• f t" r \ L I Katollik cerkven Uit. Danica Uhaja vsak petek na celi poli, in veljA po pošti za celo leto 4 gld. 20 kr., za polleta 2 gld. 20kr.. *a »Vt« rt 1. ta 1 gld. 16kr. V tiskarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za eetert leta 90 kr., ako zadtnt na ta dan praznik, izid« Danica dan poprej. Tečaj XXIV. V" Ljubljani 10. susca 1871. List 10. Duhovne pesmi. (Zložil Fr. Cimpcrman.) 2. Pred svetim obhajilom. O neskončna taka sreča, Ki se zdaj je vdeležim, Čast nad misli vse, največa, Ki jo denes zadobim. Stvarnik moj, nebes in zemlje, Stvari vžiti sam se da, On. ki greh svetA odjemlje, Resi vsega me dolga. Kot po merzli studenČnini Žejen jelen hrepeni, Ki hladilo jo vročini In moči spet oživi: Tako vboga duša moja Skoraj omaguje že, Naj, o Jezus, milost Tvoja Zdaj izpolui jej želje. Tvoji mizi, Kralj nebeški Bližam se uboga stvar, Ki v slabosti vsej Človeški Vredna tega ni j nikdar. Milost Tvoja pa preseže Vse število grehov', zmot, Oprosti me vsake teže In odpre mi vir dobrot. Ti Gospod si sam zdravilo Dušnih vseh nevarnih ran, Ti neskončno tolažilo , Ko sem v stiski zakopau. Serce vedno izdihuje Le po Tebi, Jezus moj! Mir, sladkost je napolnuje, Kedar sklene se s Teboj. Denes duša iz telesa (>d veselja kvišku gre , In preseli se v nebesa, Kjer jo večni Bog sprejme. Denes kruh nebeški vžije , Ki ga moli vse nebo, V sveti se tajnosti krije Kešnje Jezusa telo. Pridi, pridi Jezus k meni, Duša moja že medli, Zdaj Gospod se z mano skleni, Bodi moj za vselej Ti! Samega se v bivališče Tebi dam za vselej v dar, Naj serce Ti bo svetiSčo In ljubezni v njem oltar. .'). Po svetem obhajilu. Duša moja. To podari Zdaj so tvoja In obvari Vsa nebesa, sladki raj; Njemu vselej je čisto; Ker prejela, Dopadljivo, Kar želela. Ljubeznjivo, Jezusa, Boga si zdaj. To le Njemu najbolj bo. Čast naj veča, Glas zaženi, Sreč vseh sreča, Kazodeni, V t« prišel je Kralj časti; t esar ti potreba je ; Bivalilre On tekoči In svetišče Vir pomoči, Njemu zdaj postala si. Vse ti milosti odpre. Vse sladkosti Dih Njegovi In radosti Zagotovi Zdaj morje obliva te; Deržati se Njega le, Mir dodelil Da Najviši In zaei-lil V tvoji hiši Jezus ti je rane VBe. Bivati bo tel, seret' ! Zahvaliti, V njem živtti , Poverniti V njem umreti, Tega mu sieer ne znaš, Slednjič ga še prosi zduj, Kot če vneto Da presrečuo Serce s sveto Vživat večno Vso ljubezuijo mu daš. Pojdeš ga v nebeški raj. Svoboda in navadno*/. Kakor zvezde prijazno migljajo in svetijo v temni noči, tako razsvetljujejo sedanje mračne čase cerkvenega poglavarja, sv. Očeta Pija IX. in apostoljskih naslednikov, pravih katoliških škofov krasne pisma, ktere pošiljajo svojim vernim o vgodnih in nevgodnih prilikah, da jim kažejo pravo pot, jih tolažijo in opominjajo k katoliškemu življenju. Ozirajo ae v njih prav po apo-stoljsko na duhovne časovne in krajevne potrebe. Tako so v kratkem pisali mnogi nemški skoti in svčtvali svojim vernikom, kake poslance naj si volijo v veliki deržavni zbor, ki se ima pričeti !?1. t. m.; tako so večidel koj po Vatikanskem zboru v pismih, nekteri v posebnih knjižicah na pr. Ketteler škof Mogunški, Zuerger škoi Sekovski (knjiga njegova je prestavljena že tudi češki), »edaj Škof Fessler (Die >vahrc und talsche 1'nt'ehlbar-keit der Piipste. Zur Abuehr gegen II. Prof. Dr. Schulte.) itd. razlagali sklepe njegove ; tako so zlasti sedaj o štir-desetdanskem postu v svojih o tem času navadnih listih do vernikov ozirali se na imenitne vnanje prigodbe, in spominjali zbora Vatikanskega in čudobridke osode Pija IX. in dedine sv. Petra, p. Dunajski, Monakovski. I.a-vantinski itd., ali vsaj sv. Očeta in dolžnosti, ki jih v sedanjem stanu do njih imamo verniki, kakor Goriški. Ljubljanski, Kerški itd. Teržaški opisuje sploh sedanji zmešani in revni svet ter poprašuje po vzrokih, ki so v človeškem poželenji, kterega nas rešiti more milost Božja po Jezusu Kristusu gospodu našem. To milost obudimo v sebi, da razcvetejo na zemlji spet čednosti, po kterih se verne mir k stanovališčem nadlegovanih sinov Adamovih. Kerški , kterega prinese se Danica, živo razlaga, odkod pride in kam meri to, da ao oro- Eani vidni poglavar katoliške cerkve. Danes naj razun avantinskega v Ogledu posname nekaj iz (Soriškega, v kterem prevzvišeni liadškol Andrej po opominu, kako si grešniki vsi preiskujmo svojo vest in ae pri-pravljajmo, da zvesto spolnimo sveto katoliško dolžnost t. j. da vredno prejamemo zakramenta sv. pekore in presv. 1 tešnj. telesa ob času štirdesetdanjega posta, pi še j o tako-le : Zraven pregrešnega stanu svojega opazujemo pa dan danes še dosto druzih okoliščin, ki v naših sercih vzro kujejo veliko žalost in nezadovoljnost. In te okoliščine so: pokvarjeni duh časa ali pokvarjeni sedanji svet, br»zbožn»xt, odpad o«/ vere in zaničevanj* božjnjn raz odetija in splošno pohujšanje, vsled njega pa zguba vse spoštenosti iu čednosti. Namesti vere pa si postavlja sedanji svet vodilo svojega djanja, in cilj in konec svojih želj: svobodo in narodnost. Da opomnim naj pred svobodo, morem reči, da jc ona sprelcp in zelo prijeten stan ali posameznega človeka, ali pa celega naroda, ka- dar je svoboda taista, ki nas jo uči Kristus nas Gospod; ta svoboda pa je: prostost od greha. Od te govori Gospod tako: „/•'esnično resnično vam povem: slehem, kteri greh dela, je suženj greha. Sužnji pa ne ostane vekomaj, čin p/t ostane vekomaj. Ako vas tedaj Sin sprosti, bote res prosti. Jan. 8, 34—3G. Pravo svobodo nam je prinesel na svet Sin Božji, ki je prišel na zemljo, da nas je oprostil greha. Kaj pa da je ta greh , nam je razložil apostelj s temi le besedami: ,, l 'se kar je na svetu, je poželenje mesa, in poželenje oči, in napuh življenja, kar )ii iz Očeta , ampak iz sveta." 1. Jan. 'J. 1«I. Človek tedaj, prost poželenja mesa, brez poželenja oči, brez napuha, lakomnosti in častiželjnosti, le tak človek je res svoboden. Pa tudi le temu človeku, ki je v tem pomenu svoboden, resnično tekne deržavua in družbina svoboda, in le on se je zna poslužiti sebi in bližnjemu v časni in dušni prid. Pa kaj pomaga? Dan danes je velik del ljudstva zakopan v služnosti greha in strasti; zunanja svoboda tedaj, ki mu je privoljena, mu le k temu služi, da ono brez opoviran a streže svojim strastira. Današnji posvetni ljudje toraj še niso godni, da bi se jim dovolila zunanja občna svoboda, in tam kjer jo vendarle vživajo, jim kaj slabo tekne. Take posvetne in mesene ljudi popisuje sv. apostelj Juda tuko-le: f,Uarno tako (se bo godilo) tudi teni, ki ines<) skrn/tijo, gosposko pa za niču-y jo in r*'ličastri» preklinjajo. 