3 KRONIKA 46 1998 časopis za slovensko krajevno zgodovino Mira Hodnik V Idrijo se je pripeljal prvi rudniški avtomobil Rudniška direkcija je relativno zgodaj kupila prvi avtomobil. Kako se je razvijala motorizacija pri Rudniku, se da dokaj dobro rekonstruirati iz arhivskega gradiva Rudnika živega srebra Idrija, ki ga hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana - Enota v Idriji. Kot zgodovinarka sem se morala spopadati z zapletenimi tehničnimi termini, ki so bili včasih težko prevedljivi, da bi zadostili tako takratni kot zdajšnji avtomobilski terminologiji. Zato dopuščam bralcem tega teksta, da me tudi popravijo. V opombah sem napisala vir podatka, čeprav ne za vsak napisani stavek, ker bi sicer prišlo ravno toliko opomb kot teksta. Se pa da po delovodniku poiskati vse dokumente. Raziskovanje razvoja avtomobilizma pri Rud- niku za leta 1911, 1912, 1913 in delno za leto 1914 je oteženo, ker niso ohranjeni splošni spisi, ampak samo evidence (vložni zapisniki - delovodniki in indeksi). Nekatere stvari se da nekoliko rekon- struirati, vendar je možnost, da vse stvari le niso potekale tako, kot jih bom zapisala. Na žalost tudi ni ohranjenih prospektov in fotografij osebnih avtomobilov in tovornjakov, ki so bili priloženi po- nudbam, kot piše v delovodnikih. Za leta od 1915 do 1918 pa obstaja možnost, da jih je iz sicer ohra- njenega spisovnega gradiva nekdo izločil, ker ob- stajajo spremni dopisi. Pri citiranju bom za leta, ko spisovnega gradiva ni, napisala samo leto delo- vodnika in delovodniško številko spisa. Na rudniških konsultacijah dne 16. aprila 1910 so prvič obravnavali nakup avtomobila za potrebe oskrbovanja Rudnika in ljudi v Idriji na sploh. Nakup avtomobila jim je predlagal inženir Röchelt, predstavnik ministrstva za javna dela z Dunaja, ki se je mudil v Idriji meseca februarja, ko je bil na rednih ogledih Rudnika. Inženir Röchelt jim je predlagal avstrijsko avtomobilsko firmo "Kraft- fahrzeug Gesellschaft" na Dunaju - Tovarna Sau- rer, oddelek avtomobilske gradnje - Saurer tovor- njaki ("Oestereichische Saurer Werke Abteilung Avtomobilbau Saurer-Motor -Lastwagen"). V tem času je bila v Idriji cestna železnica, ki pa ni zadostovala, ker ni bila speljana po celi Idriji. Predsedujoči na rudniških konsultacijah ing. Šotola je opozoril, da bodo sprejeli nove ukrepe, ki bodo omogočali preskrbo vseh obratovalnih poti s kuril- nim materialom in zbranim predlagal nakup to- vornjaka.^ Tovarna Saurer jim je poslala prospekt njihovih tovornjakov in prikolice.-^ Rudniška uprava se je odločila za nakup 4-tonskega tovornjaka s 30/35 konjskimi močmi in eno 2-tonsko prikolico. V prospektu je natančen opis njihovih tovornjakov, zato ga bom delno opisala: Pogon: Za izbiro transmisije na zadnja kolesa sta po- membna dva dejavnika, in sicer: 1. absolutna varnost zglobov tudi v primeru blokiranja diferenciala 2. minimum nevzmetene mase, da bi zavaroval popolno uničenje in istočasno obdržal pripreganje koles znotraj dopustnih meja. Ti dve dejstvi se upoštevata pri 3 - 4 tonskem tovornjaku z verižnim pogonom, pri 1 - 1/2 - 2- tonskim tovornjakom pa je kardanski pogon. Motor: 1. štiricilindrični štiritakni bencinski motor z elektromagnetnim vžigom, patentiran Saurer vpli- njač z dvema vbrizgalnima šobama 2. centrifugalna vodna črpalka 3. premični regulator 4. avtomatski hitrostni omejevalnik 5. ročica za regulacijo plina 6. patentirane Saurer motorne zavore 7. oljna črpalka, ki regulira porabo olja glede na število obratov Pogonsko gorivo: bencin ali benzol specifične teže od 0.68 do 0.75; poraba goriva znaša pri 300 - 1000 obratih na uro na konjsko moč: pri polni obremenitvi 250 g, pri polovični pa 300 g. Povprečna poraba bencina pri normalni obremenitvi na 100 km je od 18 do 20 kg na suhi in dobri cesti. ^ Zgodovinski arhiv Ljubljana Enota v Idriji, Rudnik živega srebra Idrija, Consultation Protokol fasc. 113, št. 1956, 16. april 1910 (odslej ZAL RŽS CP...). Zgodovinski arhiv Ljubljana Enota v Idriji Rudnik živega srebra Idrija, Bergdirection akten, fasc. 443, št. 2555 (odslej ZAL RŽS BDA...). 77 3 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 46 1998 Menjalnik: ima 4 prestave, ki zmorejo 5, 10, 15 in 20 (oz. 25 km/h) pri 3 - 4 tonskem tovornjaku; pri 1 - 1/2 in 2-tonskem pa 6, 12, 19, in 25 km/h. Transmisija: za prenos moči z motorja na menjalnik služi progresivno delujoča sklopka, ki se jo aktivira z nožno ročico; ima kroglične ležaje; Zavore: na vozilu so tri vrste med seboj neodvisnih zavor; in sicer diferencialne zavore, ki se aktivirajo z nogo (zavorni boben je na ohišju diferenciala), na sprednjih kolesih sta dve zavori, ki se jih aktivira z ročico, in Saurer motorne zavore, ki se jih aktivira z ročico pri volanu. Bencinski rezervoar: prostornina je cca 90 litrov bencina. Bencin je pod pritiskom vbrizgan v vplinjač. Gume: spredaj so