevanje, da je dosta lüdi prišlo k meši. Po meši se je pa na farofi vrši- la konferenca pod Predsedstvom g. dekana Jeriča. Referata sta mela lendavski kaplan g. Sukič i beltinski kaplan g. Gomboc. Konferenca je trpela do pou dveh. Vsi gospodje dühovniki lendav- ske dekanije so bili na konferenci, samo beltinski gospod župnik Vadovič so ne mogli priti, ar so betežasti Bogojina. Prosvetno drüš- tvo »Stoga* v Bogojini, ma pri- šestno nedelo, to je 7. maja po meši v Prosvetnom domi, redni letni občni zbor. Vableni 1 Polana. V Novinaj smo čteli, da se gasilci pripravlajo na zidavo gasilskega doma. Te je zaistino v Polani potreben. Rav- notak i ešče bole je v Polani potrebna občinska hiša, zato ka Zdajšnji Prostori občinske hiše nikak ne odgovarjajo svojemi nameni. Že na zvüna ne zgle- da kak občinska hiša, pa tüdi znotraj, je vse premalo, tak da je muka notri sedeti po cele vöre. — Poleg toga je tüdi v Polani, kak v vsakšoj drügi fari, potre- ben prosvetni dom, gde se bo polanska mladina izobražüvalá v vsem, ka dnesden kmečki človek more znati. Vse te tri hiše so v Polani krvavo potrebne. I vse tri hiše bomo morali zidati Polan- čarje. Podpore te že kaj dobimo, glavne stroške bomo pa itak mo- rali nositi polančarje za vse tri hiše. Zato bi bilo najbokše, da se vse tri hiše zdrüžijo v edno zidino, i bo dosta menje koštalo, kak pa če vsakšo posebi zidamo. I te bar edno pošteno hišo zo- zidamo, ki bo Polani v čast i ka do tüdi naša deca nekaj mela. Če se pa gasilski dom posebi zida, pa občinski i prosvetni dom posebi, te pa ne bo ne edno, ne drügo i ne tretje kaj posebnoga, samo dosta bo koštalo. Naj bi se zbrali na edno sejo vsi, ki kaj reči majo v Polani, pa bi se od toga lepo pogovorili, da smo v Polani pri vsem edni lüdje: gasilci so tüdi v prosvetnom drüštvi, vsi smo pa polanski občinari. Sestanek jugoslovánsko- ga i italjanskoga zvünešnjega ministra. V Benetkaj se je vršo pre- minočo soboto i nedelo sestanek med našim i italjanskim zvüneš- njim ministrom. Med njima je bio razgovor od vseh pitanj, šte- ra so v tom časi važna med na- šov državov i Italijov. Ministra sta spoznala, da sta naša država i Italija v najbogših prijatelskih odnošajaj i to prijatelstvo more ostati tüdi naprej.. „BUČI, BUČI, MORJE ADRIJANSKO ...ˮ in veliki zvon na Trsatu zvoni: Priljubljeno romanje Slovencev k Mariji na Trsat, kjer je bila ne- kda hišica nazareške sv. Družine, bo tudi letos o binkoštih (v teh- nični izvedbi Tujskoprometné zveze), zdrüženo z veselim izle- tom z ladjo po morju v prelepo Malinsko na Krku (in kdor bo hotel bo lahko šel tudi v Italijo na Reko in v čüdovito Opatijo, če se priglasi in plača do 28. aprila). Toliko lepega in prijet- noga še ni nudilo nobeno dose- danje romanje. Javite še danes po dopisnici svoj naslov romar- skemu vodstvu nPo boíjem sveto*, Ljubljana, Sv. Petra naslp 17, da Vam pošlje brezplačna navodila. V lepi Normandiji. Sicer sem v začetku imel smolo. Vlak namreč ni vozil do Ourville en Caux in tudi auto- busne zveze ni bilo, kakor so mi v Parizu povedali. Zato sem pozno zvečer moral vzeti taksi in se 10 