11 pa preklinjajo, kar koli ne vedo, kar k >li j>a po natori v> do, kakor m umna živina, r t' ui sr koneujrjit. Oni so v svojih pojtdinah natjnjnsni, s, ift,s4>' hr>': strahu, in se pastjo, so oblaki l/rez vode, ktere. ri trovi' sfnt t> r tja gonijo, jr.srnske drevesa brez sadu, dvakra* usahuj>-w, izkoreninjene, ralori divjega morja, kteri svojo sramoto iz sebe penijo, nestanovitne zvezde, kteri,n je temni vihar prihranjen na vekomaj.11 Jud. 1,* —13. Taeih ljudi, kakor nam jih je ravno sv. apostelj luda popisal, je dan danes dosto v vsih stanovih člo v.-ike družbe: nar več jih najdeš med omikanimi. Njim je družbena, in deržavna svoboda, rekel bi, le samo svobodni list in pripuščeuje, da brez zaderžka očitno brez verno govore, brezverno po časnikih in bukvah pišejo, in brezverno in hudobno ravnajo, pa ne, da bi se jim kdo ustavljal. Dalje taki ljudje, ki so sužnji greha, in le zunanjo deržavno svobodo čislajo, svoje brezverne misli raznašajo tudi med nedolžnimi in med mladino, brezbožnih hud bije pa zagovarjajo in tako med Kristusovo čedo nezmerno škodo delajo. Kakor pa je napačna in krivična svoboda vzrok mnozih dušnih in te.esnih nesreč; tako se izhaja neizrekljivo veliko hudega iz naro-lnosti, če se napak razume. N »rodnost pomeni t« liko, kakor ljubezen do svojega domaeega naroda. Ta ljubezen je kaj lepa in poštena, dokler jo vodi ljubezen do Boga in do katoliške cerkve. Pa kaj? Posvetni, in Še več brezverni ljudje stavijo narodnost nad vsako drugo, še celo tudi nad božjo ljubezen, tako da zavolj ljubezni do naroda svojega dostikrat z »bred«'j<> v nar huje razžaljen je Boga, in v nar večje krivice. Taki brezverni ljubitelji svojega naroda bi sicer p<» nooeni c-ni ne hoteli prišteti biti luoriveem in tatovom : vendarle oni doprinesejo brez premislika umor in rop, kadar gre po njih napačnih mislih za čast in povišanje njih naroda; zakaj oni više cenijo n&rodnost, kakor pravieo, više narod, ko božjo postavo. In teh braniteljev narodnosti, o kako veliko jih je, in kako so se razširili po vsih krajih! Tu vidimo vlad-nike, ki so hlepeči po razširjenju svojega kraljestva; tam so brezvestni ministri, ki si iščejo časti, imena in bogastva; oboji morijo stotisuče, pripravijo svoje družine v strašne nesreče, in vse to na videz, in pred svetom, da varujejo čast svojega naroda, ter ga povišajo; v resnici pa le da vstrežejo svoji sebičnosti, lakomnosti in častiželjnosti. In kaj, menite da je kaj mar takim samopridneiem za življenje toliko tisuč čverstih in mladih mož, in za srečo ali nesrečo toliko družin? Nič menj ko to; njim je le pri sercu narodnost, kakor jo oni umejo, in njih lastna sreča, in nič druzega! Tako je bilo tudi ravno kar na Italijanskem. Krivično so možje brez Boga in brez vere hrepeneli po večnem mestu in deželi, ki ga obdaja; oboje od nekdaj sem posestvo papeževo. Ker pa niso imeli nobenega pravičnega vzroka, polastiti se tega posestva, spravili so ga v svojo oblast pod podobo pravične narodnosti, češ, da ona tirja, da je vse Italijansko eno kraljestvo pod taistim kraljem, s taistim glavnim mestom, to je, Kimoni. Vzeli so tedaj mirnemu starčeku, ki nikdar nikogar žalil ni, Njihov kraljevi prestol, in na mestu njega vstanovili prestol krivice in brezbožnosti. Tedaj so doprinesli nar večo krivico, da bi vstregli narodnosti, ki je tu gotovo napačna, ker se z Gospodovo postavo ne vjema. Kadar narodi s svojimi vladniki Kristusovo vero zanemarjajo, zabredejo vpaganstvo; nekteri iz med njih tudi postanejo slabši od paganov. Pagariora so bde namreč svete vsaj zaveze in pogodbe, ki so jih storili med seboj in drugimi narodi. Sedanji pagaui pa sklenejo danes pogodbe, da jih jutro prelomi njih sebičnost. To se je zgodilo tudi s pogodbo, ki so Italijani in Francozi sklenili jo med seboj. To nezvesto prelomljenje omenjene pogodbe zadeva vse katoličane. Oni namreč, ki so oropali sv. Očeta, nimajo samo v mislih narodne želje, da bi bilo Rimsko mesto središče Italijansko, temveč njih neumna želja je ta, da bi se uničilo duhovno naj više predstvo sv. Očeta. Velikrat že, kakor zdaj, so razni vladniki napadali papeže, jim tudi njih deželo in prestol vzeli, toda le za kratko časa, iu zopet so premagali papeži z božjo pomočjo. Tudi takrat kar nič ne dvomimo, da Bog, nar modreji gospod, le skuša svojega namestnika, in da ga kmalo reši z močno roko iz nadloge. Sv. Petra prestol namreč sc sme ponašati z božjimi obljubami, ki jih nobena druga deržava po vsem svetu nima. Posvetna kraljestva zrastejo in se zopet zrušijo, kakor in kadar Bogu dopadc; one nimajo prihodnjega življenja, kakor ga ima človek, in le samo zgodovina še govori o njih. Cerkev pa, ki je kraljestvo božje, bo bivala in obstala noter do kouea sveta. Kristus je Bog, in cerkev je njegovo, tedaj božje delo , in temu svojemu delu je obljubil varstvo, dokler bo svet stal. Da je katoliško cerkev vstanovil zares Božji Sin, da je tedaj ona delo božje, tega priča je nje obstanek že skoz več ko osemnajst stoletij. Med tim dolgim časom se je razrušilo toliko veličastnih človeških rok , poderte so nar veča mesta, uničeni kraljevi prestoli, mogočni in veliki narodi so vstali in zginili, kakor da bi jih ne bilo. Cerkev sama je obstala in bolj in bolj ae je vkoreninila v osemnajst sto letih svojega bivanja — ne bo je nikdar konec, stala bo na veke — po obljubi Kristusovi, ki jo je dal apo-steljnom in njih naslednikom : „Glejte jaz sem pri vas noter do konca sveta.*' Da tedaj naš vsegamogočni Bog, ki je varoval vselej z močno roko svojo cerkev, nas usliši tudi ozdajnih žalostnih časih, in pride hitro na pomoč svoji ljubijeni nevesti, iu namestniku svojemu, sv. Očetu, spoznajmo pregresnost svojo, in delajmo pokoro v postnem času, spominjajmo se žalostnega stanu, v kterem zdihuje mati naša, katoliška cerkev, in ne nehajmo moliti za njo, in za spreobernjenje sovražnikov njenih. Da pa zamorete storiti vse to, naj bo ,,milost našega Gospoda Jezusa Kristusa, ljubezen Boga in edinost sv. Duha z vami vsemi!11 Misijon reda vstajenja Jezusa Kristusa r Drinopotfu. (Gl. St. 44 in 48 1. 