Leto 1892. 425 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos XX. — Izdan in razposlan dne 25. marca 1892. (Obsega štev. 49.-55.) 4». Razglas trgovinskega ministerstva z dne 6. marca 1892. L, s katerim se objavlja dodatek k predpisom o meroskusu in kolkovanji samogibnega prireda za tehtanje petroleja, sestavljenega po firmi Brauner & Klasek (Drž. zak. št. 93. iz I. 1891.). Na podstavi ukaza trgovinskega ministerstva z dné 17. februvarja 1872. 1. (Drž. zak. št. 17.) se daje na obče znanje nastopni, po c. k. komisiji za pravilno meroskustvo izdani dodatek k predpisom, objavljenim z razglasom trgovinskega ministerstva z dné 24. junija 1891. 1. (Drž. zak. št. 93.) o meroskusu in kolkovanji samogibnega, po firmi Brauner in Klasek sestavljenega prireda za tehtanje petroleja. Bacquehein s. r. Dodatek k predpisom o meroskusu in kolkovanji samogibnega prireda za tehtanje petroleja, sestavljenega po firmi Brauner in Klasek (Drž. zak. št. 93. iz leta 1891.). 1. Navedeni predpisi se zmisloma uporabljajo tudi o meroskusu in kolkovanji takih gledé na sestavo se zgoraj omenjenim priredom istostnih aparatov, kateri a) pri eni prebrnitvi (omahu) bobna oddajejo drugačno množino teže kakor 25 dekagramov; b) so namenjeni za tehtanje tekočin sploh z orne-jitvo, kakor je povedana bolj spodaj; c) so v dveh ali več izvodih zaprti v eno skupno omaro. 2. Kar se téh priredov tiče, zaukazuje se po-sebe to-le: ad a) Kazalnik (cifrenica) priredov mora imeti ozna-menilo „gramov“, „dekagramov“ ali „kilogramov“ in množina teže, ki jo oddaje prired pri eni prebrnitvi, (izražena v gramih, dekagramih, kilogramih) mora biti delfva s pet; ad b) napis na tabli, ki je zalö namenjena, mora se pri tistih priredili, ki naj bodo za tehtanje tekočin sploh, glasiti: „Automatischer Wäge-apparat für Flüssigkeiten“ („Samogibni prired za tehtanje tekočin“). Temu napisu mora se tedaj, kadar naj bi se prired uporabljal za tehtanje tekočin, namenjenih ljudem za užitek, priložiti beseda „ verzinnt “ ( „ pokositerjen “ ). Priredi, o katerih se tu govori, smejo se v javnem prometu uporabljati samo za tehtanje tenkolekočih (čistih) teles (vode, rudninskega olja, hlapnega olja, špirita, žganja, vina i. e.). Za tehtanje mastnega olja, penečih se tekočin (Slovenistih .) G3 (piva i. e.), potèm takih tekočin, ki hranijo v sebi trdna ali mastna telesa obustavljena, (mleka i. e.) ne sinejo se ti aparati uporabljati. Priredi, ki so namenjeni za tehtanje tekočin, katere so ljudem za užitek, morajo biti v vseh tistih svojih delih, katerih se vtegne tekočina dotakniti, dobro pokositerjeni s čistim činom (kositerjem); ud c) Ako je več priredov postavljenih v eno in isto ovojno omaro, morajo biti pritočni zabojci pritrjeni na skupnem okvirji, in ta mora biti z ovojno omaro tako privit, da ni moči pod njim ležečih priredov za tehtanje vzeti iz ovojne omare. En vijak mora iti skozi napisno tablo ter biti ž njo spojen s cinastim (kositer-jevim) kancem, na katerem se prired okolkuje (štemplja, Zh starejšega lika). 