km peljati. Nekaj izsel- jencev me je že nestrpno čakalo. Seveda smo se razgovarjali po- zno v noč. Krasno jutro nas je zgodaj vzdramilo in še nove privabilo od vseh strani tako, da nas je končno bilo točno 43. Pridrüžili so se nam Hrvatje in en evan- geličan. Ker je bil delavnik, smo bili čisto sami v cerkvi in smo po mili volji prepevali pri maši in pri večernicah svete pesmi. Pri skupnem obedu pa naše na- rodne, nekoliko žalostne, ali iz- seljencem zato tem bolj ljube. Ob slovesu so mi izseljenci rekli, da bodo zdaj gospod de- kan najmanj zopet dve nedelji pridigali svojim bolj mlačnim ovčicam, kako so naši izseljenci Pobožni in zlasti, kako lepo je naše skupno petje. Ko smo si ogledovali cerkev, so gospod dekan z zadovoljstvom povdarili, da je bila svéta Trezika, svetnica z rožami, iz Normandije doma. Jaz bi Normandijo primerjal z našo krajino. Slovo nam je vedno precej težko. Olajšalo nam ga je sonce v srcih in sonce v naravi, ki je kakor mehki žamet pokrilo Spo- min na naš svetek v sredo 19. aprila 1939. Camplin. Vojaška pisma. Hv. b. J. K. 1917. februara 3 dneva. Oča dühovni, pišem njim par reči, s šterimi ji srca lepo pozdravim. Tak njim naznanim i srca zahvalim na No- vinaj i knigaj štere so poslali nama s pajda- šom. Dobila sva v roke, jako naj je raz- veselilo. Oča dühovni, samo se nemrem vča- kati kalendara, ka sam jij proso, Marijin list sam šče tüdi nej dobo.Tüdi njim naznim, hvala oči nebeskom, vijdim večkrat tak- še lüdi Boga moliti, ka so že par lejt nej molili. Dva sta takšiva, ka sta sama vadlüvala ka sta že par lejt nej molila. Zdaj pa vi- dita naj s pajdašom, ka moliva, pa sta njeva tüdi začnola. Hva- la Bogi, je sam zdrav, meren pa zadovolen. Tak ji srca pozdravim. Pa z Bogom. Amen. H. b. J. K. Vu imeni pres- ladkoga Srca Jezušovoga i Ma- rijinoga vas lepo pozdravim s poniznim srcom naše slovenske dühovne pastere, šteri se spomi- nate i molite za naše pokojne vojake. Nadale se vam lepo zah- valim na vašem pismi i paki, ka ste mi poslali Slovenske knige pa Novine, štere sam z veselim srcom gor prijao. Dobo sam 5 knig v roke, Bogoljub, Glasnik najsvetejšega srca Jezušovoga, Skrovnost Marijina, Žiplenjepis sv. Terezije, Marijin list i četvere Novine. Devetoga novembra ve- čer sam dobo v roke. Tej naši slovenski lüdje, ka so šče na svojem domi tü pri granici, ko- maj čakajo, či dobijo Slovenske novine ali knige v roke. Pa Hr- vati pa Srbi, ka so z nami vküp, komaj preštem, že njim morem ta dati, ka oni štejo. Pa to vam pišem, ka tü pri Gorici pa Do- berdobi, ge sam jes büo,- jako velko bitje trpi, nega skoro mesta, šteroga granata ne bi obrnola.— Mi smo zdaj 1, 3, 4 i 17 regi- ment gori menjeni pa počivlemo 8 dni. (Obe pismi sta nepodpisa- ni. Pisca naj se jávita na uredništvo.) Gef. Škodnik Matjašič.u.K. Inf. Reg. No 83, Technls. Komp. Plones, Feldpost No. 4. — 28. II. 1917. Hv. B. J. Kr. Visiko poš- tüvani gospod plebanoš, dam njim na znanje, jaz sam njüvo karto v roke dobo. Bog plati. Jaz sam peneze na podporo od- poslao. Ostanem z Bogom. Györköš Janoš, Küna, K. u. K. F. K. Reg. 4-38. Marškompa- nie, Galicia, Krakau. — H. J. M. Krakau, pisana karta marciuša 6. 