1870. Dalje.) Ruski vpliv, z lažnjivimi upi vzderževan, mogel je le nezaupnost vzbuditi Turkom, ki so po političnih dogodkih in po skupni nevarnosti s slovanskimi podložniki že danes dali dovelj dokazov, da želijo njih prijateljstva. Ruska bila je vselej zavidljiva in je pustila vselej Slovane in Greke, kar se vidi iz nesrečnih malih bojev bul-garskih pred dvema letoma in iz poslednje greško-turške praske. Nikjer nima Ruska takega vpliva in v nobeni deželi ni našla toliko strank, kakor v Serbiji '), in vendar smo vidili, da Serbska po smerti nesrečnega kneza Mihaela ob času namestništva ni marala za ponujano varstvo rusko, in ako bi avstrijski Slovani ne bili v tolikih bojih med seboj, Serbi bi se lahkotna naklonili k zapadu. Pri vsem tem se ruski vpliv skazuje z vedno ve-Čimi močmi. Ruska bogato obdaruje bolgarske cerkve, podpira samostane, vzderžuje mnogo bolgarskih mla-denčev v svojih vstavili, zida šole na Bulgarskem -), in želi bulgarski narod telesno in duhovno dobiti v svojo oblast, duhovno ker dela zoper vsaki verski (katoliški) napredek in odgoj , telesno pa, ker ovira turško vlado zverševati začete prenaredbe Bulgarom v prid. (Česa naj se pa katoliška Avstrija in sploh katoliški zapad uči iz tega? ,,ldi in stori tudi ti tako, in—serca ubogih keršanskih Slovanov so tvoje." Vr.) Samostojen patrijarhat, kterega so že tako velikrat zahtevali in še zdaj hrepenijo po njem, hudega ne more odstraniti, marveč še pomnožiti. S tem bi se dal smertni udarec helenizmu, ob enem pa bi bulgarski narod v verskih rečeh veliko globokeje padel in sovražnikom sv. cerkve široko odperl vrata (V) V tej veliki zmešnjavi med Bulgari ni sredstva, ktero bi bilo bolj pripravno zmagati sovražnika, razganjati temo, in revnemu narodu, ki ne ve, kaj je na levo, kaj na desno , pomagati k spoznanju, kakor šole, neplačevano podučevanje v šolah, pred vsim pa velik vstav (institut), v kterem bi se bulgarska mladež podučevala brez davka v vednostih in v katoliški veri. Vsak mora priznati, da otroška odgojitev naj bolj napreduje v domačem kraji in v maternem jeziku. Tu se sklicujem na zelo veljavnega moža in velikega dobrotnika našemu misijonu. ') Vredni in premožni ljudje ne morejo malomarno gledati in ostati brez skerbi pri namenu, kterega smo si mi postavili. Gospodje, kaj, ako se danes ali jutri Turki do kristjanov otomanskega cesarstva obernejo in jih pokličejo vdeleževati se vladarstva rekoč: Ali imate ljudi, kterim se civilne (deržavne) in vojne službe zaupati zamorejo, ljudi, ki znajo v resnici zagovarjati vaše misli, vaše načela, vaše obravnave V Mnenje moje je opravičeno, kajti Sultan Abd-ul Medžid je konec krimske vojske dal razglas, vsled kterega kristjanje v njegovih deželah opravljati morejo administrativne ali vladarske vradnije. Zdaj pa vprašam: ali imajo keršanski narodi otomanskega cesarstva za to zmožnih ljudi V Gotovo ne! Pa ne manjka se zmožnosti ne, ali politično življenja zahteva več kot zmožnosti, zahteva dobrega duha, terdnega značaja, spoznanja svoje lastne vrednosti, ') Sploh so govori', 7 smo bili v stanu hišo v sredi mesta si kupiti in prihodnje leto začeti šolo ") ter brezplačno prejemati vanjo bulgarske otroke. Danes Šteje naša bulgarska notranja šola 17 dečkov, ktere hrani in oblači Vsemogočni. Ker pa naše stanovanje ne zadostuje ne za nas ne za našo notranjo šolo in smo bili zavoljo t«*ga v veliki stiski, smo kupili hišo našega soseda, ktero pa moramo mnogotero popraviti.") (Konec prihod.) Veti* sovo. X. (Judeži in milosti božje. Me rtv i otrok. M. B. rojen v Vclcsovski far i živel jc pozneje \ Terstu in jc bil, kakor se nam dozdeva, pekovskega stanu in rokodelstva. Bil je oče enega sinka, kterega je posebno rad imel. Ta otrok, kakih 5» let star, umerje in pripravi s tem očeta v veliko žalost. .Sin leži na parah, in mertvaška tružica, v ktero zaklenjen je imel pokopan biti, bila je žc tudi v hiši. Oče žalosti ves prevzet zdihuje, in ko merlička vzdvignejo , položiti ga v mertvaško tružico, kliče k Mariji Velesovski ter vdan v voljo božjo ponižno prosi, ako je volja božja, življe nja svojemu otroku — in glej otrok oživi, spregleda in vstane v neizmerno veselje očetovo in v stermenjc vsih, kterim je ta reč bila znana. Srečni in hvaležni oče naznani potem našemu pred-spredniku, gospodu župniku J. St. dan, o kterem hoče •) Oeuvre des Kcv.los d' < biei t. Glavni sedet je v Pari/u. '•) Še le leta t sr.o je ua svetlo pri-el pervi traii«-.-bulgar>ki *l„var. •» Pervi dobrotnik našo notranje »ole j--- č. g o. Jožel SI,* ilransk, mestni župnik v Heutbenu. Kavno tisti čas nas je družba Marij-nega spočetja na Dunaju začela podpirati. Tudi sfcvao društvo sv. Ladislava v 1'eštu poslalo nam je darov. s) Slavna bratovščina sv. Jožefa ua Poznauskem nam je velikodušno pomagala, da smo mogli popraviti iu vravnati pervo ».i«o; zavoljo tega se terdno zaua-amo . da nam bo pri popravljanji druge naklonila tudi svojo pomoč. sam v Velesovo priti in se osebno za to nenavadno milost zahvaliti Mariji; župnik oznani ta dan s prižniee ter pravi: Naj omenjeni čas farmani prav obilo v cerkev pridejo, ker ta dan pride na božjo pot semkaj k Mariji tudi tisti oče, kterega otrok je bil po prošnji Marijni tako čudovito obujen v življenje. Oče pride, opravi svojo zahvalno pobožnost, pripoveduje spet in spet že omenjeno prigod bo, ter se verne nazaj v Terat; mi pa naznanjamo tukaj prigodbo to , kakor smo jo slišali in jo farmani moške starosti vsi tukaj vedo. Neuslišana prošnja« M. K. neomoženo, pa že priletno in spošteno dekle, prosi Mater Božjo v družbi z drugo pobožno osebo neke milosti posebno aerčno in nadležno. Neko nedeljo, ravno ko je bil keršanski nauk, bila je ta dečla pri Mariji za oltarjem tudi pri službi božji , in tu poklekne pred podobo Matere Božje ter jo zopet z vso ponižnostjo in po-božnostjo pri»si omenjene milosti; pa kaj se zgodi? Pro-sivka se ozre v podobo vsa v željah , da bi bila uslišana, podoba pa prav razločno odkima z glavo, kakor da bi reči hotla: Njena prošnja ne more uslišana biti. Da je oseba to v resnici vidila, jc pripravljena, ko bi bilo potreba, vsaki čas poterditi s prisego. „«J Pa oseba se je zmotila, le vidilo se ji je tako in dozdevalo, da si ravno nič ni bilo, poreče morda kak dvomljivec, posebno kak nejevernež nove baže. Na to odgovorimo: Tudi ini smo bili tako modri dekle opomniti, da bi se bilo znalo prej ko ne zmotiti, pa odgovor je bil: „Gospod, saj vedo, kako je za oltarjem, jaz sem bila Materi Božji prav blizo in sem vse na tanko vidila, iu to tudi s prisego priterdim, aito je potreba." Nejevernik še zmiraj maje z glavo, pa naj maje, kakor mu poljubi, eno je tu gotovo : priseči le ne more, da bi bila zmota, ker nima nič veljavnega, na kar bi svojo prisego naslanjati mogel, dekle ua z dobro vestjo priseči inore in tudi hoče, da je vse tako vidilo. Kdo zasluži tedaj veči vero, nejevernik malopriden brez veljavne nasl«-mbe v zadevi prisege in dvoma, ali dekle, verno in pobožno s svojo osebno gotovostjo in spošteno mislijo? (i ospodin j a. N. C. pripoveduje: Moja mati so imeli kočo in nekoliko zemljiša, da so kravo in vola redili. Naenkrat