010

■ ns
Milan Jesih
NOVA „ OBLAČILA
Po Andersenovi pravljici
I • J ' s ? -j i
. k ir^ ■ ;
_Fl i '	Ati'
r*- < v
v a

1 ..viv , ■
PREMIERA 27. novembra 2010
Foto Uroš Hočevar, oblikovanje Alten10

6ft
SLGCelje
Milan jesih
CESARJEVA H NOVAv
OBLAČILA
jmr . % Po Andersenovi pravljici
i -m-
Milan Jesih
CESARJEVA NOVA OBLAČILA
Po Andersenovi pravljici
PREMIERA 27. novembra 2010
Predstava za otroke
Režiser Boris Kobal Scenograf Branko Hojnik Kostumograf Alan Hranitelj
Avtor glasbe Branko Rožman
Koreografinja Tina Valentan Lektor Jože Volk Asistentka scenografa Urša Vidic
IGRALCI
Cesar Blaž Setnikar Pošteni minister Zvone Agrež Bistri minister Damjan M. Trbovc Dvorjan Igor Žužek Dama Tanja Potočnik Sleparka Anica Kumer Slepar Miro Podjed Pevec Branko Završan
Vodja predstave Zvezdana Kroflič Štrakl • Šepetalka Breda Dekleva • Lučni mojster Mitja Ščuka • Tonski mojster Uroš Zimšek • Rekviziter Vojko Koštomaj • Dežurni tehnike Marko Poček • Šivilje Dragica Gorišek, Marija Žibret, Ivica Vodovnik • Frizerki Maja Zavec, Marjana Sumrak • Garderoberke Melita Trojar, Mojca Panič, Zdenka Anderlič • Odrski mojster Gregor Prah • Tehnični vodja Miran Pilko • Upravnica mag. Tina Kosi
£>(/)
CD O Q_< Q) CD
C/K (/)
n< 7T CD O
o r-
jLc'
JT
o
i °
O C/K
</)< rf —i
Q)
n n<
CD Q) ¿ZT Zi
Za njegovo dramatiko sta značilni ironija in satira na nivoju različnih družbenih plasti in njim ustrezna jezikovna stilizacija: Limite (1969, soavtor Zvone Šedlbauer), Grenki sadeži pravice (1978), Vzpon, padec in ponovni vzpon zanesenega ekonomista (upr. 1974), Brucka ali obdobje prilagajanja (upr. 1976), Guliver, velik in majhen (upr. 1978), Pravopisna komisija (1984), Triko (upr. 1985), Afrika (upr. 1986), Ptiči (upr. 1987), En sam dotik (upr. 1990), Cesarjeva nova oblačila (upr. 1992, SSG Trst), Štiri igre za otroke (1997), Srebrno rebro (upr. 2002). Že v Grenkih sadežih pravice je Jesih vzpostavil svojo novo dramaturgijo: svobodno vzporejanje različnih prizorov, igro z različnimi jezikovnimi stili in zvrstmi, igro z različnimi literarnimi vrstami in žanri ter parodijo teh. Odpadla je enotnost fabule, prostora in časa.
Piše tudi gledališke songe, predvsem pa poezijo, v kateri se prepletajo jezikovna igra, poudarjena zvočnost, ironija, satira in parodija. Prevedel je več kot štirideset dramskih besedil (Shakespeare, Čehov, Nušič, Bulgakov ...). Jesih je v prvi vrsti pesnik, to pa nedvomno pomeni, daje mojster jezika, kar je dokazal tudi kot Drevaialec eminentnih imen svetovne dramatike, le okreten Doznavalec slovenskega
Pesnik, dramatik in prevajalec Milan Jesih (1950) je študiral primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Bil je član skupine 442, ki je bila jedro literarno-gledališke skupine Pupilija Ferkeverk. Leta 1969 so uprizorili predstavi Žlahtna plesen Pupilije Ferkeverk in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki. Leta 1971 je sodeloval pri študentskih protestih na FF, proti njemu so izdali obtožni predlog, ker naj bi domnevno pozival k nasilju nad policisti.
Njegova prva pesniška zbirka Uran v urinu, gospodar! (1972) temelji na ironični in satirični jezikovni igri, kije temelj kasnejših zbirk: Kobalt (1976), Volfram (1980), Pesme/Pesmi (1981), Usta (1985), Soneti (1990), Soneti drugi (1993),jambi (2000), Verzi: izbrane pesmi (2001), Pesmi (2006), Tako rekoč (2007). Mesto sto (20081
Igra Cesarjeva nova oblačila Milana Jesiha, hi je bila krstno uprizorjena v SSG Trst 17. decembra 1992, je zabavna igra za otroke, o Cesarju, ki se osmeši, kar je jasno vsem, a si tega ne upajo priznati. To je jasno celc otroku, edinemu, ki si upa na glas povedati, kar vidijo vsi, »Cesarje nag!«. Jesihova posodobljena otroška klasika v verzu nagovarja tudi odraslo publiko, saj je izvrsten prikaz zlagane morale, sprenevedanja, hinavščine ter koristoljubja in zato izvrstna prispodoba današnje zlagane družbe in sveta odraslih.