enojne polne gume, zadaj pa dvojne. Tovarna avtomobilskih gum garantira 12.000 prevoženih kilometrov. Oprema: zraven vozila so še orodje in nadomestni deli. Garancija: za vsak del vozila garantirajo 6 mesecev. Dobavni pogoji: če je vse plačano, je tovarna dolžna poskrbeti za transport do plačruka; Plačilni pogoji: polovica se plača ob naročilu, polovica pa ob dobavi. Cena tovornjaka je bila 24.300 kron (21.100 kron vozilo in 3200 kron gume). Tovarna Saurer jim je poslala tudi specifikacijo prikolice nosilnosti dveh ton. Cena le-te je bila 6500 kron z gumijastimi kolesi oziroma 4500 kron z železnimi kolesi, z nakladalnim dvigalom in za- viračevim sedežem. Dimenzija enojnih sprednjih koles je bila 870 x 100 x 75, zadaj pa so bila prav tako enostavna, dimenzije 1050 x 120 x 75. Tovarna jim je zagotovila, da je prikolica opremljena s posebej močnimi zavorami in da ima na zavorno vzvodje vgrajen poseben zavorni dife- rencial, katerega namen je istočasna razporeditev zavorne sile na obe kolesi. Prva stran prospekta, ki ga je tovarna Saurer poslala rudniku. (Zgodovinski arhiv Ljubljana Enota v Idriji Rudnik živega srebra Idrija, Bergdirection akten, fasc. 443, št 2555). Rudniški tovornjak Saurer - šofer Anton Seljak in sovoznik Viktor Gosler. (fotografija je last Ludvika Kovačiča) Poleg tovarne Saurer so rudniški upravi poslali ponudbe za nakup tovornjaka še tovarne "A.E.G. Union Elektricitaets-Gesellschaft" ("Instalations Buereau Triest Neue Avtomobil Geselschaft"), "Fiat Aktiengesellschaft" z Dunaja, "Oesterreichische 78 46 1998 3 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino Fotografije tovornjakov "AEG Union" (ZAL RŽS BDA fasc. 444, št 3700) Daimler-Motoren Gesellschaft Wiener-Neustadt", "Berna Commercial Motors LTD London B.C. Berna Motorwagenfabrik Ölten" - Švica in "Bardi Automobil Actien Gesellschaft" z Dunaja. Ponudbe vseh teh izdelovalcev tovornjakov niso ohranjene. Tovarna A.E.G. Union je poslala opis podvozja tovornjaka "Type P 8":-^ - maksimalna nosilnost 5000 kg - štiricilindrični motor s 40/45 konjskimi močmi 3 ZAL RŽS BDA fasc. 444, št. 3700. - sprednja kolesa so enostavna, dimenzije 830 x 120 mm - zadnja kolesa so dvojna, dimenzije 1030 x 140 mm - zraven so ponudili še nadomestne in rezervne dele ter delovno orodje - prikolica ima nosilnost 3 tone, vsa štiri kolesa so železna in imajo vzmetno povezavo z vo- zilom. Cena prikolice je 2350 kron. Voznikov sedež je bil oblazinjen z usnjem in je imel prostora za tri osebe. Poudarili pa so, da na željo kupca tovornjak tudi polakirajo in nanj na- pišejo želen napis. Cena tovornjaka je bila 24.600 kron. Ponudili so jim še tovornjak "Type L5", ki je imel prav tako štiricilindrični motor z 18 do 22 konjskih moči. Največja dosežena hitrost "Type P8" z gumi- jastimi kolesi je bila 16 km/h. Type L5 pa 15 km/h, ki pa je bila odvisna od kakovosti voznega terena. Ponudba tovarne tovornjakov "Daimler-Mo- toren Gesellschaft"^ za tovornjake je imela poleg priložene tudi fotografije, ki pa na žalost niso ohranjene. V spremnem dopisu so rudniški direk- ciji svetovali nakup dveh tovornjakov, da bi lahko prepeljali 23,5 ton materiala na dan. Poudarili so, da bi morali njihovima tovornjakoma zagotoviti dve garaži, in sicer eno v Logatcu in eno v Idriji, da bi bila zavarovana proti rjavenju. Tovarna je bila zainteresirana za štirinajstdnevno testno vož- njo, s katero bi lahko Rudnik preizkusil tovornjaka in na podlagi katere bi se odločili za nakup. Opis tovornjaka: - tovornjak z zobniškim pogonom - štiricilindrični motor s 45 konjskimi močmi - elektromagnetni vžig - železna kolesa - nosilnost tovornjaka 5 ton, nosilnost prikolice 5 ton - maksimalna dosežena hitrost 16 km/h (na lepi in suhi cesti) - zmore 10% vzpon (z gumijastimi kolesi 14% vzpon) - skupna dolžina vozila 6100 mm - dolžina nakladalne površine 3800 mm - širina nakladalne površine 1750 mm - višina nakladalne površine nad tiemi 1100 mm - dimenzija enojnih sprednjih koles 950 x 140 mm - dimenzija zadnjih koles 1050 x 140 mm (lahko so dvojna) - teža celotnega tovornjaka 3800 kg - poraba bencina pri polni obremerütvi motorja 4 ZAL RŽS BDA fasc. 446, št. 5244, 18. 10. 1910. 