pa zboli vol tako, da ni bilo več upanja, da bi 03tal. Živinski zdravnik ni mogel nič opraviti in mati, pravi ta oseba, ker so v bolnem volu skor da tretjino premoženja imeli, se vern^jo k Materi Božji ter jo prosijo pomoči. Pošljejo tudi po olja z namenom, ga za žgavni dar Mariji v čast darovati. Olje kmalo dobijo, nesejo ga hitro v cerkev, in ko nazaj prišli pogledajo k volu, najdejo ga lepo ležati, jih veselo gledati, in čverato pre-žvekati; — bil je popolnoma zdrav. To se je ravno tako naključilo, bi znal kak nejeverni modriian reči. Prav, prosta mu je volja, tako misliti, pa tudi nam mora prosto biti, misliti o tej reči, kakor se nam poljubi. Ce toraj prevdarimo hudo bolezen, priporočanje gospodinjino Mariji, darovanje in hkratno povernjenje zdravja, sc nam vse bolj pametno in verjetno dozdeva, da, namest naključju, temu silo pripravnemu vitrihu posvetnih modrijanov v pojasno-vanje kakih skrivnost, pripisujemo veliko več ozdra-venje tukaj nadnatornemu vplivu , izvirajočemu od Matere Božje na prošnjo po gospodinji storjeno. Tako mislimo in verjamemo mi, kterim kaj takega misliti prosto biti mora. po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. V četertek 9. t. m. je bil pri nas god slovanskih blagovestnikov ss. Cirila in Metoda. Obhajal bi se lahko slovesniše, ko bi ga kakor po ne- kterih bližnjih tudi po naši škofiji praznovali nekoliko više verste mesca julija. Želeti je, da se doseže ta lepa vzajemnost. Kar je omolknil ranjki Slomšek, se inako dela o tem godu vernemu sercu slovenskemu. Ako so vendar kje slovesniše obhajali ta praznik, bi radi, da se nam sporoči. — Pri tej priliki naj povemo, da je domači umetnik g. Fr. Zajec iz mavca (gipsa) lepo izdelal podobi ss. Cirila in Metoda, ki se podaste ne le v sobi , tudi v cerkvi na pripravnem mestu. Dokler umetnija ni v narodnem duhu, so med narodom ne pospešuje. Verli naš podobar jo je pričel in priporočamo ga Slovencem iskreno. Dobivajo se pri njem doslej v takih iz mavca dobro narejenih, belih ali z medjo prevlečenih (bronziranih) podobah — a 3 gl., s podnožjem 4 gld. — razun ss. Cirila in Metoda in sv. Očeta Pija IX. tudi: Baraga, Knoblehar, Prešern, Slomšek, Strosmajar, Toman, Valvazor, Vega, Vodnik in Volf. Družba sv. Moliora je za to leto odmenila svojim udom tele knjige: l. Kristusovo življenje 3. snopič; 2. Življenje svetnikov f>. snopič od 5. avgusta do konca septembra; 3. Večernice, ki imajo v sebi razun manjših podučnih spisov obširniše povesti, Vojnomir ali poganstvo in kerst, in iz ruske zgodovine Menčikov; 4. Nauk o Gospodinjstvu in Bučelarček z 19 podobicami; 5. Ptice 2. snopič, in 7. Koledarček. — Slovenci, kteri še niste družniki, kaj pomišljujete ? — V predzadnjih Kovicah je v prilogi bil načert — 113 — novih županij z davkarskimi občinami vred; kolikor mogoče se je gledalo pri tem delu tudi na meje fara. Vsem vstreči ni mogoče. Kogar zadeva ta reč pa ima tehtne vzroke za kako premembo, naj se brez pomude oglasi pri deželnem odboru. l'citelj*ki Koledar za 1. 1871, izdalo in založilo Učiteljsko društvo, vredil g. A. Praprotnik, ima v sebi verh narodnega koledarja važniše šolske postave, ob-lastnije, šolske okraje, učitelje, svetovalce itd., in dobro služi vsem, ki imajo opraviti s šolstvom. Želimo, da pervemu letniku nasledva drugi, tretji itd. vedno lepši in boljši, ako se dii iz vse Slovenije. Po pošti velja 70 kr. — Tudi Vertec, časopis s podobami za slovensko mladost, je v 3. številki tako mikaven, da se mladinskemu prijatelju mora priljubiti sam po sebi. Slovenci pa tudi Nemci, zlasti gospoda po mestih, ki slovenščini niste zoperni in hočete, da se otroci vaši učijo slovenskega jezika, privoščite jim Vertec; boljši ja kot sto bukev iz ktere koli strupene „leihbibliotheke!" V Mariboru so vstanovili začasno po izgledu tiskovnega društva v Gradcu, kjer izverstno napreduje in ima svoj list (Gr. Volksblatt), enako društvo, kteremu bode naloga delati za to, da se bodo man j razširjale novine in knjige, ktere razdevajoče namene v duševnem življenju sedanjega časa na vseh straneh zastopajo, in da se namestu njih razširjajo in bero novine in spisi, ki so pisani po duhu katoliške cerkve, pravega napredka in zdravih deržavopravnih načel. Društveniki bodo ali podporniki, ki plačujejo po 1 kr. vsak teden, ali deležniki, ki plačujejo 5 gld. na leto, ali pa vsta-novniki, ki razen navadnega doneska (podpornikov ali deležnikov) društvu posodijo 50 gl., ki se jim pa kasneje vernejo. Med dolžnostmi je tudi ta, da se društvenik zaveže, ne imeti ali kupovati očitno slabih novin, knjig ali knjižic itd. Pridobilo si bo društvo svoj časopis. Perva vstanovna skupščina bode 12. aprila na velikonočno sredo. — Začasni odbor, kteremu je pervosednik Ferdinand grof Brandis, zapisovalec dr. J. Ulaga, je razun dr. .J. Razlaga tudi vrednikaZg. Danice izvolil za svojega začasnega pooblaščenca v Ljubljani in zavnanje, ki se oglase, ter poslal mu nekoliko oklicev (glej Novice 8. 1.) in pravil katoliškega tiskovnega društva vMariboru. Kdor hoče toraj društvu pristopiti, naj se oglasi pri dr. Razlagu, vrednistvu, ali pa do 31. tega mesca pri začasnem Eervosedniku ali perovodju niegovem v Mariboru. V jubljani so štiri tiskarne, in v poslednji srenji je Ma-tičin odbor sklenil vložiti prošnjo, da si napravi Matica tudi svojo. Jeli potreba? Drugačne razmere so pač v Mariboru, in možje, ki so v začasnem odboru, so nam porok, da je ta reč v predobrih rokah in želimo ji res najboljši vspeh. Od Drave ima Slov. Gospodar 2. t. m. tole: Kako prav imajo naši rodoljubi, da svarijo naše ljudstvo pred branjem mnogih okužnih nemških listov in kako potrebno nam je tiskovno društvo, ki se ravnokar v Mariboru snuje, in kterega namen je varovati naše ljudstvo zapeljivih in pohujšljivih listov in mu podajati zdrave, potrebam časa primerne hrane, nam kaže zopet neki dopis iz Sevnice v „Tagesposti" v 50. štev. V Sevnici poleg Save je namreč umeri neki J. K , kteri je malo dni pred smertjo svoj izstop iz katoliške cerkve postavno naznanil; — umeri je brez vse določene vere, in pokopan je bil — menda po lastni želji na njegovem lastnem posestvu. In kaj mislite, kaj piše zastran pogreba „Tages-pošta?" Prav po lesičje, hinavsko hvali našega škofa, kako so dobrega in usmiljenega serca, in kako dobro umejo poklic katoliškega škofa, ker so ukazali, da — ako žlahta rajnega želi — naj duhovnik spremlja mertveca k pogrebu, naj mu zvonovi katoliške farne cerkve lepo zvonijo in naj ga zagernejo v blagoslovljeno zemljo farnega pokopališča. Stermite po pravici, dragi bralci! in se poprašujte: Za božjo