Nekoč je živel Cesar, ki so ga zanimale le lepe obleke. Cele dneve seje ukvarjal le s tem, kaj bo oblekel in kako bo izgledal, se preoblačil in pri krojačih naročal nova oblačila. Za lepe obleke je bil pripravljen sprazniti tudi državno blagajno. Tako zelo je bil obseden z lepimi oblekami, da se ni zanimal ne za svojo vojsko, ne za svoje podanike, ne za svojo deželo. Njegovo strast do lepih oblačil in njegovo obsedenost s popolnim izgledom izkoristita Slepar in Sleparka, ki Cesarju za bajne denarce stketa, ukrojita in sešijets obleko, nad katero bo obnemel ves svet. Čudovita tkanina je nevidna bedakom. Premetena sleparja izkoristita dejstvo, da nihče noče izpasti neumen, še najmanj pa Cesar.
... tkanina čudovita,
ki ta obleka bo iz nje sešita,
nevidna je bedakovim očem,
saj, če le čas imam, tako povem,
hudiča — oprostite, ker preklinjam —
da biserov ne gre metati svinjam.
Zakaj bi tam neumni tipi neki
pasli oči na vaši si obleki?
Mar naj bi nežni mik obleke nove -
namenjen vam, a gane še bogove -
vsak nesposoben cepec mogel zreti,
ki se ne sanja mu o kvaliteti
ne o lepoti, o občutkih milih,
ki v žlahtni duši so se izganili...
Milena Mileva Blažič se v članku z naslovom Mladinska književnost in različni mediji - primerjalna analiza Cesarjevih novih oblačil (novela, pravljica, radijska igra), ki je bil objavljen v publikaciji Slovenski jezik, literatura, kultura in mediji na 44. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture 2008, ukvarja z vplivom Don Juana Manuela, ki je s svojim motivom o cesarjevih novih oblačilih vplival tudi na kasnejše avtorje. Motiv o cesarjevih novih oblačilih je star že več kot 2000 let. Srednjeveška novela Don Juana Manuela Kaj se je zgodilo s tremi prevaranti (1335) je eden izmed prvih ohranjenih pisnih virov motiva o preizkušnjah, prevarah in iluzijah, med katere sodi tudi motiv o cesarjevih novih oblačilih. Ta motiv se pojavlja pri različnih avtorjih v različnih obdobjih. Hans Christian Andersen gaje uporabil v pravljici Cesarjeva nova oblačila (1837), po njem pa ga je prevzel tudi Milan Jesih v istoimenski igri v verzni obliki, s podnaslovom Po Andersenovi pravljici. Jesih je motiv posodobil in igro za otroke aktualiziral do te mere, daje zanimiva tudi odraslemu občinstvu. Pri Andersenu so cesarjeva nova oblačila nevidna za tiste, ki niso sposobni za opravljanje svoje službe ali pa so neumni kakor noč. Pri Jesihu pa lahko oblačila vidijo le tisti, ki niso neumni
Pri Don Juanu Manuelu je temnopolti mladenič tisti, ki si upa povedati resnico, pri H. C. Andersenu in Jesihu je to otrok. Zgodbe se razlikujejo tudi v številu prevarantov. V Don Manuelovi zgodbi so sleparji trije pri H. C. Andersenu dva, pri Jesihu pa sta sleparja moški in ženska. Razlike se pojavijo tudi v zamisli, kdo oblačila lahko vidi in kdo ne (v Don Manuelovi zgodbi tisti, ki so zakonski sinovi svojega očeta, pri H. C. Andersenu tisti, ki so sposobni opravljati svojo službo in niso neumni, pri Jesihu pa le tisti, ki niso neumni)
jezika v vseh njegovih razsežnostih, precizno vzporeja nizki in visoki govor (kar ima komičen učinek, saj je vsebina prav nasprotno vzvišena ali pa trivialna), jezik bogati z rabo slengizmov in arhaizmov, uporablja besede, ki imajo več pomenov, in se z njimi igra, tu in tam si izmisli tudi kakšno novo besedo Pri Jesihu jezik ni le sredstvo komuniciranja, temveč je izrazito večplasten, zaletava se ob svoje meje, hkrati pa ie prav vse, kar ie lahko.
Jesih zelo veliko piše tudi za radio (15 radijskih iger, nekatere so bile objavljene tudi knjižno) in televizijo. Duhovita komika njegovih radijskih iger temelji na hitrem meniavaniu orizorov in govornih ooložaiev.
Za svoje delo je prejel naslednje nagrade: zlata ptica za mlade umetniške ustvarjalce, nagrada Prešernovega sklada, Župančičeva nagrada, Jenkova nagrada, Sovretova nagrada za prevajanje, zlata značka Borštnikovega srečanja, Grumova nagrada, zlata paličica festivala mladinskega in otroškega gledališča v Ljubljani, Veronikina in Jenkova nagrada, Prešernova nagrada.