79 3 KRONIKA časopis 23 slovensko krajevno zgodovino 46 1998 je največ 15 kg/h od 0,68 do 0,74 specifične te- že; lahko se uporablja tudi težak bencin. Cena tovornjaka z gumijastimi sprednjimi ko- lesi je bila 19.750 kron in 2800 kron prikolica, kar znese skupaj 22.550 kron. Dobavni rok je bil 6 tednov. Ponudba tovarne "Berna Motorwagen" za to- vornjak "Type G":^ - ima štiricilindrični motor - 35/40 konjskih sil - 4 hitrostne prestave in prestavo za vzvratno vožnjo - visokonapetostni magnetni vžig sistema Bosch ali Eisemann - nosilnost 5 ton - kolesa so iz jeklene litine z gumijastimi objem- kami - nakladalna površina je 4000 x 2000 mm - teža tovornjaka 4 tone - skupna teža maksimalno obremenjenega tovor- njaka 9 ton - maksimalna obremenitev na spredji osi 3 tone - maksimalna obremenitev na zadnji osi 6 ton - maksimalno dosežena hitrost polno obreme- njenega tovornjaka je 25 - 30 km/h pri polni obremenitvi zmore 15% vzpon - poraba bencina pri polni obremenitvi je 250 g/h; lahko se uporablja tudi težki bencin ali benzol. V ceno 25.550 kron je bilo vključeno še: 2 petrolejski svetilki, 1 stropna svetilka, hupa, delovno orodje, rezervni in nadomestni deli. Dobavni rok tovornjaka je bil 4 mesece, zanj je tovarna garantirala 6 mesecev. Želeli so imeti tudi štirinajstdnevno testno vožnjo. Rudniška direkcija jim je odgovorila, da so v dogovoru z ministrstvom za javna dela sklenili, da zaradi nekonkurenčne cene ne pridejo v poštev niti pri testni vožnji. Ko je rudniška direkcija zbrala dokumentacijo ponudb tovornjakov, so se začela dogovarjanja na relaciji rudniška direkcija - ministrstvo za javna dela - ponudnik, o izvedbi testnih voženj, na pod- lagi katerih bi se dokončno odločili o nakupu. Testne vožnje med železniško postajo južne železnice v Logatcu in med Idrijo so opravljali s tovornjaki tovarn Saurer in Daimler. Ministrstvo za javna dela je poslalo rudniški direkciji navodila za testno vožnjo, po katerih so se morali ravnati.^ Testno vožnjo je moral sprem- ljati kontrolor, ki ga je določilo ministrstvo. S temi vožnjami so hoteli ugotoviti operativno zmog- ljivost in ekonomičnost tovornjaka. Vsak konku- rent je moral zagotoviti tudi rezervne dele. Vožnje konkurenčnih tovornjakov so se morale vršiti v I ZAL RŽS BDA fasc. 447, šl. 5263. 6 ZAL RŽS BDA fasc. 445, šl. 4313, 10. 8. 1910; fasc. 446, št. 5423. enakih razmerah (ista cesta in iste vozne razmere; istočasno). Predpisan je bil tudi čas voženj, in sicer od 6. ure zjutraj do 6. ure popoldan. Bencinski rezervoar se je lahko napolnil le 1 x na dan ob navzočnosti kontrolorja, ki je vodil dnevno porabo goriva. Bencin je bil lahko samo 0,7 specifične teže. To je bilo potrebno zaradi ugotavljanja dejanske moči motorja in zmogljivosti vozila. Ravno tako so samo enkrat na dan ali celo na dva dni kontrolirali stanje motornega olja. Vsa manjša popravila, za katera so potrebovali le malo časa, so upoštevali pri varnosti vožnje. Rudniška direkcija je posredovala ministrstvu za javna dela^ naslednje podatke, s katerimi je hotela še podkrepiti potrebo po nabavi tovornjaka. Poudarili so, da se glavno prevažanje tovora vrši na državni cesti Logatec - Idrija in da letno pre- vozijo približno 700 vagonov po 10 ton različnega materiala (premog, cement, železni izdelki, strojni deli, žito), iz Idrije v Logatec pa 70 vagonov po 10 ton živega srebra. Pot iz Logatca (nadmorska višina 512 m) preko Godoviča (nadmorska višina 595) do Idrije je dolga 28 km in ima na večih ovinkih 10% vzpon. Širina ceste je 3,20 m in nosilnost mostu v Idriji 20 ton. Na testne vožnje so se začeli pripravljati v zimskem času, ko so vozne razmere najbolj ne- ugodne. Datum je določilo ministrstvo za javna dela, in sicer od 25. novembra do 4. decembra. Leta 1910 je začelo snežiti že meseca novembra, tako je rudniška direkcija prosila ministrstvo, naj testne vožnje prestavijo na kasnejši čas ali pa naj dovoli, da jih opravijo na cesti Idrija - Sv. Lucija (Most na Soči).° Tudi konkurenti niso bili zado- voljni z voznimi razmerami, vendar so opremili svoje tovornjake z zimskimi gumami in snežnimi verigami. Prevoz tovornjakov na testne vožnje je bil na stroške konkurentov, ki so s seboj pripeljali svo- jega šoferja. Rudniška direkcija je povabila na test- ne vožnje tudi njihovega glavnega špediterja Johana Siberia iz Logatca, kjer naj bi se seznanil s tem načinom prevažanja blaga.^ Testne vožnje^'^ so se torej začele 25. novembra in končale 6. decembra 1910. Komisija si je teh 10 dni zapisovala naslednje podatke: 1. dan vožnje 2. datum 3. temperatura zraka ob odhodu 4. vreme 5. cestne razmere 6. vrsta vozila (daimler, saurer) 7. vrsta bencina 7 ZAL RŽS BDA fasc. 446, št. 5015. ^ ZAL RŽS CP št. 6500, november 1910. ^ ZAL RŽS BDA fasc. 447, št. 5922, 22. november 1910. 10 ZAL RŽS BDA fasc. 446, št. 5423, 24. december 1910. 80 46 1998 3 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 8. relacija Idrija - Logatec - 34,8 km (odhod, pri- hod, čas trajanja vožnje, hitrost vožnje, nato- vorjena teža v tonah, čas nakladanja tovor- njaka) 9. relacija Logatec - Idrija - 34,8 km (isti podatki kot pri točki 8.) 