voljo, ali ao res škof vse to ukazali in dovolili? Ce so škof kaj takega ukazali, potem res vsa naša božja služba in naša vera nič druzega ni, kakor prazna komedija, če katoliški mašniki tudi takemu mertvecu grob blagoslovijo in za večni pokoj molijo, ki je ravno pred smertjo katoliško vero zavergel, z dodatkom, da se pekla ne boji? Vi celo prav govorite, pošteni katoliški bralci! Toda poslušajte: Vse to kar je ,;Tagespošta" zastran škofa pisala, je gola laž. Ravno vsemu temu nasproti so škof na prošnjo Sev-niškega g. župnika razločno ponovili splošno cerkveno postavo, da če J. K. umerje, ga ne sme nijeden katoliški mašnik spremljati k pogrebu, se ne sme pri pogrebu rabiti nijedno znamenje katoliške cerkve, posebno nikakor ne zvonjenje. Ce pa hoče deželska gosposka mertveca na farnem pokopališču pokopati, se to ne more braniti, kakor so zdaj deželske postave. Ali se ne pravi, tako lažnjivo pisati, naravnost verne kristjane šuntati zoper lastnega Škofa? Tako delajo tisti ljudje, kteri se vam pri vsaki priliki hlinijo kakor vaši naj boljši prijatelji! Volkovi so v ovčjih oblačilih: po sadu jih bote spoznali. — Pastirski list. Milostni knez in škof Lavantin-ski Jakob Maksimilijan poročajo vsem vernim svoje Škofije pozdravljenje in blagoslov od Gospoda. (Konec.) Ceterto poglavje. „Od nezmotljivega učeništva (nauka) rimskega papeža. Naj poprej uči zbor, da je papeževa naj vikša pravica, vesoljno cerkev učiti, že zapopadena v njegovem pervaštvu, to je v tem, da je on pervak, ali naj viši v katoliški cerkvi, potem pa razpeljuje, da so si rimski papeži neprenohoma prizadevali, zveličanski nauk Kristusov po vsem svetu širiti in ga nepokvarjenega in čistega ohraniti, in da so, kakor so časi in okoliščine nanesle, tudi določevali, to za re3 deržati, kar so oni od Boga podpirani s sv. pismom in apoatoljskim izročilom soglasno spoznali. Potem govori tako le: „Ko se tedaj mi (to je, papež) od začetka kerščanske vere nam poročenega izročila zvesto deržimo, učimo s priterjenjera svetega zbora v čast Boga, Zveličarja našega, v povikšanje katoliške vere in v zveličanje kerščanskih ljudstev, in določimo za od Boga razodeto versko resnico, da rimskemu papežu, kadar s svoje učniške stolnice (ex catiiedra) govori, to je, kadar po svoji naj vikši apostoljski oblasti kakor pastir in učitelj vseh kristjanov svojo službo opravlja in kterikcli, vero ali nravnost zadevajoči nauk kakor takega določi, ki ga cela cerkev za res deržati ima, po posebni v sv. Petru mu obljubljeni božji pomoči (tu se povdarja zlasti Luk. 22, 3i. 321, je tista nezmotljivost zagotovljena, s ktero je božji Odrešenik svojo cerkev pri določevanji vero ali nravnost zadeva-jočega nauka previditi hotel; da so tedaj take določbe rimskega papeža že same po sebi, in ne še le po pri-terjenji cerkve, nesp emenljive." Kar uči Vatikanski zbor od Boga, od stvarjenja sveta po božji vsegamogočnosti in od razodetja božjega, to vse, kakor se pričati da, so vsi pravoverni kristjani od nekdaj verovali in za resnično spoznali. Ako se pa nad takimi starodavnimi resnicami zopet dvomiti ali jim nasprotovati začinja, jih cerkev , zlasti v vesoljnih zborih , vnovič izreče, vsestransko pojasni in raznoverstnim zmotam nasproti postavi. Ce se pa dvomi nad tim razodevajo , kako se more ta ali oni nauk umeti , če so mnenja o kterem nauku različne in verniki sami cerkev prosijo, naj jih potolaži z neoporekljivim pojasnjenjera, kaj stori takrat cerkev, zbrana v vesoljnem zboru? Kaj je v takih razmerah njena dolžnost in pravica? Cerkev določi, to je, izreče, kaj je Bog razodel in kteri je pravi pomen posamesnih verskih členov. To vse razsodi cerkev v imenu Kristusovem, in zato je njena razsodba neoveržljiva in nespremenljiva. Vatikanski zbor je nezmotljivost učeništva (magi-steriuni) poglavarja naše sv. cerkve za versko resnico katoliške cerkve razglasil. Ta verska resnica, tako uči sv. zbor, ima svojo korenino v besedah Kristusovih, zlasti v njegovi molitvi za apostola Petra: „Prosil sem za tebe, da ne opeša tvoja vera, in ti nekdaj spreober-njen poterjuj svoje brate (Luk. 22, 32 po navadnem prestavljanj poleg gerškega.) Po razlaganji katoliške cerkve obsega ta molitev tudi vse naslednike sv. Petra. Pa tudi ustno izročilo dopriča omenjeno versko resnico; in namen sv. zbora je bil, z njenim razglašenjem vsem dvomom in prepirom o tem nauku konec storiti. Preljubi! pomen te verske določbe bote še ložej spoznali, če vam ob kratkem povem , kaj papeževa nezmotljivost nikakor ni in biti ne more. Slioi se namreč o tem nauku silno veliko in dostikrat prav bedastega govor jenja. Zato vam želim pokazati pot, da si zamorete sami take ugovore pojasniti. Papeževa nezmotljivost nikakor ni negrešljivost. Tudi papež zamorejo grešiti. In zares so bili papeži, če tudi v prav malem številu, ki so hudo grešili. Zato moli tudi papež, kakor mi drugi, vsak dan: „Oče! odpusti nam naše grehe." Papeževa nezmotljivost ni nobena vsevedočnost. Tudi od papeža velja, kakor od vsakega druzega človeka, da sam po sebi in iz sebe le toliko ve, kolikor po svojih zmožnostih in svojem učenji vediti zamore. Vsevedoč, in sam po sebi in iz sebe nezmotljiv je le Bog sam. Papeževa nezmotljivost tudi nikakor ni čudodelnost, tudi ne navdihnjenost, kakor so jo, postavim, sv. preroki imeli; — temveč, kakor zbor uči, ona je le po- sebna božja pomoč, papežu ne zavolj njegove osebe, ampak zavolj cerkve podeljena, in sicer le pod na tanko določenimi pogodbami, prav za prav mejami. Zakaj, kakor zbor uči, se raztega papeževa nezmotljivost edino le na določbe, ki vero in nravnost zadevajo; tedaj nikakor ne na politične predmete in vprašanja, tudi ne na vprašanja zgolj svetnib vednost itd. Verh tega mora ta papeževa določba kaj zadevati, kar naj bi vsa cerkev verovala ; papež jo mora v svoji službi kakor naj viši pastir in učitelj vseli kristjanov izreči; — tedaj kakor Človek sam po sebi, kakor pisatelj ali kaj takega papež nikakor ni nezmotljiv, ampak kakor vsak drugi človek zmoti podveržen. Tudi če kakor papež govori, vendar pa ne, kakor zbor pravi, s stolice (ex cathedra) niso njegovi izreki.in njegove določbe nikakor nezmotljive. Prav zato pa, ker papeževa nezmotljivost ni ne čudodelnost, ne božja navdihnjenost, je papeža sveta dolžnost, vestno posluževati se vseh pomočkov, da od Boga že razodeto resnico iz njenih dveh virov: sv. pisma namreč in ustnega izročila, zajemati zamore. Razločno namreč uči sv. zbor: ,,Naslednikom Petrovim sv. Duh nikakor ni zato obljubljen, da bi po posebnem od njega prejetem razodenji kteri novi nauk razglasili; temveč da bi z