1917. Dühovni oča, jaz njim se zglasim s toga dugoga potüvanja na rusosko fronto. Pa smo tü v Krakaui doli stopili, ka mo tü štüke vö fasjali, pa te mo šli 8 dni mo tü na mesti. Pozvek Ferenc pa jes sva njim pisala z Mezőleregá. Zdaj sva se raztepla, on je ešče do- ma ostao. Lepo jij dan pozdra- viti, kušnem njihovo milostivo roko. Z Bogom naj ostanejo oni tam v Slovenskoj zemli, mi pa tü v Galiciji. Priporočam se v njihove molitve. Koštric Štefan, Reg. 48-26. Marsbat. 4 Komp. Feldpost 357. Falen bojdi Jezuš i Marija naša lüba mati. Pisano Marca 4-ga dneva 1917. Predragi moj lübi gospod, želem jim od lüboga Jezuša edno lübo pomoč i zdravje ná tom revnom sveti. Tak nadale njim naznanim, da sam pa No- vine v roke dobo. Bog njim lepo plati. Jako me je srce razveselilo, ka so se nej spozabili z mene. Naj njim poplača presvéto Srce Ježušovo obilno v nebesaj. Vno- go pozdravov iz lübezni do Je- zuša njim pošilam. (Naj se zglasijo pisci na uredništvi Novin v Črensovcih.) Odišli so! Kakši bodo? Prišeo je vendar tisti čas, kda odhajajo pali delavci z tre- bühom za krühom. Prvi delavci so 13. aprila odišli v Nemčijo. Pred odhodom iz Sobote so de- lavci dobili lepi navuk od g. Ke- reca, šefa borze dela. Ali Žalibog bio sem svedok, da se delavci neso zanimali za navuk, med sebov so se smejali pa govorili nedostojne šale. Nadale sem čüo gučati bole priletnoga možaka, resan je navuk g. Kereca lepi ali ka, da se delavci ne bodo rav- nali po njem. Pali sem slišao govoriti drügoga možaka, ki je pravo sledeče: Tüdi lansko leto smo dobili od g. Kereca lepi navuk kak se moramo v tüjini oponašati pa živeti. Ali malo je bilo takših, šteri so se ravnali po tistom navuki. Med nami je bio tüdi eden mladi, komaj edno leto Oženjeni mož, šteri se je že po poti med vožnjov zanimao za drüge ženske. V Nemčiji se pa zanimao za Nemice pa njim küpüvao čokolade. Zato dragi delavci, šteri ste v tüjini i šteri šče boste odišli, živite pošteno. Ne pozabite se z g. Boga, ne pozabite na svoje drage, štere ste püstili v domo- vini. Nadale ne pozabite se z svoje države Jugoslavije. V tüjini se Pozdravlajte med sebov z naši- mi slovenskimi pozdravi. Nepo- zdravlajte se pa z tüjim pozdra- vom, püstite to domačinom. Naj se letos ne dogajajo takši slüčaji, kak so se lansko leto. Na priliko kda so lansko leto odhajali de- lavci s transportom, so bili do meje mirni, ali kda so prišli čez mejo so taki postali razposajeni pa kričali skoz okna čüdne tüje pozdrave. Model rakete za potüvanje na mesec. 4 N O V I N E 30.aprila.1939. Pozdrav pošilajo g. ured- nik!: Plej Martin Montereau Trojok Katarina, Bourges, Šiftar Alojz, Oberheldrungen, Lopert Ma- rija iz Tešanovec, zdaj v Franciji Horvat Viktor i Verona á Mar talnvllle. Častiti gospod urednik! Hvalen bodi Jezuš Kristuš i naša lüba mati Marija, za temi rečmi vas pa iz srca pozdraviva i vam želeva dosta zdravja i božega bla- goslova. Naznaniva vam, da sva mesto premenila i prišla k jako dobromi verti; vsako nedelo se vsi pelamo k sv. meši, tüdi vért. Žalibog