10. skupni podatki za vožnjo v obe smeri - 69,6 km (povprečna hitrost km/h, natovorjena teža v kilometrih, tonski kilometri, tonski kilometri na uro vožnje) - poraba bencina in motornega olja v kilo- gramih v celoti - poraba bencina in motornega olja na tonski kilometer - poraba bencina in motornega olja na tonski kilometer na uro 11. popravila (vrsta in čas) 12. opombe (uporaba verig ali zimskih gum). Pri zapisovanju podatkov je bila komisija zelo natančna pri času (npr. odhod 8.54, prihod 11.15) in tehtanju (npr. 1608 kg tovora). Hitrost, ki so jo tovornjaki dosegli na relaciji Idrija - Logatec, je bila med 11,58 km/h in 24,54 km/h ter med Logatcem in Idrijo od 5,18 km/h do 17,40 km/h. Ko je bila testna vožnja končana, je ing. Šotola naredil konč- ni izračun obratovalnih stroškov za vsak tovornjak posebej in podatke posredoval ministrstvu za javna dela. Ker so se mi zdeli podatki zelo zani- mivi, bom napisala podatke za tovornjak firme Saurer. Rezultati testne vožnje za tovorjak firme Sau- rer: I. Tovorjenje s pomočjo tovornjaka brez pri- kolice: 1. cena tovornjaka brez gumijastih koles 21.100 kron cena gumijastih koles 3200 kron skupna vsota vloženega kapitala 24.300 kron 2. 15% amortizacija tovornjaka brez gum (21.100 kron) 3165 kron 3. 4% davek na vloženi kapital (24.300 kron) 972 kron 4. gumijasta kolesa (7 mesecev - 2 vožnji, 5 mesecev - 1 vožnja dnevno) 475 voženj po 2 x 34,8 km = 33.060 km, garancija gum za 12.000 km vožnje = 3200 kron; na leto 33.060 x 3200: 12.000 km = 8816 kron 5. poraba bencina na 1 vožnjo (69,6 km) = 29 kg za 475 voženj = 138 q(uintalov) po 33,50 kron = 4623 kron 6. motorno olje (na 1 vožnjo 69,6 km) = Ikg za 475 voženj = 475 kg po 1 krono = 475 kron 7. trdo mazivo in razsvetljava = 200 kron 8. stroški popravila = 300 kron 9. zaslužek šoferja (360 dni po 2 kroni) = 600 kron 10. zaslužek sovoznika (125 dni zime po 5 kron) = 625 kron 11. zaslužek 2 delavcev za natovarjanje in raztovarjanje v Logatcu (300 dni po 3,50 kron in 1 delavca v Idriji (175 dni po 3,50 kroni) = 2713 kron 12. plača špediterja v Logatcu = 1220 kron Skupaj od 1. do 12. točke = 25.869 kron 13. najem pisarne v Logatcu, ogrevanje in razsvetljava = 150 kron 14. najem garaže v Logatcu = 120 kron 15. 2% amortizacija garaže in bencinskega skladišča (4000 kron - stroški zidave) = 80 kron 15. 4% davek na garažo = 160 kron 16. ogrevanje garaže = 120 kron Skupaj od 1. do 16. točke = 26.499 kron Prevoz blaga iz Idrije v Logatec (letno Hg) = cca. 7100 q Prevoz blaga iz Logatca v Idrijo (475 dni po 40 q/leto) = 19.000 q Skupaj = 26.100 q Izračun, koliko stane 1 q prevoženega blaga brez prikolice 26.499 kron: 26.100 q = 1 kron 015 helerjev Ko je ing. Šotola naredil izračun še za tovor- njak s prikolico (cena tovornjaka s prikolico je bila 28.800 kron), so letni stroški znašali 27.239 kron, prevoženega tovora bi bilo za 31.350 q, kar znese za 1 q prevoženega blaga 86,8 vinarjev. Za primerjavo naj povem še skupne podatke za 5-tonski Daimlerjev tovornjak (cena 23.550 kron) brez prikolice. Celoletni skupni stroški za celo leto bi znašali 30.673 kron in prevozil bi 30.850 q tovora (1 q = 99,5 vinarjev). Tovornjak s pri- kolico (26.350 kron; od tega je tovornjak brez gumijastih koles 19.230 kron, prikolica 2800 kron, gumijasta kolesa 4320 kron) bi letno stal 31.495 kron in bi prevozil 39.600 q (1 q = 79,5 vinarjev). Na tem mestu naj še omenim, da je imel Saurerjev tovornjak na sprednjih kolesih gume znamke Polack dimenzije 1060 x 120 mm, za ka- tere so garantirali 12.000 prevoženih kilometrov. Kasneje jim je tovarna Saurer ponudila gume Continental^^. Cena Continentalovih polnih gum je bila 430 kron dimenzije 870 x 100 mm^^. Kas- neje so na Rudniški direkciji dobili ponudbe za gume še od tovarn Simperit in Gutmann. V letih 1913 in 1914 so se pojavili še novi ponudniki gum Mandel (pri njih je stala ena polna guma 312,40 kron;^^), SpeiP* (2 polni gumi skupaj s platiščem 11 ZAL RŽS BDA fasc. 450 št. 3362. 12 ZAL RŽS BDA fasc. 450 št. 3268 in 3405. 13 ZAL RŽS delovodnik 1. 1913 št. 5510. 1** ZAL RŽS delovodnik 1. 1914 št. 774 in 903., 81 3 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 46 1998 sta stali 728,95 kron), Goodrich's (4 pigg^j zj-^g. nice so stali 964,32 kron) in Dunlop'^ (2 polni gumi so stale 957,46 kron). Motorno olje je bilo znamke Valvoline. Bencin pa so kupovali pri "Triest Mineral Oel Raffinerie" v Trstu. Po testnih vožnjah se je rudniška direkcija v dogovoru z ministrstvom za javna dela odločila za nakup tovornjaka firme Saurer. Na rudniških konsultacijah 16. maja 1911^'' je ing. Šotola oznanil, da so že dobili tovornjak in prikolico in da bodo od tega dne dalje prevažali blago s tovornjakom 2 x dnevno. Prvi šofer rud- niškega tovornjaka je bil Franc Alič. Tovarna Saurer je namreč po nakupu njiho- vega tovornjaka zahtevala od rudniške direkcije, da morajo poslati enega človeka k njim na Dunaj, da ga bodo naučili voziti in ravnati s tovornjakom. Pri Rudniku so se odločili za Franca Aliča, ki je bil ključavničar in zaposlen pri rudniku.'^ Meseca marca (26. 3.) 1911 je Alič odšel na Dunaj, kjer je ostal do 20. aprila. Tega dne je tudi uspešno opravil vozniški izpit. Celotni stroški njegovega izobraževanja so bili 300 kron.^^ Za 26 dni bivanja na Dunaju je moral Rudnik plačati 216,10 kron.