njegovo pomočjo po apostolih poročeno razodenje ali versko zalogo čisto ohranili in zvesto razlagali." Ni ga pravega katoličana, kteri bi kedaj nad tem dvomil, da je cerkev Kristusova, to je, vesoljna učeča cerkev nezmotljiva , zlasti ako se nam pred oči postavi na vesoljnem zboru, kjer so škotje okoli svojega poglavarja, rimskega papeža zbrani. Imamo zdaj tedaj morebiti dve nezmotljivosti? Nikakor ne. Je in ostane vedno le ena edina; le pot, po kteri se razodeva, je dvojna, kakor Vatikanski zbor uči: razodeva se namreč ali v občnem zboru, ali kedar takega zbora sklicati, pa tudi priterjenja razkropljene cerkve (ecclesiae disper-sae) pozvediti m<-goče ni, v tem ko cerkvi morebiti velika nevarnost žuga, po naj viši razsodbi s stolice učečega papeža. Tako vesoljni Vatikanski zbor. — Tedaj ostane tudi zanaprej in vekomaj resnično, kar pravi sv. apostol Pavel od cerkve Kristusove, da je steber in podlaga resnice, ti Tim. 3, 15.) Končam z vabilom do vseh vernikov svoje školije, da naj nikar ne pešajo v molitvi za britko skušanega poglavarja naše sv. katoliške cerkve, in da naj se nikar ne utiudijo v milošn ji za potrebe sv. Očeta. Tako daleč je namreč prišlo, da sv. Oče, vsih drugih dohodkov oropani, zdaj drugega zaklada nimajo, kakor ljubezen in darežljivo usmiljenje svojih vernih otrok po vsej zemlji. Iz Itima, 3. sušca zvečer 1*71. Ker se je poslanstva za sv. Očeta vdeležilo precej oseb tudi iz Kranjskega in Stajarskega, bode gotovo marsikomu vstreženo, ako v naglici kaj povem o teh popotnikih. Iz Ljubljane smo odrinili svečana o poli treh ponoči po železnici. V Gorico, kjer smo se bili en dan pomudili, sta (razun že imenovanih) prišla še iz Loke posestnika Martin De-beljak in Jak. Bergant. Monsign. GloboČLik nam je dal priporočil do znancev v Rim, ki so nam prav vstregle. V Vidmu siao se sošli s štajarskimi popotniki, ki so: prte. gospod kan. in dekan v Konjicah Jož. Rozman, Zavški kapi. gosp. Sternad in en larman ter posestnik Rozmanov. Popotovali smo dosti srečno, mudili se v Bolonji in Florenci , v Rim prišli 3. sušca okoli devetih dopoldne. Imeli sino že odmenj^no vstaniti se pri sv. Jero-nimu in preč. prednik g. Cernčič nam je tudi sprejetje z veliko prav slovansko gostoljubnostjo zagotovil; ker bi bilo nam pa zavoljo zveze z drugimi odročno, smo ostali nekaj v „Animi," nekaj pa blizo nje. Cerkev sv. Jeronima je bila tudi od povodnji tako zajeta, da so mogli nektere reči že po vodi plavajoče rešiti in po cerkvi je veliko razdjanje, pa tudi silovita škoda — za več tisučev. Ogledali ,smo pervo dopoldne že nekoliko cerkev sv. Petra in v nji molili, zdaj-le (4. zjutraj) pojdemo zopet tje in bomo skusili priti na baziliko, da najprej od tam mesto pregledamo. Serčen pozdrav od vsacega svojim. Zdravi smo vsi: Deo gratias! V Vatikanu pri zadnji stopnji je laška straža, precej zgoraj za kaka dva sežnja so že papeževi švicarski stražniki. V nedeljo 5. sušca bomo sprejeti od sv. Očeta, in blezo v ponedeljek bodo popotniki sprejeli sv. obhajilo iz rok sv. Očeta. Do včeraj popoldne je bilo pri gr. Salmu že 35 popotnikov iz Avstrije za poslanstvo ali deputacijo ogla-senih, pa jih je že zvečer spet precej prišlo. Možaki pravi so iz vsih stanov. Sinoč sem soznanil se z verlim poslancem Huemerom iz gornje Avstrije. S kan. Rozmanom id. skupaj prebivamo. Vsi sme veseli, da smo se v Rim podali. Z Bogom! Vr. Zg. D. Kaj se godi v Rimu ? (Dalje.) Poslanci so v der-žavnem italijanskem zboru v Firenci dognali svoje seje zastran sv. Očeta in zastran obljub, ki jim jih delajo, da bi se oni ž njimi pogodili, ter storili mir z Italijo. Kdor je pazno bral vse, kar se je govorilo, lahko vidi, da se sv. Oče niso v stanu zanesti na take može, in da bi bili oni pri vsih obljubah, ki se jim zagotovijo, suženj Italije, ako bi se oni vdali željam vlade talijanske. Predolgo bi bilo vse pripovedovati, kar so ti možje govoričili; naj bo tedaj zadosto, da bralci zvedo, ka-košnega papeža da so si na Talijanskem naredili z novimi postavami, ktere so skovali in poterdili v deržav-nem zboru. 1. Papež bodo imenovani zanaprej „Souverain," kar je toliko, kakor kralj. Toda kaj pomaga sv. Očetu to ime, ako so pa oni popolnoma navezani na kraljevo ta-lijansko vlado. Vlada namreč sv. Očetu ali pripusti ali pa brani, da oni razpošljejo svoje razglase, pečatnice (bule), povelja, ukaze in poduke v veri po vesoljnem svetu. Ako bi sv. Oče hoteli natisniti svoje razglase v kakem časniku, mora popred to dovoliti dvorni „gene-ral-prokurator apelacije" v Rimu. Kaj tedaj bi pomagala sv. Očetu zunanja kraljeva čast, ako kraljeve prostosti nimajo? 2. Sv. Oče smejo po novi talijanski postavi posesti dvorani v Vatikanu, v Lateranu in grajšino v Kastel-Gandoltu. Oni so tedaj tu posestnik, toda le dokler bo Talijanom dopadlo; kadar pa se bo vladi zdelo, jim bo ona tudi to posestvo vzela; zakaj oni mislijo, kdor si domišljuje, da kaj da, tudi ravno tako lahko vzame. Se ve, da talijanska vlada ni imela pravice, sv. Očetu to darovati, kar je že brez njih darila njih lastnina; toda taista vlada, ki je prišla s topovi v Rim, tudi v druzih ozirih to dela, kar se ji dozdeva. 3. Sv. Oče smejo imeti stražo »Švicarjev, toda to majhno stražno kerdelce bodo Talijani psovali, kakor se jim bo zdelo in ono jim ne bo nikdar moglo biti kos. Straže palatinov pa, ki je bila sprelepa in močna, bi ne smeli imeti. — Lepe obljube ali garancije, ko se sv. Očetu odreka, kar njih kraljevo ime tirja, ki ga jim vendar le pustiti hočejo! Kdo se zanesti more na take obljube! 4. Sv. Oče in njih domači smejo znotraj svojih dvoran, delati, kar koli hočejo in nobeden se nima vrivati v njih domače dela. Tudi ne smč nobena policijska oseba priti v dvorano zavoljo kakega preiskovanja brez pripušenja sv. Očeta. Ta pravica pa bi se gotovo kdo ve kolikokrat prenarejala, sej že zdaj na skrivnem pod zunanjo pošteno podobo se vrivajo policijske osebe v Vatikan, da zvedo vse, kar koli se godi okoli sv. Očeta. 5. Sv. Oče , ako ravno gospodar Vatikana in La-terana, niso več gospodar nezmernih predragih muzejev in bukvarnic, znanih po celem svetu, ki so najti v teh dveh dvoranah; njih gospodar, pravijo, je italijanski narod ; tedaj dva gospodarja pod taisto streho. Ker pa je tudi Sikstinska ali Pavlinska kapela velik muzej, in se znajdete te dve kapeli kakor tudi druge sredi med omenjenimi muzeji, sobanami itd., ki imajo vse biti italijanskega ljudstva, se sv. Oče v lastni dvorani ne ganiti, in tudi sv. maše brati ne bodo mogli, da bi jim ne bile za petami policijske osebe. 