je takših vertov malo, navadno se norca delajo iz svo- jega delavca, či ide k božoj slü- žbi. Zdaj vas pa g. urednik oba z najnim malim sinčkom vred prav lepo pozdraviva. Forjan Anton, Aulnois sous Laon. Prečastiti g. urednik! Na- znanjam vam, da sam dobo Ma- rijin list i Kalendar i sam oboje z velikim veseljom sprijao. Zdaj vam pa napišem, kak je bilo prvo prekmursko zdavanje v Pa- rizi. Dugo smo se pripravlali na te mali sestanek i prosili g. Cam plina, če bi bilo mogoče zdava- nje v Parizi i dobili smo dovo lenje. Malo nas je bilo, ali ve- selo je vseedno bilo. Z g. Cam- plinom smo šli v krasno cerkev. Najprle smo meli sv. spoved, nato zdavanje, sv. meša i predga v našem jeziki, ka nas je najbole veselilo. Po božoj slüžbi so nam g. Camplin razkazali cerkev, ki je jako lepa. Po obedi smo si poglednoli še drüge lepote Pa- riza. Čas je hitro mino i g, dü- hovnik so morali oditi. Težko nam je bilo, se od njih ločiti. Sv. zakon sta sprijala Cvörnjek Jožef iz Kruplivnika i Žilavec Antonija iz Topolovec. Vsi, ki smo bili tü zbrani, prav lepo pozdravlamo g. urednika naših listov i njim Želemo vse najbolše. Pozdravlamo tüdi Cankovsko faro, Kruplivnik, Topolovec, Domajin- ce, naše drage domače i vso rodbino. Jeneš Marija, Vailly. Pre- častiti g. urednik! Hvalen bodi Jezuš Kristuš i Marija, naša lüba nebeska mati, ki nas šče vse vküp zbrati. Za temi rečmi vas pa g. urednik prav lepo pozdra- vim. Naznanim vam, ka redno dobivam Novine i Marijin list, ka me jako veseli, zato ka so mi listi na velko veselje v tüjini. Oba lista vsikdar dobim, pisma od svojih dragih domačih pa večkrat ne dobim, ka se zgübijo i tüdi moja pisma, štera njim pišem, se večkrat zgübijo. Šče ednok vas, g. urednik, prav lepo pozdravim i vam vse dobro želem. Zakojč Ivan, St. Plerre de Cernieres. Hvalen bodi Jezuš Kri- stuš i Marija naša mati. Za temi rečmi vas pa, g. urednik, prav lepo pozdravim i vam želem obilno božega blagoslova. Na- znanim vam, ka dobivam Novine i Marijin list, šteriva sta mi na velko veselje. Kda dobim liste, se vsikdar zmislim na dom i na pokojne starše. Kak lepi so bili tisti časi, kda smo po opravle- noj večernoj molitvi čteli Marijin list. Kak mi je žmetno, kda si zmislim na tiste čase. Edino naši krščanski listi so mi v tolažbo, zato je tak veselo pričaküjem. Z Bogom, g. urednik. Pozdravla vas šče ednok vaš verni naročnik. Cigan Jošef i dve Cigan Mariji, vsi iz D. Bistrice, zdaj v Dittelstedt v Nemčiji, pozdrav- lajo g. Urednika, njim želejo vse dobro i se njim zahvalijo za ves trüd, šteroga majo pri deli za iz- seljence. Pozdravlajo svoje drage domače, rodbino, celo D. Bistrico, črensovsko faro z gg. dühovniki. Vino in sadjevec, prvovrstno, sortirano od 60 litrov naprej razpošilja: Posestvo „GRIČˮ pri Mariboru. Celje se na kmečki tabor pripravlja! Vedno bolj se približuje 30. april, praznik Varstva sv. Jožefa, ko bo starodavno in staroslavno mesto Celje sprejelo in pozdra- vilo tisočglave množice kmečke ga ljudstva, ki bodo iz vse Slo- venije prihitele v Celje, na kmečki tabor in na proslavo devetdeset- letnice osvoboditve