^" Okrajno glavarstvo v Logatcu je Aliču izdalo vozniško dovoljenje 1. maja 1911^'. Tovarna Sau- rer je rudniški direkciji ponudila svojega delavca - monterja, ki bi še nekaj časa delal z Aličem, da bi se ta še bolj izpopolnil pri ravnanju s tovornjakom. Kmalu na to je rudniška direkcija prijavila k izpitu še dotedanjega Aličevega sovoznika Karla Beričiča. Očitno je bil njegov vozniški inštruktor Alič, saj je imel samo izpitno vožnjo pred članom izpitne ko- misije ing. Ferdinandom Schmidtom iz Ljubljane. Beričič je imel izpitno vožnjo 19. julija 1911 po- poldne v Logatcu z rudniškim tovornjakom. Izpit je uspešno opravil in rudniška direkcija je morala plačati ing. Schmidtu 27,40 kron.22 Deželna vlada za Kranjsko je v letu 1911 izde- lovala seznam vseh lastnikov tovornjakov in v kakšne namene so kupili tovornjak. V primeru vojne bi namreč morali oddati tovornjak za civilne potrebe vojske. Okrajno glavarstvo v Logatcu je zato rudniški direkciji poslalo vprašalnik, ki so ga obenem potrebovali tudi pri registraciji in evidenci motornih vozil^^. Rudniška direkcija je morala odgovoriti na naslednja vprašanja: II ZAL RŽS delovodnik 1. 1914 št. 1408. ]° ZAL RŽS delovodnik 1. 1914 št. 1663. Y ZAL RŽS CP fasc. 114 št. 2570. 1° ZAL RŽS BDA fasc. 451 št. 1088, 1356. ZAL RŽS BDA fasc. 541 št, 2190. ZAL RŽS BDA fasc. 451 št. 2682. f ZAL RŽS BDA fasc. 451 št. 2343. ft ZAL RŽS BDA fasc. 450 št. 3846. 23 ZAL RŽS BDA fasc. 450 št. 3369. 1. politični okraj: Logatec 2. upravni okraj: Logatec 3. mesto: Idrija 4. lastnik tovornjaka: Rudniška direkcija Idrija 5. voznik in vzdrževalec: Franc Alič 6. sovoznik: Karel Beričič 7. tovarna in tip vozila: Adolf Saurer in Arbon (Švica) "Kraftfahrzeuggesellschaft m.b.h." na Duna- ju 8. konjske moči: 30/34 9. teža: 2600 kg 10. maksimalna obremenitev osi nenaloženega tovornjaka: 1000 kg 11. nosilnost: 4000 kg 12. dimenzije koles spredaj: 870x100 mm 13. dimenzije koles zadaj: 1050x100 mm x 2 Prikolica: 1. število: 1 2. teža: 1760 kg 3. nosilnost: 2 toni 4. vrednost: 4500 kron Tovornjak so registrirali pri Okrajnem glavar- stvu v Logatcu. Uradna oznaka (registrska tablica) je bila I 655. Poleg prej navedenih podatkov je morala rudniška direkcija posredovati še osebne podatke in vojaško obveznost voznika in sovoz- nika. Novi rudniški tovornjak so po dobavi tudi zavarovali, in sicer pri zavarovalniški družbi Pro- videntia na Dunaju.^ Letna premija zavarovanja je bila 207 kron. V zavarovanje je bilo všteto zavarovanje tovornjaka, vsake posamezne osebe (ki je bila na tovornjaku) v primeru poškodbe ali celo smrti, poškodbe druge osebe ali eventuelno njene smrti in poškodbe tuje imovine. Rudniški ravnatelj Billek se je sredi leta 1911 začel zanimati še za nakup osebnega avtomobila.^^ Tovarna Saurer mu je poslala ponudbo. Billek je nato naslovil na ministrstvo za javna dela pismo, v katerem jim je obrazložil, da veliko potuje in to še vedno s konjsko vprego do železniške postaje v Logatcu ali Sv. Luciji. Ministrstvo mu je 22. sep- tembra 1911^^ odobrilo takojšen nakup. Rudniška direkcija je svoj prvi osebni avtomobil naročila pri tovarni Saurer 24. novembra \9\l^^ in ga prevzela 27. decembra na železniški postaji v Sv. Luciji^. Pri Okrajnem glavarstvu v Logatcu je bil novi osebni avtomobil registriran z oznako I 659. Cena ^ ZAL RŽS BDA fasc. 450 št. 3790. 25 ZAL RŽS BDA fasc. 450 št. 3743. 26 ZAL RŽS BDA fasc. 454 št. 4996. 27 ZAL RŽS delovodnik 1. 1911 št. 6584. 28 ZAL RŽS delovodnik 1. 1911 št. 7042. 82 46 3 KRONIKA 1998 časopis za slovensl^o krajevno zgodovino osebnega avtomobila je bila 22.000 kron^^ in so ga zavarovali pri zavarovalniški družbi Providentia za 363,52 kron.30 Očitno pa je osebni avtomobil imel že pnevmatike, saj je rudniška direkcija naročila pri družbi "Michelin Pneumatik" avtomobilske plašče in zračnice.'^! Rudnik je imel zdaj en osebni avtomobil in en tovornjak, zato so potrebovali nove šoferje. Franc Koler je dobil vozniško dovoljenje 2. januarja \9\1?^ Junija meseca 1912 sta dobila vozniško dovoljenje še Anton Poljanšek in Peter Zupančič.^3 Izpit sta delala prav tako kot Beričič in Koler pred članom Izpitne komisije iz Ljubljane ing. Schmid- tom v Logatcu.^ Okrajno glavarstvo je izdalo tudi vojaške dokumente za vozila in za vse rudniške šoferje, da bi jih v primeru vojne lahko mobili- zirali. Leta 1914 je dobil vozniško dovoljenje Johan Bajt, leta 1916 pa še Leopold Svetličič in Josip Pivk. V tem času pa je bilo po cestah že kar nekaj jeklenih konjičkov, zato je Okrajno glavarstvo v Logatcu poslalo rudniški direkciji "Policijski red", ki so ga morali zaradi varnosti upoštevati na vseh državnih cestah.'^^ Z ministrstva za javna dela pa so dobili razglas, da se službena vozila in tovornjake ne sme uporabljati za osebni prevoz.^^ Kljub tej prepovedi je rudniška direkcija dobila anonimne prijave, da je šofer Alič prevažal druge osebe.'