3. Odstop težne množine, katero oddaje prired za tehtanje, sme na več ali na menj k večemu znašati : pri priredih, ki so pri eni prebrnitvi (enem omahu) oddali pri teži ene pre-brnitve (enega omaha) pri teži štirih prebrni-tev (omahov) menj kakor 0-5 kg (vštevši) 2-0»/„ l-00«/„ 0-5 „ do V-Okg (vštevši) 1-5 „ 0-75 , 2-0 , „ 5-0 „ i-o , 0-50 „ 5-0 „ ali več, 0-4 „ 0-20 „ 4. Pod št. 1. b imenovani priredi morajo, ne da bi tekočina šla črez boben, pripuščati tehtanje tekočine, katere gostost pri 12° R, oziraje se na čisto vodo 12° R., znaša o. 750. 5. Meroskusne pristojbine se za vsak posamezen boben, ako oddaje pri eni prebrnitvi 5 kg ali menj, preračunjajo po predpisih, v početku ome-njenjih; za preskus oziroma ineroskus in kolko-vanje vcčih bobnov se pobira dvakrat toliko pristojbine. Za preskus priredov potrebne posode in tekočine mora dajali stranka. Na Dunaji, dné 9. februvarja 1892. (1. k. komisija za pravilno meroskustvo: Arzberger s. r. 50. Zakon z dné 9. marca 1892.1.. da naj se zaméni predmet nepremične državne lastnine v Dunajskem lesu. S pritrdltvo obéh zbornic državnega zbora ukazujem tako: §• I- Vladi se daje oblast, da erarski; v gozdarstve-nem okraji Kierling ležeči, takozvani Arzgrubwald v površini 249'4 oralov ali 143-5 hektarov zameni za nastopne predmete, in to: za gozdni del Gött-weiher Heuberg v izmeri 126 oralov 58 štirjaških sežnjev ali 72-53 hektarov, pristoječ grofa Bray-a gospoščini Königstetten, potèm za lakozvano Sofien-Alpe v izmeri 50 oralov 13G6 štirjaških sežnjev ali 29 26 hektarov, ležečo v gozdarstvenem okraji Hütteldorf - Neuwaldegg, in naposled za dvé. v gozdarstvenem okraji Pressbaum ležeči nepremičnosti, namreč za nepremičnost št. 1. v Unter-Schönleiten v izmeri 23 oralov 1124 štirjaških sežnjev ali 13-64 hektarov, in za nepremičnost v Ober-Saubichl št. 82. v izinéri 21 oralov 47 štirjaških sežnjev ali 12-10 hektarov. §- 2. Izvršitev tega zakona se naroča Mojemu poljedelskemu ministru. V Budimpešti, dné 9. marca 1892. 1. Frančišek Jožef s. r. Kalknnhayn s. r. Taaffe s. r. 51. Ukaz trgovinskega ministra z dné 11. marca 1892. 1. s katerim se izpreminja §. 31., odstavek 1. v prvem poglavji začasnega plovstvenega in po-rečnega policijskega redu za Donavo z dné 31. avgusta 1874. I. (Drž. zak. št. 122.). Dogovorno z ininisterstvom za notranje stvari in za poljedelstvo se §.31. odstavek I. občih določil začasnega plovstvenega in porečnega policij- skega redu, izdanega z ukazom trgovinskega mini-sterstva z dné 31. avgusta 1874. 1. (Drž. zak. st. 122.), izpreminja za gorenje-avstrijski in do-lenje-avstrijski del Donave tako, da se bo zanaprej glasil takô-le: „Pri brodiščih morajo biti stopnice napravljene tam, kjer je to vsled kakovosti nabrežne po-ložnosti potrebno. Stalne ladije brodov se morajo z bregom ali sè spredaj omenjenimi stopnicami spojiti z varnimi brvmi, katerim je napraviti trdno ograjo in katere morajo imeti poprečne in vzdolžne latve.“ Bacqueheni s. r. 52. Zakon z dné 12. marca 1892.1., da se obnavlja veljavnost v §. 6. zakona z dné 27. maja 1876. I. (Drž. zak. št. 115.) ustanovljenim določilom o kolkovnih in pristojbinskih oprostitvah po povodu razdelitve za obdelovanje sposobnih občinskih zemljišč v Dalmaciji. S pritrditvo obéh zbornic državnega zbora ukazujem takö: dolenje-avstrijskega deželnega zakona z dné 19. decembra 1890. 