6. Sv. Oče imajo dobiti od italijanske vlade vsako leto čez 3 milijone trankov plače. Da se jim pa ta plača dajala ne bo, tega priča je italijanska vlada sama, ki že toliko let Škotom italijanskega kraljestva kakor tudi duhovnom plačo obeta, vendar nič ne plačuje, ali pa le kaj malega. In ako jim bo tudi plačevala, jim bo plačevala le iz tega, kar jim je ukradla. Oropala jih je veliko reči, dala pa jim bo le malo, ali pa nič ne. 7. Sv. Oče imajo biti, po obljubi deržavnega zbora, gospodar vsih papeževih dozdanjih pisem, bukev, pastirskih listov, brevij itd. Ker pa je vse to spisje hranjeno v sprelepi in neizrečeno veliki papeževi bukvar-nici, ki ima od slej biti lastnina narodna, jim je s tim odvzeta tudi pravica do svojih lastnih spisov. 8. Sv. Oče sami, ako bodo imeli željo v omenjeni bukvarnici kaj poiskati, bodo prisiljeni, si pripušenja k temu sprositi pri talijanskem nadzorniku, ki mu bo izročeno varstvo te bukvarnice. 9. Sv. Oče smejo imeti, po obljubi talijanskih po-stavodajaveev, družino v hiši, kakoršno koli hočejo, toda ta družina je podveržena talijanskim postavam. Ako bodo tedaj domači strežeji še mladi prišli v vojaške leta, bo italijanska vlada imela oblast, jim jih pobrati in jih med vojake vverstiti. Take in enake obljube so v deržavnem zboru zadnje dni januarja in perve februarja skovali do 15. v 22 sejah; zares postave, ki nimajo ne glave ne nog. Satan je Jezusu, kazaje mu z verha hriba, obetal veliko dežela, in rekel: „Glej, vse to tebi dam, ako predme padeš na kolena, in mene moliš," in odgovoril bi mu bil lahko Jezus: ,,Kaj mi obetaš ti, ki nič nimaš!" Tako se zamore tudi odgovoriti posameznim udom talijanskega zbora, ki jih zares satan podpihuje: „Kaj obetate, da hočete dati sv. Očetu t<>, kar ni vaše V" ali ne veste, da ste si roparsko prilastili to, česar majčekino jim zdaj ponujate! Satanu bi bil zamogel Gospod odgovoriti: ,,Kaj se lažeš; ti si oče laži, lažnik od začetka, tedaj mi ne bodeš mož beseda." Liberalnim in mavtarskim Italijanom gre ravno taki odgovor. „0 vi, ki vas satan podpihuje v djanju in v besedah, vi ste se od nekdaj lagali, nikar ne mislite, da vam svet verjame, še men j pa sv. Oče, — obetate ti-sučkrat, in tisučkrat se zlažete!" (Dalje prih.) Mlazgtefi po sretu. Iz Rima. Navada je, da duhovni, kteri imajo postne pridige, pred postom skupaj pridejo k sv. Očetu po blagoslov, in sv. Oče jih posebno ogovorijo. Bili so tudi letos pri Njih 16. svečana, in nagovorili so jih slavni jetnik takole: ,,Gospod sveta je hotel pripustiti vse, kar te dni vidimo in obžalujemo, in njegova volja je bila, da je njegov namestnik ostal na mestu, če tudi so se reči godile, ktere so spremenile obličje glavnemu mestu katoliškega sveta, o kterem zdaj mi lehko rečemo, kakor se je nekdaj reklo o Sionu: viae ejus lugent (njegove ulice žalujejo). In res se je to mesto, ki je po svoji natori in posebnosti središče katoličanstva, vselej skazalo, da je mesto svetnikov, ker je zmiraj ostalo resno, četudi ni zametavalo poštenega razveseljevanja; toda zdaj, o kako je otemnel bliš drazega zlata; posilje, krivica, surova sila je poderla zidovje, priderla v sveti kraj in pred seboj poslala gost, čem, strašansk oblak zavratnih morilcev, tolovajev, brezvernih, nesramnih, umazanih ljudi. Vse tukaj se je spremenilo v malo mescih. Služabniki svetišča se ne čislajo, nekteri so celo napadani, zasra-movani, cerkve se ne spoštujejo in nektere so oskrunili, onečastili satanovi razposlanci, in še hujše, žugajo celo Rimu, da mu bodo vzeli dragi zaklad verskih družb in cerkev popolnoma oropali; to je njih misel in sčasoma jo bodo znabiti vresničili, ako Bog pripusti, da bodo imeli še čas zato. Kakošna orožja bomo tem peklenskim napadom nasproti stavili v tej strašni prekuciji, v tej grozoviti nevihti? Ko je bil še Rim pagansk, se je djalo: facere et pati fortia Romanum est (možato delati in terpeti je po rimski.) Neki cerkveni oče je v svojem govoru, v kterem brani sv. vero proti preganjavcem keršanstva (ka-koršnih se tudi dan denašnji ne manjka) obernil te besede na kristjane rekoč: tacere et pati Christianorum est (delati in terpeti je po kristjanski). Ako opazujemo, kako se zdaj rimsko ljudstvo vede, sežemo lehko nazaj in tudi sedaj taisto rečemo o njem, to je o rimskem ljudstvu, ne o častivcih .lupiterja ali Merkurja, temuč o rimskem ljudstvu, ktero moli Jezusa, ktero Časti Marijo in svetnike. Ali mar ni res, kaj nismo sami priča vsemu temu, kar se dobrega stori v brambi proti hudemu? Blage družbe so se osnovale, da pišejo in branijo resnico, obiskujejo se cerkve, hrepeneče se išče beseda Božja, z veliko pobožnostjo se sprejemajo zakramenti. Jaz ne hodim ven, pa vi veste, kako res je to in drugo, kar se stori danes po Rimu, da se z deli spodbija počenja-nje laži in pregrehe. Ravno zato tedaj, ker jaz ne grem ven, bodo fajmoštri in pridigarji Rimu povedali, da papež ne more drugače odobriti in podpirati obnašanja tacega ljudstva, kakor s tem, da ga blagoslavlja. Povejte pa, da očetje naj se ne derznejo voditi svojih otrok po glediščih, kjer se igrajo igre, ktere lepo obnašanje in vero ponižujejo, in kjer se celo psovanje in razuzdanost zmage veseli. Taki kraji so keršanski družini prepovedani, ona ne more gledati gledišk h predstav, ki so zoper Boga, zoper vero, zoper cerkev in zoper vsako sveto postavo. Povejte tudi, da hvalim Rimce zastran terpljenj, ki jih prenašajo, in da se jim zahvaljujem, posebno vrad-nikom, ki so raji izvolili pomanjkanje vsega, kakor izdajstvo in nezvestobo. Povejte , da jaz vse vera, in da jih hočem blagosloviti, nje, ki kot pravi Rimljanje delajo in ter pij o. Pa bo li po toliko molitvah slednjič napočila zarja miru? in bo li kmali napočila? Da mora napočiti, je gotovo. Ce kmali, ne vera; tudi tega jaz ne vem, ali ne bomo morali terpeti že drugih bridkosti. Spominjam se Judeža, ki je, spre|emši oni kruh, ki je mors malis vita bonis (sinert hudobnim, življenje dobrim) zapustil božjo dvorano (božjo zato, ker je Kristus sam rekel: nune gloriticatus est Filius hominis (zdaj je poveličan Sin človekov). To bi bil smel On po pravici že pred reči zavoljo svojih čudežev, zavoljo svojega uka, zavoljo svojih prerokovanj , ki so se nad njim spolnovale, pa On je to rekel ravno takrat, ker takrat je bil poveličan z žeblji, s križem in s smertjo. In tako je hotel še pred, preden je bil poveličan z vstajenjem in vnebohodom, s tem poveličan biti, da je na Golgati terpel in umeri. Tudi mi moramo vstati iz gnjilobe, v ktero so nas po Božjem pripuščenji pogreznili; pa kdo ve, če nas ne čaka še hujše terpljenje? Gotovo bomo poveličani po takem maščevanji, ki je Boga