^''' Sele v letu 1914 so lahko s službenim avtomobilom prevažali tudi druge osebe, vendar samo z izrecnim dovo- ljenjem ministrstva. Leta 1918 je ministrstvo dovo- lilo prevoz potnikov s službenimi vozili, vendar le v primeru, če je šlo za službene potrebe.Za prevoz so morali potniki plačati 2 kroni za vožnjo in 3 krone za zavarovanje. Ko pa so ljudje v Idriji zvedeli, da se za civilne potrebe potnikov ne sme uporabljati tovornjakov, so se zbrali v gostilni Pri Črnem orlu. Po protestu 20. oktobra 1918 so izdali resolucijo,'^^ ki se glasi: "Idrija ima 6 - 7000 pre- bivalcev, ki so tako ali drugače povezani z rudnikom in ima zato tudi poti izven Idrije. Mest- na občina, ki ima poštne prevoze med Logatcem in Idrijo, se ne zanima za tak prevoz. Oba avta, ki jih ima občina, sta stalno v popravilu. Pa tudi, ko odpelje avto ob 4,30 popoldne iz Idrije se vrne šele naslednji dan nazaj. Ker pa v tem času ni no- benega vlaka ne vedo kaj delati in morajo čakati. f ZAL RŽS delovodnik 1. 1911 št. 7157. 30 ZAL RŽS delovodnik 1. 1912. 31 ZAL RŽS delovodnik 1. 1912 št. 41 in 145. 32 ZAL RŽS delovodnik 1. 1912 št. 29. 33 ZAL RŽS delovodnik 1. 1912 št. 3729. 34 ZAL RŽS delovodnik 1. 1912 št. 617. 35 ZAL RŽS delovodnik 1. 1913 št. 71. 36 ZAL RŽS delovodnik 1. 1913 št. 3460. 37 ZAL RŽS delovodnik št. 4168. 3° ZAL RŽS BDA fasc. 488, št. 6534. 39 ZAL RŽS BDA fasc. 488, št. 6995. Prav tako pa se vozi 50 - 100 oseb dnevno; poštni avto pa zmore 10 - 12 oseb, ostali pa morajo peš 6 - 7 ur do Idrije. Kadar pa je veliko pošte ali pa se pošta prevaža s konjsko vprego, se ne more peljati nobena oseba. Zato apelirajo na oblasti, da je nji- hova dolžnost, da uredijo te stvari, drugače bodo 1. novembra 1918 stavkali." Za vsak prevoz drugih oseb je moral ing. Billek napisati prošnjo ministrstvu za javna dela, pa če- tudi je šlo za inženirje Deželne vlade J. Hilberta, L. Bloudka in A. Houpka.^^ Ministrstvo je takim prošnjam povečini ugodilo. Rudniška direkcija se je leta 1914 zanimala za nakup novega tovornjaka, kajti njihov prvi tovor- njak je vojno ministrstvo mobiliziralo in je bil zato tudi večkrat pokvarjen. Rudniški ravnatelj Billek se je sprva obrnil na tovarno Saurer, če bi lahko kakor koli usposobili osebni avtomobil za prevoz premoga. Tovarna jim tega ni priporočala, zato jim je poslala ponudbo za dva nova tovornjaka, in sicer enega nosilnosti 4 tone s 35 konjskimi močmi ter drugega nosilnosti 5 ton s 50 konjskimi moč- mi.41 Pettonski tovornjak je imel namesto 38- zobatega venca že zavorni boben.42 Ministrstvo jim je odobrilo nakup 5-tonskega tovornjaka za ceno 28.800 kron.43 Rudniška direkcija je prevzela novi tovornjak decembra 1914. Tovarna Saurer jim je zraven poslala še šoferja - inštruktorja in snežne verige. Registriran je bil pod oznako I 669. To- vornjaka so zavarovali pri zavarovalniški družbi Providentia za letno premijo 204 kron. Verjetno pa je bilo v tem času pomanjkanje bencina, saj se je rudniška direkcija zanimala, če lahko namesto ben- cina uporablja benzol. Tovarna jim tega ni do- volila.44 Ponudba, ki jo je Rudnik dobil od tovarne "Grazer Waggon und Maschin Fabrik" iz Gradca, je bila zanimiva, ker so jim ponudili tovornjak z dizelskim motorjem.^^ Ing. Billek je novembra meseca 1915 ponovno prosil Ministrstvo za javna dela za nakup dveh novih tovornjakov.46 Opozarjal jih je, da z novim tovornjakom ne morejo vsega prepeljati. Rudnik je imel za oskrbovanje Rudnika sicer še 12 konj, od tega dva bolna. Kljub vojnemu stanju so dnevno prišli na železniško postajo v Logatcu 3 vlaki s 16 do 18 stoti materiala, vendar jim ni uspelo vsega razvoziti. Billek se ni zavzemal za nakup novih konj ali volov, kot jim je svetovalo ministrstvo, temveč za nakup novih tovornjakov. Povedal jim je tudi, da se morajo v času mobilizacije njihovih ZAL RZS delovodnik 1. 1914 št. 6885. \ 41 ZAL RŽS delovodnik 1. 1914 št. 5698. 3 42 ZAL RŽS delovodnik 1. 1914 št. 6475. \ 43 ZAL RŽS delovodnik 1. 1914 št. 6281. \ 44 ZAL RŽS delovodnik I. 1915 št. 9, 53, 147. \ 45 ZAL RŽS delovodnik 1. 1914 št. 3793, 1914. \ 46 ZAL RŽS BDA fasc. 459, št. 5892. ij 83 3 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 46 1998 tovornjakov posluževati tovornjaka idrijskega trgovca Valentina Lapajneta, ki ima nosilnost 4 tone. Lapajnetu morajo za to plačevati. Da bi nakup še bolj utemeljil z dejstvi, je navedel, da so se morali v proračunskem letu 1914/1915 odpo- vedati 2 milijonoma kron zaslužka od živega sre- bra in obenem skrbeti za 6000 prebivalcev Idrije. Poleg tega pa so morali vzdževati še vojaške ob- jekte in oskrbovati vojno upravo. Ministrstvo za javna dela jim je odobrilo nakup novega tovornjaka nosilnosti 5 ton s 35 konjskih sil pri tovarni Saurer.47 Tega so izdelali v Švici, ker jim je na Dunaju zaradi mobilizacije primanjkovalo delovne sile. Tovornjak je imel avtomatski prekuc- nik, usnjene sedeže in streho. Cena je bila 25.000 švicarskih frankov in 3195,70 kron carinskih dajatev. Registrsko oznako je imel 1 670 in je bil zavarovan pri zavarovalniški družbi Providentia za 364 kron letne premij6."