1. združilo več občin in občinskih delov z državnoglavnim in prestolnim mestom dunajskim v eno samo občino, ustanavlja po ena finančna in sodna pokladna blagajnica za obseg enakoimenovanega sodnega okraja, namreč: Favoriten za X. dunajski občinski okraj, Simmering „ XI. „ „ „ Meidling „ XII. Hietzing „ XIII. „ „ » Rudolfsheim „ XIV. . „ „ Fünfhaus „ XV. „ „ „ Ottakring „ XVI. „ „ „ Hernals „ XVII. „ „ „ in Währing „ XVIII. in XIX. dunajski občinski okraj. Finančnim blagajnicam gredö c. k. davčnim uradom pristoječa opravila, izvzemši tista, ki sc tičejo pobiranja in iztirjavanja neposrednih davkov in vojarin in s tem združenih poslov, in sosebno jim tudi gredö opravila gledé na shrambo in blagajnicam ustrezno ravnanje s pokladno, sirotinsko in kurandno imovino, vštevši imovino skupne siro-tinske blagajnice dotičnih okrajnih sodišč. §■ 1- V §. 6. zakona z dné 27. maja 1876. I. (Drž-zak. št. 115,) ustanovljena določila o kolkovnih in pristojbinskih oprostitvah po povodu razdelitve za obdelovanje sposobnih občinskih zemljišč v Dalmaciji naj za dobo od 1. dné januvarja 1892.1. po-čenši zopet zadobé na nadaljnih deset let veljavo in moč. g. 2. Izvršitev tega zakona se naroča Mojemu finančnemu ministru. V Miramaru, dné 12. marca 1892. 1. Frančišek Jožef s. r. Finančni in sodni pokladni blagajnici vHietzingu J je razen tega naloženo tudi pobiranje in iztirjavanje neposrednih davkov, založnih doklad in vojarin in pa oskrbovanje drugačnih blagajniških in preračun-' skih poslov gledé občin in občinskih delov, spadajočih k sodnemu okraju Hietzing, toda ne združenih z Dunajem, tako, kakor je to do sedaj oskrboval davčni in sodni pokladni urad v Hietzingu. Finančne blagajnice so gledé na osebne stvari in na vodstvo opravil podrejene neposrednemu nadzoru c. k. finančnih okrajnih ravnateljstev in gledé na odkazano jim odmero, pobiranje in proraču-njanje neposrednih pristojbin c. k. osrednjemu uradu za odmero odredbin in pristojbin na Dunaji. Tiiaffe s. r. Steinhach s. r. 5:t. Finančna blagajnica v Hietzingu dela v tem oziru izjemo s tém, da je ta blagajnica gledé na osebne stvari in na vodstvo opravil podrejena okrajnemu glavarstvu Hietzing okolica. Razglas niinisterstev za finance in pravosodje z dné 16. marca 1892.1. o ustanovitvi devet finančnih in sodnih pokladnih blagajnic na Dunaji. Na podstavi Najvišega odločila z dné 10. januvarja 1892. 1. so vslèd tega, da seje na podstavi Kot sodne pokladne blagajnice so finančne blagajnice podrejene sodišču tor morajo izvrševati njegove nalöge. Za c. k. davčne in sodne pokladne urade izdana določila, navodila in za nje izdani predpisi naj se zmisloma uporabljajo tudi o finančnih in sodnih pokladnih blagajnicah na Dunaji, oziroma o vodstvu opravil pri teh blagajnicali in pa o služabnih razmerah pri njih postavljenih uradnikov in služabnikov. Gledé na obseg okraja imenovanih blagajnic se daje na znanje to-le: I. Okraj finančne in sodne pokladne blagajnice za X. občinski okraj dunajski (Favoriten) sestoji iz dosedanjega okraja Favoriten in z mestom dunajskim združenih delov krajev Ober-Laa in Unter-Laa, potem