kmečkega stanu. Mesto Celje ter vsa bližnja in daljna okolica se na ta slav- nostni dan živahno in velikopo- tezno pripravlja. Sestavil se je poseben pripravljalni odbor, ki ob sodelovanju mestne občine ter mnogih celjskih ustanov in organizacij, vodi priprave za kmečki tabor in proslavo osvo- boditve, ki jo prireja Kmečka zveza skupno z Zvezo absolven- tov kmetijskih šol. Ta Pripravljalni odbor vodi delo za okrasitev mesta, za zgra- ditev pozorišča na prostem pri cerkvi sv. Jožefa na Hribu, kjer se bo igrala „Povest Slovenske- ga kmeta”, posebno mnogo dela pa je s pripravami za slavnostni kmečki sprevod skozi Celje. Kmečki sprevod v proslavo devetdesetletnice kmečke osvo- boditve, ki bo na dan kmečkega tabora dne 30. aprila v Celju, bo po poročilih, ki prihajajo z dežele, zavzel veličasten obseg. Kmečko ljudstvo iz bližnje in daljne celjske okolice se bo pripeljalo na tabor in k sprevo- do predvsem s kolesi in na ok- rašenih vozovih, fantje deloma tudi na konjih. Noben kmečki kolesar, nobena kmečka vprega naj ne ostane doma! Pripeljite se vsi v Celje, da se bo videlo, kakšen sprevod zmoremo tudi kmetje napraviti! Vsi kmečki ljudje, ki imajo narodne noše, naj pridejo v na- rodnih nošah, drugi pa bodo v sprevodu nastopiti v kmečki noši: dekleta iz posameznih vasi in župnij naj se po možnosti enot- no oblečejo, vsi fantje in možje pa naj za ta dan oblečejo belo srajco z zeleno kravato, katero lahko kupijo pri domači krajevni kmečki zvezi za 12 din, dobile pa se bodo tudi na dan tabora pred pričetkom sprevoda na vseh zbirališčih. Udeleženci iz vsake župnije naj vzamejo s seboj tudi lastno kmečko godbo, bodisi na pihala, bodisi harmonikarje itd. Naša Proslava osvoboditve kmečkega stanu, ki jo bo izražal kmečki sprevod, mora biti izraz veselja, zato mora biti med sprevodom čim največ petja in godbe! Pojte in igrajte samo narodne Sloven- ske pesmi in kmečko himno! Zbirališče za udeležence sprevoda: Za kolesarje, ki bodo v sprevodu tvorili posebno skupi- no, bo zbirališče v drevoredu pri Glaziji. Za vozove in jezdece bo zbirališče v bližini gimnazije, kjer bo zanje dovolj prostora. Za vse ostale udeležence sprevoda bo zbirališče pri Gla- ziji, kjer bodo dajali navodila za ureditev skupin reditelji. Prosimo vse voznike vozov, koles in avtobusov, kakor tudi vse ostale udeležence, ki bodo prišli peš ali z vlaki na tabor, naj ubogajo reditelje, posebno pa prosimo vse, ki nameravajo udeležiti se sprevoda, naj bodo Vsaj do pol devetih dopoldne na določenem zbirališču! Sprevod se prične že ob devetih! Za avtobuse, ki bodo pri- peljali na tabor udeležence iz oddaljenih krajev, je pripravljen prostor za shrambo na prostoru za starim okrožnim sodiščem. Avtobusi naj bi bili vsi v Celju že ob osmih zjutraj, ako bodo pripeljali udeležence za sprevod! Z vlaki se pripeljite pra- vočasno! Vsi vlaki bodo dovolj ojačeni! Kdor pride v Celje že v soboto, se bo lahko udeležil prve predstave igre „Slovenske- ga kmeta povest”, ki bo v so boto zvečer ob osmih v Mestnem gledališču ali pa bo lahko pre- bil noč pri sv. Jožefu, kjer bo tudi dovolj prilike