^^ Leta 1916 je tovarna "Puch-werke Automobil Gesellschaft" iz Gradca poslala rudniški direkciji ponudbo za nakup tovornjakov nosilnosti 3 tone s prikolicami.'l^ Ministrstvo jim je odobrilo 95.700 kron denarja za nakup.^^ Ker pa je bilo to pre- malo, jim je tovarna Puch namesto 3-tonskih po- nudila 2,5 tonske tovornjake in 1,5 tonske pri- kolice. Tovornjak je tehtal 3000 kg, prikolica pa 800 kg. Novi Puchovi tovornjaki so stali 76.500 kron in 9600 kron prikolice. Registrske oznake so bile I 671, 1 672 in I 673.Zavarovanje Puchovih tovor- njakov so zaupali zavarovalniški družbi Danubius na Dunaju za letno premijo 465 kron. Rudniška direkcija s Puchovimi tovornjaki ni bila zadovoljna. Ministrstvu za javna dela so spo- ročili, da bodo tovornjake prodali. V obrazložitvi so jim napisali, da so slabše narejeni in da ne zmorejo izpeljati ostrih ovinkov v Zali. Med dru- gim so poudarili, da niso primerni za zimsko vož- njo, ker se hitreje kvarijo in s tem povečujejo stroške vzdrževanja.^^ Puchov tovornjak z regi- strsko oznako 1 672 so prodali tovarni bencina Mineraloelfabrik Drohobgez,^^ ostala dva tovor- njaka z oznako 1 671 in I 673 pa rudniški upravi Klausen in Jochberg pri Kitzbuechelu. Ministrstvo za javna dela je rudniški direkciji namesto prodanih "puchov" odobrilo nakup dveh novih Saurerjevih tovornjakov.Tovornjaka sta v Logatec prispela 22. septembra 1916. Registrsko oznako sta imela 1 674 (št. vozniškega certifikata 6507/47) in I 675 (št. vozniškega certifikata 47 ZAL RŽS delovodnik 1. 1915 šl. 6389. 48 ZAL RŽS delovodnik 1. 1916 šl. 204. 49 ZAL RŽS delovodnik 1. 1916 št. 9. 50 ZAL RŽS delovodnik 1. 1916 šl. 251. 51 ZAL RŽS delovodnik 1, 1916 št. 1164. 52 ZAL RŽS BDA fasc. 478, šl. 8168. 53 ZAL RŽS delovodnik 1. 1916 št. 3047, 3850. 54 Islo kot opomba 55. j 5954/373). Prvi je imel 30/35 konjskih moči, drugi pa 45/50, oba sta imela montirana gumijasta kolesa znamke Sambusto.55 Tovornjaka so zavarovali pri zavarovalniški družbi Danubius za 310 kron letne premije. S tem pa se motorizacija pri Rudniku še ni končala. Decembra 1916 je rudniška direkcija raz- mišljala o nakupu novega osebnega avtomobila. Čeprav ni ohranjeno spisovno gradivo, se da raz- brati, da so januarja 1917 naročili nov osebni avtomobil znamke Saurer56 s 50/60 konjskimi moč- mi. Novo osebno vozilo je imelo enako podvozje kot njihov prejšnji osebni avtomobil, vgradili so mu močnejši motor. Poleg tega so nanj tudi na- mestili majhno dvigalo, tako da so lahko z manj- šimi posegi dobili iz osebnega avtomobila trans- portno vozilo ali obratno (dvigalo so odstranili in namestili karoserijo osebnega vozila) .57 Nosilnost avtomobila je bila 800 kg in je stal 14.001 krono. Eno gumijasto kolo je stalo 1400 kron, tako da so za vse 4 plačali 5600 kron. Avtomobil so dobili julija 1917. Tovarna jim je poslala bencinski certi- fikat in dovoljenje za uporabo vozila s številko motorja 1002. Vozilo je torej imelo 50 - 60 KS in na eno konjsko moč je porabilo 350 g bencina. Splošni opis tega osebnega avtomobila ]e-p^ 1. težak štirisedežni bencinski osebni avtomobil s spredaj vgrajenim motorjem in pokrovom v ameriškem stilu 2. ima štiricilindrični, štiritaktni eksplozijski mo- tor s 50 - 60 KS, ki jih razvije pri 1000 obratih; premer cilindra je 130 mm in hod bata 150 mm 3. ima elektromagnetni obločni vžig sistema Eisman; motor se hladi preko hladilnika, ki ima obliko pletenega panja, ventilatorja, centrifugalne črpalke in ventilatorja na vztrajnik 4. prenos moči in naprava za vodenje: od mo- torne gredi skozi lamelno sklopko na menjalnik s 4 prestavami za vožnjo naprej in nazaj; od tod s pomočjo kardana na diferencial, vgrajen na osi zadnjih koles. Upravljanje je s pomočjo volana, s krmilnim drogom in polžastim gonilom ireverzi- bilno in brez udarca na sprednja kolesa 5. ima tri zavore: - nožna zavora, katere zavorni boben je na diferencialu - ročna zavora na menjalniku (deluje na zadnja kolesa) - motorna zavora tipa Saurer, ki deluje na menjalnik 6. razsvetljava in signalne naprave - dva acetilenska žarometa - 2 bencinski stranski luči 55 ZAL RŽS delovodnik 1. 1916 št. 5306. 56 ZAL RŽS BDA, fasc. 469, št. 8. 57 ZAL RŽS BDA fasc. 471, št, 2045. 58 ZAL RŽS BDA fasc. 474, šl. 4439. 84 46 1998 3 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino Šasija Saurerjevega osebnega avtomobila z registrsko oznako XICA 008 (serijska št 1002) (ZAL RŽS BDA fasc. 474, št 4439) - 1 petrolejska luč na strehi - 1 hupa - 1 signalna piščalka za visoki pritisk 7. - medosna razdalja: 3215 mm - teža vozila (šasije): 1400 kg - dolžina osne razdalje: 1420 mm - širina platišč: spredaj 105 mm, zadaj 135 mm - obloga na platiščih: pnevmatike - dolžina vozila: 4375 mm - širina vozila: 1650 mm - višina vozila: 2000 mm 8. število in adhezijska teža zavrtih koles je 1000 kg. Tovarna Saurer je na certifikatu pripisala, da vozilo lahko doseže hitrost 45 km/h. Novi osebni avtomobil je rudniška direkcija registrirala pri Okrajnem glavarstvu v Logatcu pod registrsko oznako I 676. 