iz Inzersdorfa na Dunajski gori. izvzemši oni del té občine, ki je vpisan v kataster altmanns-dorfski. II. Okraj finančne in sodne pokladne blagajnice za XI. občinski okraj dunajski (Simmering) sestoji iz dosedanje krajne občine Simmering, iz onega dela katastralne občine gospoščina Kaiser-Ebers-dorf, ki je privzet v mesto dunajsko ter leži na desnem bregu donavskega vodotoka dunajskega, nadalje iz privzetih delov Kaiser-Ebersdorfa, Schvve-ehata in Klederinga. III. Okraj finančne in sodne pokladne blagajnice za XII. občinski okraj dunajski (Meidling) sestoji iz dosedanjih krajnih občin Gaudenzdorf, Ober-Meidling, Unter-Meidling, Hetzendorl' in iz onega dela Alt-mannsdorfa, ki je privzet v mesto dunajsko. IV. Okraj finančne in sodne pokladne blagajnice za XIII. občinski okraj dunajski (Hietzing) sestoji iz dosedanjih krajnih občin Hietzing, Penzing, Lainz, Breitensee, Ober-St. Veit, Unter-St. Veit, Hacking, Baumgarten, iz katastralnih občin Schönbrunn, Speising, nadalje iz onih delov krajev Mauer, Hüttel-dorf in Hadersdorf z Auhofom vrčd, kateri so privzeti v mesto dunajsko. Temu okraju ostanejo nadalje odkazane krajne občine Atzgersdorf, Alt-Erlaa, Neu-Erlaa, Inzersdorf na Dunajski gori. Kalksburg, Liesing in Mauer. V. Okraj finančne in sodne pokladne blagajnice za XIV. občinski okraj dunajski (Rudolfsheim) sestoji iz dosedanjih krajnih občin Rudolfsheim in Sechshaus. < VI. Okraj finančne in sodne pokladne blagajnice za XV. občinski okraj dunajski (Fünfhaus) sestoji iz dosedanje krajne občine Fünfhaus. Vil. Okraj finančne in sodne pokladne blagajnice za XVI. občinski okraj dunajski (Oltaki^g) sestoji iz dosedanjih krajnih občin Ottakring in Neuler-chenfeld. VIII. Okraj finančne in sodne pokladne blagajnice za XVII. občinski okraj dunajski (Hernals) sestoji’ iz dosedanje krajne občine Hernals in iz onih delov Dornbacha in Neuvvaldegga, ki so privzeti v mesto dunajsko. IX. Okraj finančne in sodne pokladne blagajnice za XVIII. in XIX. občinski okraj dunajski sestoj! gledé XVIII. okraja iz dosedanjih krajnih občin Währing, Neustift am Walde, Pötzleinsdorf. Gersthof, Weinhaus, nadalje iz onih delov občine Sal-mannsdorf, ki so privzeti v mesto dunajsko in obsegajo kraj Salmannsdorf, — gledé XIX. okraja pa iz dosedanjih krajnih občin Ober-Döbling. Unter-Döbling, Ober-Sievering, Unter-Sievering, Nussdorf. Heiligenstadt, iz katastralne občine Josefsdorf, potem iz v dunajsko mesto privzetih delov občin Grinzing, Kahlenbcrgerdorf, Weidling in pa iz onega dela občine Salmannsdorf, ki je na severu od tega kraja. Uradno delovanje novih finančnih in sodnih pokladnih blagajnic naj se prične s 1. dnčm aprila 1892. L, s katerim časom naj dosedanji davčni uradi Unter-Meidling, Hietzing, Sechshaus, Fünfhaus, Ottakring, Hernals in Währing ustavijo svoje uradovanje. Schönbor» s. r. Steinhach s. r. 5 4. Kazglas ministerstva za deželno bran z dné 18. marca 1892. 1. zastran neke izpremembe vojnih predpisov Dogovorno z vdeleženimi ministerstvi se za-ukazuje, da morajo enoletni prostovoljci živino- zdravniki prezentno službo nastopiti takoj s 1. dném aprila, oziroma s 1. dnčm oktobra potèm, ko dobé diplomo. S tem se dopolnjujeta §. 