za spoved. V nedeljo zjutraj naj se vsi udeleženci tabora pripeljejo v Celje že s prvimi vlaki, da se bodo lahko udeležili sprévoda, ki gre od Glazije mimo Narod- nega doma do Stermeckija, kre- ne tam na levo do Ljudske po- sojilnice, od tam pa mimo ho- tela Pošta ter pod železniškim viaduktom k Sv. Jožefu na Hribu, kjer se bo nato vršila slovesna služba božja. Vsi, ki se bodo pripeljali s poznimi dopoldanskimi vlaki, naj gredo takoj naravnost k sv. Jožefu, da pridejo pravočasno k sv. maši, ki se bo pričela po deseti uri dopoldne, in sicer naj- prej pridiga, tako da bodo mašo dohiteli tudi oni, ki se bodo na tabor pripeljali s poznimi vlaki. Po cerkvenem opravilu bo pred cerkvijo sv. Jožefa velik kmečki tabor. Svojo udeležbo so že napovedali: slovenski mi- nistri, naši narodni voditelji, ban ter mnogi cerkveni in svetni dos- tojanstveniki. Takoj po taboru pa se bo vršila istotam velika predstava Davorin Petančičeve zgodovinske igre „Slovenskega kmeta povest”, ki se bo igrala na prostem. Pri tej igri bo nas- topno nad 200 igralcev, več pev- skih zborov ili godb itd. Sploh bo ta igra nekaj čisto novega, kakršna se do zdaj na Sloven- skem še ni igrala! Besedilo igre je natisnjeno v posebni knjižici, ki bo služila obenem kot taborska izkaznica in vstopnica za nedeljsko pred- stavo igre. To knjižico lahko naročite pri domači Krajevni kmečki zvezi po 5 din, ali pa pri Kmečki zvezi v Ljubljani, dobila pa se bo tudi na dan tabora v Celju. Prosimo ponovno vse, ki po posameznih župnijáh organi- ziralo udeležbo raznih skupin za sprevod, ali vožnjo z avtobusi na tabor itd., da to čimprej spo- ročite, Obenem s približnim šte- vilom udeležencev Kmečki zvezi v Ljubljani, Miklošičeva 17-II, ali pa na Pripravljalni odbor za kmečki tabor, Celje (podružnica Slovenca). Čas hiti, zato vsi kmečki ljudje na delo za kmečki tabor! Kakše pitanje, takši odgovor. Dva dijaka sta si ogleda- vala hižo, štero je Vertinja da- vala z arende. Eden pita: „Kel- ko prosite za te svinjski lev?ˮ Vertinja: Za ednoga praš- čiča 100 ranški, za dva pa 150 ranški. On: Prstan na tvojoj roki je tak, kak moja lübezen do tebe — brezi konca. Ona: Je pa tüdi tak, kak moja lübezen do tebe — brezi začetka. Na železnici. Gospa: „Zaprite okno, vöni je mrzlo.” Potnik zapre i pravi: „No, ka je zdaj te vöni bole toplo?” Sarjaš: No, Roudi, ka de se vaš Ferenc včio za popa?” Roudi: „Nej — lekaj se vpi- še na traverze.” . Vaš kokot, ka san ga snoč- kar jo, me je cejlo noč napinjao. Ob trej san se zavolo njega zbüdo. „To je bio njegov čas! Ob trej zajtra nas je vsigdar büdio.” Treza vogledniki: No, kak se ti je pri nas večerja dopadnola?” Voglednik: „Tak dobro san šče, nigdar nej jo.” Mali Ferenček: „Ve smo šče mij tüdi nej.” Vse mine. Ka šče Gantarova Mariča izda tak za nos vleče Šüšleko- voga Ferenca? „O, že dugo več nej.