85 3 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 46 1998 Novembra meseca 1917 so pri tovarni Saurer naročili 5 tovornjakov nosilnosti 5 ton v skupnem znesku 282.500 kron.^^ Iz predračuna za te tovornjake se da razpo- znati, kakšni so bili: - nosilnost 5 ton s štiricilindričnim motorjem - motorne zavore in vplinjač patenta Saurer - cilindrični premer (premer valja) 120 mm - dvig cilindra (vhod bata) 180 mm - pri 1000 obratih razvije 45 konjskih moči - nosilnost 5000 - 6000 kg - potovalna hitrost 4, 7, 14, 20 km/h - vzvratna vožnja 4 km/h - pri polni obremenitvi zmore z gumijastimi kolesi 20% vzpon; z železnimi pa 50% manj - poraba goriva pri polni obremenitvi na suhi in ravni cesti z gumijastimi kolesi na 100 km je 60 kg; z železnimi kolesi pa 100% več - tovorna površina 3900 x 1800 mm - medosna razdalja 3900 mm dolžina osne razdalje 1850 mm - teža šasije z gumami 3200 kg - skupna teža 4200 kg. Cena enega tovornjaka: - šasija brez gum 47000 kron - most in vozniški sedež z odklopno stranico 3500 kron - streha za voznika 500 kron - osvetljava in signalizacija 500 kron - 1 garnitura leseno-železnih koles 3500 kron - 1 garnitura osnovnega platišča z železnim obo- dom in motorne zavore 3500 kron Vse to znese 56.500 kron, od tega je moral Rudnik plačati polovico ob naročilu, drugo polo- vico pa ob dobavi. Dobavni rok je bil 3 - 4 tedne. Tovornjaki so imeli enomesečni garancijski rok. Tovarna je za to ceno priložila tudi delovno orodje in rezervne dele. Osvetljava in signali pri tovornjakih so bili: - acetilenski žarometi - pozicijske luči - zadnje signalne luči - hupa. Rudniška direkcija je Ministrstvu za javna dela poslalo številčni prikaz, koliko tovora morajo prevoziti rudniški tovornjaki.^O V 115-ih dneh (av- gust, september, oktober, november 1. 1917) so prevozili 20.205,25 stotov, kar pomeni 176 stotov na dan. S tem so hoteli prepričati ministrstvo za nakup novih tovornjakov. Ministrstvo jim je na- kup odobrilo.61 Poleg petih 5-tonskih tovornjakov so decembra 1917 naročili še en 3-tonski tovornjak znamke Saurer. 59 ZAL RŽS BDA fasc. 478, št. 8112. 60 ZAL RŽS BDA fasc. 478, št. 7978. 61 ZAL RŽS BDA fasc. 479 št, 8387. Štirje 5-tonski tovornjaki so imeli registrsko oznako I 677, I 678, I 680 in I 681, tovornjak no- silnosti 3 tone pa I 679. Vsi so bili zavarovani pri zavarovalniški družbi Providentia. Skupna zava- rovalniška premija je znašala 777,04 krone.62 Peti 5-tonski tovornjak je Rudnik prevzel kasneje, saj se je tovarna Saurer sredi leta 1918 ukvarjala z velikimi problemi, kot so stavke, vpoklici v vojsko, delavskim gibanjem in pomanjkanjem premoga. Tovarna Saurer je rudniški direkciji 28. oktobra 1918 sporočila, da je tovornjak že narejen, vendar so imeli tedaj težave zaradi prevoza po železnici.63 Med spisovnim gradivom pa sem našla tudi edina certifikata tovornjakov z registrsko oznako I 679 in I 680. Zato se mi zdi smiselno predstaviti enega, in sicer tehnični opis tovornjaka z regi- strsko oznako I 680: 1. tehnični opis vozila: a. splošni opis vozila: tovornjak s spredaj vgrajenim motorjem b. štiricilindrični štiritaktni motor, ki razvije pri 800/1000 obratih 35 konjskih moči. C. elektromagnetni vžig sistema Eisemann in rezervni baterijski vžig, vodno hlajenje preko hla- dilnika iz lamelnih lističev; s centrifugalno črpalko in ventilatorjem d. prenos moči gre od motorne gredi z usnjeno stožčasto sklopko preko menjalnika s 4 prestavami (zadnja ima direktni prenos) in enim vmesnim zobnikom za vzvratno vožnjo; od tod gre s stož- častim zobnikom na diferencial in z verigo na zad- nja kolesa; ireverzibilni prenos na sprednja kolesa e. ima 3 vrste zavor: 1. ročna zavora na zadnje kolo, 2, nožna zavora na diferencialno gred 3. mo- torna zavora sistema Saurer, ki se sproži z ročico ob volanu f. razsvetljava in signalizacija - 2 acetilenska žarometa - 2 smerokaza - 1 zgornja svetilka (na strehi) - 1 hupa g. 1. medosna razdalja 3949 mm 2. teža vozila šasija 2400 kg s karoserijo 3400 kg 3. kolotek spredaj 1675 mm, zadaj 1710 mm 4. širina platišč sprednjih 870 x 100, zadnjih 1060 X 2 X 120 mm 5. obloga platišč polne gume, zadaj dvojna polna guma 6. dolžina 5700 mm 7. širina 2000 mm 8. višina šasije 770 mm h. število in adhezijska teža zavrtih koles: 2 cca 1500 kg. 62 ZAL RŽS BDA fasc. 486 št. 5408 in 5489. 63 ZAL RŽS BDA fasc. 488 št. 7032. 86 46 1998 3 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino Fotokopija zadnje strani certi/iJcata - sJdce tovornjaJ