76. : 10. v vojnih predpisov I. delu, izdanih s tega ministerstva razglasom z dné 15. aprila 1889. 1. (Drž. zak. št. 45.], in pa §. 25. : 1. v 11. njih delu. Welsersheimb s. r. 55. Ukaz trgovinskega ministerstva v porazumu z ministerstvom za notranje stvari z dné 20. marca 1892.1., da naj se obrt zobnih tehnikov uvrsti med dopu-stilne (koncesijonirane) obrte. Da vravnâ obrtni stan zobnih tehnikov sploh in sosebno nasproti osebam, ki so vpravičene izvrševati zobno zdravništvo, vkrenilo je trgovinsko ministerstvo v porazumu z ministerstvom za notranje stvari, na podstavi §. 24. v zakonu z dné 15. marca 1883. 1. (Drž. zak. št. 39.) zastran izpremembe in dopolnitve obrtnega redu zaukazati to-le: §• 1. Obrt zobne tehnike se uvrščuje med dopu-stilne (koncesijonirane) obrte, kolikor je za to vpravičene osebe ne izvršujejo v zvezi sč zobnim zdravništvom. §• 2. Obrt zobne tehnike obsega obrtno mehanično napravljanje umelalnih zob, nadomestnih kosov za človeška usta in sestavin takih nadomestnih kosov. Zobni tehnik je vpravičen, samostojno jemali odtiske in prilegati zobne nadomestne kose v popolnoma zdravih človeških ustih. Prepovedano pak mu je, opravljati kaka dela v ne popolnoma zdravih ustili človekovih, ali tudi v popolnoma zdravih ustili izvrševati koke opravke, ki izpreminjajo ustom kakovost njih oblike (kakor odščipavati rti zobove (Slovenltch.) in zobove korenike, piliti, snažiti in ohranjevati zobé, odstranjevati poškodovane zobove korenike i. t. d.). §■ 3. Za nastop obrta zobnega tehnika se razen pogojev, predpisanih za samostojni obrat vsakega dopustilnega obrta, zahteva tudi dokaz sposobnosti za ta obrt, kateri se opravi s tem, da se done-seta učno spričevalo in pa delovno spričevalo. §. 4. Učno spričevalo naj dokaže, da se je dotič-nik naučil obrta zobnega tehnika. Doba nauka traja tri leta in moči jo je v zobno-tehniški uporabi prebiti pri kakem vpravičenem zobnem tehniku ali pa pri kakem zobnem zdravniku. Takim prosilcem dopustila (koncesije) za obrt zobnega tehnika, kateri dokažejo, da so se redovito naučili mehaniškega ali zlatarskega obrta, zadostuje dveletna v zobnotehniškem obrtu (v zobno-tehniški uporabi) prebita učna doba. §• 5. Delovno spričevalo mora dokazati, da je bil do-tičnik uporabljan kot zobnotehniški pomagač naj-rnenj šest let, od katerih se morajo tri leta v zobnotehniški uporabi prebiti pri kakem vpravičenem zobnem tehniku, tri leta pa pri kakem zobnem zdravniku. §■ 6. Prosilci dopustila za obrat zobnotehniškega obrta, kateri so ob času, ko se ta ukaz izdé, že uporabljajo kot zobnotehniški pomagači pri kakem vpravičenem zobnem tehniku ali kaki osebi, ki ima pravico izvrševati zobno zdravništvo, kateri pak ne morejo donesti učnega spričevala, da so se tega obrta naučili (§§. 3. in 4.), morejo v §. 3. omenjeno sposobnostno dokazilo donesti, ako dokažejo da so bili kot pomagači uporabljani dvé léti nad ono dobo, kakor jo določuje §. 5. §• 7. Dopustilo za obrat zobnotehniškega obrta do-deluje politično deželno oblastvo, katero naj se pri podeljevanji ozira na krajne potrebe in na J1. bo moči te obrte zdravstveno in obrtno-policijski nadzorovati.