“ Od tisti mao, kak sta oženjeniva. Zdaj vleče Ferenc njo — za vlase. Samovolno v smrt. Zobotehnik Wigelte Božjan je strelo 17 letno delavko Štamp. fer Kristine i za tem tüdi sebe. Oba so najšli mrtviva ha njego- vom stanüvanji v Maribori. Zrok samomora je neznan, a slučaj je nad vse žalosten. Uničavanje rjavega hrošča. V letošnjem letu se je po- javi! v zelo veliki množini rjavi hrošč (meloionta vulgaris) kateri bo prizadejal vsemu listnatemu drevju predvsem pa še našemu sadnemu drevju ogromno škodo. Še večjo škodo pa prizadene kot hrošč sam, njegova Učinka, katera v zemlji tekom preobrazbe tri leta uničuje korenine vseh rastlin, radi česar se rastline po- süšijo. Ličinko in ogrca rjave- ga hrošča je težje uničevati kot pa hrošča samega. Rjavega hrošča se uničuje najboljše tako, da se ga stresa zjutraj pred solnčnim vzhodom z drevja. Takrat je hrošč trd in ne leti pa se ga zato najlažje strese z drevja. Nato se mora hrošče pobrati in popariti z vrelo vodo. Poparjeni hročši so dobra krma za kokoši, pomešani s kom- posom pa dobro gnojilo. Vabilo na XIV. redni občni zbor KMEČKE POSOJILNICE v MURSKI SOBOTI r. z. z n. z., ki se bo vršil dne 7. maja 1939 ob 13 pri v uradnih prostorih posojilnice s sle- dečim dnevnim redom: . 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, 2. Poročilo načelstva, 3. Poročilo nadzorstva, 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1938, 5. Volitev načelstva, 6. Volitev nadzorstva, 7. Čitanje revizijskega poročila, 8. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob napo- vedanem času ne bil sklepčeh se vrši eno uro pozneje na istem mestu in pri istem dnevnom redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. Načelstvo Proda se lahka kočija v zelo dobrem stanju po primerni ceni. Poizve se: ADANIČ IVAN, Murska Sobota, Slovenska ulica št 14. Vsaki osebi — družini nudimo stálni zaslužek. - Pišite MARA Maribor Pojasnila: Rituper, Vučjagomila. Proda se posestvo z hišo blizu Sobote. - Poizve se pri Pečič Ana, Vančavas p. Rankovci. Zlati moji mamici v zadnje slovo. Umrli 23. oktobra 1938. v Ljutomeru. Zadnji jesenski cvet na Tvojem grobu umira, mamica, vsak listič njegov ti zadnje pozdrave v domek tihotni pošilja — mila mamica, s cvetjem jesenskim pa moje življenje vem, — odkar te mamica zlata moja več ni! Tiho in vdano je bilo celo Tvoje življenje, küpa napolnjena z bridkim trpljenjem; prenašala vdano in voljno si mamica vse, saj moči je za jemalo v ranah Gospodovih Tvoje srce! Moja brezmejna ljubezen nazaj te želi, mamica, po tvojih milih, ljubečih pogledih otrok hrepeni, misel ljübeča v bolesti te išče vse dni in noči, — premila, najdražja moja mamica ti! Duh ljübeči te nikdar več nazaj ne prikliče — mamica, k poslednjemu počitku si legla, utrujena vsa; zasanjala večno sladki si san, ki ti v Življenju bil nikdar ni dan! Če doseči ne more te mojega srca hrepenenje, Te zrla nekoč bom, — ko pridem k tebi v večno veselje; „Ne zabi me mamica, — prosi zame”, da sprejme nekoč me Večni k Sebi, na svoje Srce! Iz večnosti me blagoslavljaj — mamica, ob meni bodi — v dnevih bridkega gorja; Molitev vroča za te in za pokoj tvoj, — bo vedno me družila — zlata mamica s teboj! Vika Razlagova. Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. Za tiskarno Balkanji Ernest Dolnja Lendava. Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.