FOR Freedom AND Justice No. 37 Ameriška D< ikTi i a ncc^i^ea AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLlJvtNuktt MORNING NEWSPAPER hs AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, May 10, 1988 VOL. XC -Doma in po svetu - PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV - Zvezni senat odložil ratifikacijo raketnega i sporazuma z ZSSR — Močni pomisleki glede verificiranja pogodbenih določil WASHINGTON, D.C. — Včeraj je vodja senatne večine sen. Robert C. Byrd za nedoločen čas odložil ratifikacijo ameriško-s°vjetske pogodbe, po kateri bi velesili uničili rakete srednjega dometa, ki lahko nosijo jedrske konice. Demokratski in republikanski senatorji imajo močne pomisleke glede Postopkov za verificiranje izpolnjevanja vseh določil v pogodbi, posebno tistih, ki omogočajo verificiranje na kraju samem. Tu je mišljeno na primer, da bi ameriški strokovnjaki lahko prišli v tovarne in druge kraje ZSSR, v katerih menijo, da Sovjeti sestavljajo ali hranijo rakete, ki spadajo pod pogodbo. Čeprav so Sovjeti v pogajanjih trdili, bodo take inšpekcije dovolili, ko gre sedaj za podrobnosti, odlašajo ali pa 'po omenju senatorjev ne držijo svojih prejšnjih 0bljub. Zaradi tega sta tako Byrd kot republikanski vodja Robert Dole soglašala, da Potrebuje senat več časa za razmišljanje o Pogodbi oz. njeni ratifikaciji. Bela hiša je upala, da bo pogodba že ratificirana, ko gre predsednik Reagan proti koncu maja na njegov prvi obisk v ZSSR, a Pe bo tako. Bela hiša je že opustila upanje, ^ bi pogajalci ZDA in ZSSR dosegli novo pogodbo, ki bi omejila število strateških idrskih raket oz. tistih z medcelinskim do-tPetom. Jutri in v četrtek se bosta v Ženevi SreČala dtžavni sekretar George P. Shultz in s°vjetski zunanji minister Edvard Sevard-nadze. Reagan bo prišel v Moskvo 29. maja, Sedaj pa izgleda, da bo obisk le ceremonial-ne8a značaja. Knjiga Donalda Regana o svojih letih v Reaganovi administraciji povzroča silno neprijetne težave za predsednika in ženo Washington, d.c. — Ta teden je '^la knjiga izpod peresa Donalda T. Rega-Pp. ki je služil v prvih letih Reaganove admi-Pistracije kot tajnik za finance, potem pa je v°dil Reaganovo pisarno v Beli hiši. Regan j,6 bil sporna osebnost in ga je Reagan kon-P° odslovil, to po zahrbtnih mahinacijah besednikove žene Nancy. Očitno je po vse-ln' Reganove knjige spominov, da je bil za-rPdi vsega tega Regan razjarjen. Tako je v Sv°ji knjigi objavil, da ima Nancy Reagan ?8r°men in večkrat odločujoč vpliv nad svo-P1 možem, ki je prikazan kot skrajno pasi-VeP* neinformiran in brez lastnih idej oz. jttične filozofije. Največ pozornosti je Pj'ga zaslužila s trditvijo, ki je predstavniki e e hiše ne demantirajo, da je Nancy Rea-t P Pod vplivom astrologije in da se posve-g Je z neko astrologinjo glede »pravega« ..vSa za razne predsednikove iniciative. Bela Pa poudarja, da taka posvetovanja z ^trologinjo niso imeli vpliva na Reaganovo e sednikovanje, vsaj v zvezi s ključnimi adevami ne. le Reganova knjiga spominov je že četrta ga^rstc’ ki so jih objavili bivši ožji člani Rea-l)j[ 0ve administracije. Nobena teh knjig ni \la prijetna za predsednika in njegovo ženo. kfjjj^ Reagan je reagirala na Reganovo g^'k.0 2 izjavo, da razume, da Donald Re-bfalec' n'rna rad' je ’abk° sklepal vsak Us^niige, ki je z izidom postala prava knjigi^'hčni komentatorji pravijo, da bo P*ku ?,Posrecln(' škodovala tudi podpredsed-Per ^. e°r8eu Bushu v njegovi kampanji zo-lchaela Dukakisa. Kajti se Bush tesno identificira z Reaganom in njegovo politiko. Pogajanja med štrajkajočimi pristaniškimi delavci v Gdansku in režimom propadla — V štrajku sodeluje pa vedno manj delavcev GDANSK, Polj. — Včeraj so se odločili pristaniški delavci, ki zasedajo veliko ladjedelnico Lenin v tem obalnem