vredno, t. j. ali po čudnem spokorjenji ali po strašni kazni njegovih sovražnikov. Bomo, toda le, če smo stanovitni v molitvi in če zaupno dalje k Gospodu kličemo: naj zasveti dan, ko — de manu inimicorum nostrorum liberati, serviamus illi in sanctitate et justitia coram ipso omnibus diebus no-stris (ko bomo, rešeni iz rok svojih sovražnikov, njemu služili v svetosti in pravici, vpričo njega vse dni svojega življenja). Kristusova zmaga je gotova, kakor poje cerkev, in kakor se tu spodej na vatikanskem obelisku bere: Chri-stus vincit, Cristus regnat, Christus imperat, Christus ab om.ii malo nos defendat (Kristus zmaga, Kristus vlada, Kristus zapoveduje, Kristus naj nas varuje vsega zlega). Molimo tedaj, molimo in združujmo z molitvijo spodbudno življenje in vdanega duha. On zapove viharju in pri tej priči se vpokoji morje. Zlega sicer na zemlji ne bo nikoli manjkalo, in zato moramo moliti, da On s svojo zmago sklene naše rešenje od vsega zlega — defendat ab omni malo. Med tem molimo, da nas obdari s svojimi blagri, zakaj res nismo še rešeni vsega zlega. Gospod naj blagoslovi vaše besede in naj bodo rodovitne v prid ljudstvu, ktero hrepeni po njih. Naj vas blagoslovi v vašem djanji in v vašem zgledu. Blagoslovi naj nas vse v dnevih, ki nam jih da živeti v tem pregnanstvu, in da naj nam moči, da ne omagamo na tem ternjevem potu, na kterem upamo, da bomo še vidili luč usmiljenja svetiti, dokler nam bo dano izročiti svojo dušo na veke v njegove roke ter mu reči: Pater in manus tuas commendo spiritum meum. (Oče, v tvoje roke izročim svojo dušo.) Blagoslov Boga Vsemogočnega itd. Jled Prusoiii in Francozom je sklenjen mir. Hud je, ali Bismark je bil terd kot železo. Brez milosti je tirjal, da pruski vojščaki obhajajo vhod v Pariz, češ, da Parižan ne poreče, da ni bil res premagan. Izveršil se je sicer srečno, in koj drugo jutro so se umaknili spet Prusi. Z bridkim sercem so se udali narodni poslanci, posebr.o težko iz krajev, ki se skleniti imajo z Nemčijo. Napoleona krivca je odstavila narodna vlada in pobral sc je za zdaj neki v London. Berolin zdaj lika, Pariz pa joka. Bil je res Pariz zapadni Babel. Čim bolj se je napihoval, tem bolj je potert. Da bi le rekel naposled: Dobro je, Gospod! da si me ponižal. — Doklej bo imel Bog Prusa za šibo, ali bo obiskal s to šibo še koga druzega, kdo vč ? Pomenljivo je pa sporočilo, ki ga je 27. sveč. nemški cesar poslal carju ruskemu, kako so sklenili mir; na to pravi: „Te-daj smo na koncu slavnega kervavega vojskovanja, ktero nam je bilo vsiljeno po neznansko derzni lahkomišlje-nosti. Pruska ne bode nikdar pozabila, da gre Vam hvala, da to vojskovanje ni brez konca in kraja. Bog Vas blagoslovi zato. Vaš svoj živi dan hvaležni prijatelj Viljem." — Tisti dan mu je odgovoril car ruski: „IIvala Vam, da sto mi sporočili načert, po kterem sklenete mii ; veselim se tega z Vami vred. Bog daj, da nastane stanoviten mir. V srečo si Štejem, da sem Vam kot vdani prijatelj skazati mogel svoje sočutje. — Naj prijateljstvo, ktero veže Naji, varuje srečo in slavo obeh dežela." Osupnilo je to sporočilo zlasti nektere vladarstva. Tolažijo se, da je to le osebna reč med carjema. Kako naroda čutita in bližnja prihodnost oberne, pravijo, je drugo vprašanje. Dunaj še vedno misli, da je on Avstrija, ali zdaj vsaj avstrijanska Čisla! Sedanjemu ministerstvu se stavijo sploh vstavoderžci, zlasti nemški; davke so prav suho dovolili mu le za sušeč, ki se vendar navadno plačujejo na tri mesce; vznašal se je zelo Giskra. Nemška stranka je imela dan svoj na Dunaju ter pokazala, kako teži brez avstrijske vesti v veliko Nemčijo. Tudi delavci so imeli svoj shod, kjer so govorili po vseh ustih, da proč s popom, škricem in bogatašem ali grajščakom (der Pfaffe, der Bourgeois, der Geldprotze muss tallen) l Vidi se, kara merijo, in gorjč nam, ako do časa ne spoznamo, da so potrebni na svetu mnogoteri stanovi, ki naj se čislajo med seboj, in da je le „justitia regno-rum fundamentum." Z zedinjenimi močmi. Vse imamo, pa ne znamo, velja tudi Avstriji, le iščimo, da dobimo! Postna. Ni dolgo še tega, kar je živel na Goren-skem mlad slamnikar; stari ljudje se ga še spominjajo. Za božje in cerkvene postave ni veliko maral, posebno postna zapoved se mu je dozdevala nepotrebna. Začeli so delati železnico na Ljubljano s Stajarskega; tudi naš slamnikar pride delat. Na postni dan si polije žgance 7» mastno (špehovo) zabelo, ter se potem usti proti tovar-šem: „To sem naredil in kaj se mi je zgodilo? Jutri bom pa namešal take masti z maslom, bom le vidil, ali bora razdražil Boga?" Stori — komaj poje pervo žlico, začne ga klati po trebuhu in žalostno umerje! Ali ni to očiten dokaz, da Bog živi in da se z njim ne norčuje? — Iz Ljubljane. (Nove kompozicije.) Za sv. teden živo priporočamo vsem cerkvam „Lam e n taci j e" in „Očitanje", ktere je v eni šestki ravno izdal vodja cerkvene godbe v stolni cerkvi g. Ant. Fiirster. (Dobivajo se pri skladatelju v seminariju po 40 kr. a. v.) Prihodnjič več o tem delu. MMobrotni darovi. Za sv. Očeta. Begunjski farmani s svojima duhovnima pastirjema prosijo blagoslova 20 gld. — Neimenovan 1 gld. — Farmani Rudniški s svojim duh. pastirjem, prosijoči blagoslova 10 gld. — Z Radovice neimenovan 1 gld. — Iz Kolovrata šolarji sv. Očetu 1 gl. 25 kr in Gl kr. — »Bog ponižaj skoraj sovražnike sv. Očeta Pija, ki naj Podgrajsko podfaro blagoslovijo." G gl. — Pro piissimo Pio IX. fara sv. Križa poleg Turna 10 gld. 35 kr. v sr. — Fara Preserje 8 gl. pap., 2 sr. petici in 1 liro. Za g. m i s. Pirca. A. R. »30 kr. J. R. 40 kr. Za bulgarski mi s. vAdrijanopelnu s št. Jošta 2 gl. — Mih. B. 1 gl. - Iz Moravč 18 gl. — Iz Kolovrata 1 gl. Za sv. Detinstvo neim. 2 gl. sr. in 1 gl. pap. (Oddali v kn. šk. pis. Vr.) Fara sv. Križa p. Tur. 3 gl. pap. Za mi s. 00. Trapistov v Bosni s št. Jošta 3 gl. — Iz Cerklanskega R. M., K. V., S. C., L. V. 4 gl. — Iz Cerkelj Marijana Zorman 1 gl. M*ogororl s gg. dopisorarci. Nekterim : Poterpite, da se v< rne odgovorni vrednik; nekteriin: Poterpite, že pri.; knj pravi k temu sv. cerkev, kaj vest svečeniaka, kaj svet sedanji, kaj poreče prihodnji V — Malokterim : Mnogoteri D. prebravši dajo list za listom v bogoljubne bi.se takim, ki radi bero pa ne uterpijo naročnine, ter pospešujejo tako dobro reč. — Mnogim marljivim : Vrednik , ki živi le od Zg. D., plačevati ce more , vendar dobri dopisi niso nikdar brez povračila. Dopisujte. prosim, po navadi; naročeno je da v roke dobi začasni vredovatelj J. Mam. Odgovorni vrednik: Laka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef Blazuik v Ljubljani.