mestu, da bodo nadaljevali s štrajkom, ki so ga začeli 3. maja. Vendar sodeluje v štrajku sedaj največ 400 do 500 delavcev. V zadnjih dneh so bila pogajanja s predstavniki poljskega režima. Ti so obljubili znatno povišanje plač, delavci pa zahtevajo med drugim tudi ponovno uzakonitev gibanja Solidarnosti. Ta zahteva je pa za režim absolutno nesprejemljiva. V bližini ladjedelnice so močne policijske enote. Do napada na štrajkajoče še ni prišlo najbrž zato, ker je med štrajkajočimi tudi Lech Walesa, ki ima mednarodni sloves. Policisti v mestu Nowa Huta na jugu Poljske so s silo razbili štrajk v veliki železarni, tega pa si ne upajo v Gdansku. Reaganova administracija je režimu gen. Wojciecha Jaruzel-skega že dala vedeti, da bi stroge policijske akcije zoper štrajkajoče utegnile prinesti pod vprašaj umestnost ameriške gospodarske pomoči Poljski. Dukakis se pripravlja za pokonvencijsko borbo z Bushom — Še vedno noče govoriti o podpredsedniškem kandidatu BOSTON, Mass. — Opazovalci predsedniške kampanje Michaela Dukakisa v zadnjem tednu opazujejo, da se Dukakis pripravlja za prihajajo kampanjo zoper republikanskega tekmeca Georgea Busha. Ni več namreč v Dukakisovi organizaciji kot ne med političnimi analitiki, da bo Dukakis demokratski predsedniški kandidat. Dukakisovi svetovalci priznavajo, da mora Dukakis iskati podporo med politično zmernimi in konservativnimi demokrati, ki so zadržani do guvernerja Massachusettsa zaradi njegove osebne zelo liberalne ideologije. Drugi problem za Dukakisa je njegova očitna neizkušenost na področju zunanje politike, a katero se ni nikoli ukvarjal, George Bush pa ima močne izkušnje ravno tu. Dukakis pa noče zaenkrat slišati nič o možnem podpredsedniškem kandidatu. Njegovi svetovalci pa menijo, da mora izbrati koga ali iz ameriškega juga ali srednjega zahoda. Nekateri so mnenja, da je ameriški jug za liberalnega demokrata nemogoč cilj, zato naj se obrne proti srednjemu vzhodu, tu pa izstopa ohijski sen. John Glenn, ki pripada sredinski struji v stranki in je kot tak sprejemljiv drugim strujam. — Kratke vesti — La Paz, Bo. — Na obisku v Latinski Ameriki je papež Janez Pavel IL V govoru v tem visokem bolivijskem mestu je papež svaril pred delovanjem raznih evangeličanskih sektov, ki postajajo bolj in bolj aktivni tako v Boliviji kot v drugih latinskoameriških deželah. Bejrut, Libanon — Poulični boji v zadnjih dneh med pripadniki muslimanskih skupin Amal in Hezbollah so terjali najmanj 154 življenj, več kot 350 oseb je pa ranjenih. Samo v včerajšnjih spopadih je bilo ubitih 65 ljudi. Sirijci pravijo, da bodo posredovali, ako ne pride do premirja. Kabul, Af. — Uporniki so izstrelili 17 raket proti Kabulu. Agencija Tass poroča, da je bilo ubitih 11 oseb. To nedeljo naj bi začeli zapuščati Afganistan sovjetski vojaki. Iz Clevelanda in okolice Mariji na čast— To nedeljo popoldne ob 2h bo cerkveni pevski zbor »Ilirija« pri Mariji Vnebovzeti na Holmes Ave. priredil koncert Marijinih pesmi. Koncert bo v cerkvi. O koncertu poroča J.P. na str. 2. Vabljeni vsi! Pri Sv. Vidu bo to nedeljo popoldne ob 3h svetopisemski rožni venec na čast blaženi Devici Mariji. Ta rožni venec sestavlja petnajst kratkih beril iz sv. pisma v angleškem in slovenskem jeziku, vsako berilo za poedino skrivnost. Po vsakem berilu bo petje skrivnosti odgovarjajoče. Na sklepu bo izpostavljeno sv. Rešnje Telo, pete litanije Matere božje in blagoslov. Vabljeni! Zapovedan praznik— Ta četrtek, 12. maja, je praznik Gospodovega Vnebohoda. To je zapovedan praznik; katoličani so obvezani udeležiti se sv. maše. Korotanov koncert— Pevski zbor Korotan vabi na svoj koncert, ki bo v soboto, 21. maja, v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Pričetek bo ob 7h zvečer, igral bo Alpski sekstet. Vstopnice so po $6 in jih imajo člani zbora, dobili jih boste tudi pri vhodu na večer koncerta. Koncert v Lakewoodu— V torek, 24. maja, ob 8. uri zvečer, bodo »The Robert Page Singers« imeli koncert v Beck dvorani na 17800 Detroit Ave. v Lakewoodu. Čeprav gre za angleški zbor, ki je sicer splošno priznan po svoji kvaliteti, bo na sporedu več slovenskih pesmi. Za vstopnice (po $8), kličite Kati Likozar-Cup na tel. 729-6117. Spominski dan— Društvo slov. protikomunističnih borcev v Clevelandu tudi letos obhaja slovenski Spominski dan s sv. mašo in sicer v nedeljo, 29. maja, pri Lurški Materi božji na Char-don Rd. Sv. mašo ob 11.30 dop. bo daroval Rev. dr. Pavel Krajnik. Članek v petkovi A.D namreč ni navedel, da obhajanja Spominskega dne prireja DSPB Cleveland. Novi grobovi • John Lausin Umrl je 78 let stari John Lausin, Thompson, Ohio, mož Dorothy, roj. Hunger-ford, oče Charlesa, Johna, Doris Knollman in Lile Myers, 9-krat stari oče, 3-krat prastari oče, brata in sestri so že pok. Pogreb bo iz pogrebnega zavoda Belim, 26 River Rd., Madison, O., jutri v sredo, ob 11. dop. Na mrtvaškem odru bo danes pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9. Letna seja— Slovenski dom za ostarele na Neff Rd. ima svojo letno sejo v petek, 20. maja, ob 7.30 zv. v spodnji dvorani Slovenskega delavskega -doma na Waterloo Rd. Podanih bo več poročil o Domovem poslovanju v zadnjem letu, izvoljenih bo 5 od 15 članov direktorija. Javnost vabljena, pravico do glasovanja pa imajo le tisti, ki so kdaj darovali najmanj $25 v podporo tega zavetišča, z enim ali več darovi. Nova organizacija— Sinoči je bil v prostorih bivše Shore Center šole na E. 222 St. v Euclidu sestanek nove organizacije, ki se imenuje »American Slovenian Polka Foundation«. Navzočih je bilo 40 do 45 ljudi. Namen nove organizacije je zbirati gradivo in pripravljati razstave o razvoju slovenske polka glasbe v Clevelandu in okolici oz. po ZDA. Ker organizacijo še sno-vajo, ni še izdelanih vseh podrobnosti oz. dokončnega obsega njenih aktivnosti. Tako govorijo nekateri, da bi vključili tudi druge vrste kulturnega delovanja clevelandskih oz. ameriških Slovencev, pevskih zborov, folklornih skupin itd. Članarina je za posameznika $12 na leto in bodo kmalu začeli s člansko kampanjo, tako za posameznike kot organizacije. Prvič bo nova organizacija nastopila javno v omenjeni Euclid Shore Civic Centru 21. in 22. maja. Pripravljajo namreč razstavo. Ako želi kdo več informacije, lahko kliče Tony’s Polka Village na tel. 481-7512. Radijski napovedovalec Tony Petkovšek igra glavno vlogo pri novi organizaciji, ki bo imela svoje središče v Civic Centru. Sinoči je bil na sestanku navzoč euclid-ski župan Lynch, ki organizacijo močno podpira. Piknik na ADZ letovišču— V ponedeljek, 30. maja, Spominski dan, prireja društvo št. 30 ADZ piknik na .ADZ letovišču v Leroyju, od 2. ure dalje. Igra Joe Fedor-chak orkester. Harmonikarski festival— V nedeljo, 22. maja, od 2. do 9. zvečer bo v Slovenskem domu na Stanley Ave. harmonikarski festival, katerega prebitek bo darovan ustanovi, ki skrbi za duševno zaostale. Vstopnina bo $3 na osebo. VREME Pretežno oblačno danes, z možnostjo nekaj dežja. Najvišja temperatura okoli 60° F. Spremenljivo oblačno jutri z najvišjo temperaturo okoli 59° F. V četrtek zmerno oblačno z najvišjo temperaturo okoli 65° F. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 012400) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and Irma Telich, Frank J. Lausche American Home Slovenian of the Year 1987: Paul Košir NAROČNINA: Združene države: $36 na leto; $21 za 6 mesecev; $18 za 3 mesece Kanada; $45 na leto; $30 za 6 mesecev; $20 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade: $48 na leto; za petkovo izdajo $28 Petkova AD (letna): ZDA: $21; Kanada: $25; Dežele izven ZDA in Kanade: $28 SUBSCRIPTION RATES United States: $36.00 - year; $21.00 - 6 mos.; $18.00 - 3 mos. Canada: $45.00 - year; $30.00 - 6 mos.; $20.00 - 3 mos. Foreign: $48.00 per year; $28 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $21.00-year; Canada: $25.00 - year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 Published Tuesday & Friday except 1st 2 weeks in July & the week alter Christmas No. 37 Tuesday, May 10, 1988 8] Vloga žene v Cerkvi V zadnjih nekaj letih so postali ameriški katoliški škofje kar vidno aktivni v izdelovanju pastoralnih pisem svojim okroglo petdesetim milijonov vernikov. Pred petimi leti so izdali okrožnico o moralni upravičenosti atomskega orožja, par let kasneje drugo o nalogah ameriške ekonomije do revežev in zavrženih, sedaj pa se, po časopisnih poročilih, ukvarjajo z novim pastirskim pismom, ki naj bi obravnavalo položaj in funkcijo katoliške ženske v celotnem cerkvenem življenju. Reševanje tega kočljivega problema, ki aktivno zaposluje vse vocfhike organiziranih cerkvenih ustanov ne samo v Ameriki, marveč povsod po svetu, je gotovo umestno in potrebno, kakor koli že je sporno in zamotano. Posebno je to vprašanje sporno v tako ostro izbrušeni demokratski miselnosti najširših krogov prebivalstva, kakor prevladuje na vseh življenjskih področjih v Ameriki. Tu se o vsakem javnem problemu na široko razpravlja, išče se sporazumna rešitev, in če je ni mogoče najti, obvelja mnenje večine. Tak je pač demokratični proces, čeprav more včasih biti večinsko mnenje napačno. Te resnice se zavedajo tudi ameriški katoliški škofje, kadar razpravljajo in pripravljajo vodilne smernice za rešitev zelo važnih zadev, kakor je na primer vprašanje odločilnega sodelovanja ženstva v vseh zadevah cerkvene aktivnosti. Vprašanje o vlogi žene v katoliški Cerkvi je spravilo na dan mogočno feministično gibanje našega časa. O pravilnem načrtu in cilju tega gibanja so mnenja različna; so tu krogi pametnih ljudi, ki osporavajo te načrte in cilje v njihovih finalnih ali dokončnih oblikah in vsebinah kot nekaj protinaravnega in zatorej neostvarljivega, a če ostvarljivo bi povzročilo znatno škodo. Pri tem mislijo zlasti na tezo feminizma, da sta ženska in moški v vseh ozirih enaka (equal) in da ju je treba obravnavati na temelju enakosti. To pa po naravnem zakonu ne drži, je zmotno. Naravnih zakonitosti pa tudi še tako dosleden feminizem ne more spraviti s sveta. To je eno. Drugo je pa, da se vsa struktura Cerkve bistveno razlikuje od ameriškega koncepta demokracije, kjer ljudstvo z večinskim glasovanjem dokončno odloča o vseh stvareh. Kristus nikoli ni dal svojim apostolom in učencem na glasovanje, kaj in kako naj učijo, in kako naj njegovo kraljestvo na zemlji vodijo in upravljajo, temveč je postavil apostola Petra za voditelja in mu dal vso oblast. Po vseh pripravah in skrbnem postopanju sodeč se ameriški škofje obeh zgoraj navedenih resnic živo zavedajo, ko se lotevajo reševanja vprašanja o ženskem sodelovanju pri vodstvu Cerkve. Izbrali so izmed sebe šest škofov, ki jim očividno pripisujejo največ kompetence pri sestavi besedila nameravane pastoralne poslanice ameriškim vernikom. Za predsednika odbora šesterih so določili škofa Josepha L. Imescha iz Jolieta, lil., ki je — če prav vem — slovenske krvi, njemu pa stojijo ob strani sledeči pomočniki in sodelavci: nadškof William Levada iz Portlanda, Ore., in Slovenska pesem Ob zibelki mati je pesem zapela, da dete zaspalo bi v tihi večer, krilatci nebeški so zvezde prižgali, vso zemljo objemal je blaženi mir. Odslej je zasidrana v našem življenju, na paši prepeva pastirček vesel, in temni gozdovi v odmev mu šumijo, le kdo bi to srečo prešerno dojel? In fantje pod lipo se zbirajo radi, ko mesec pričara srebrno jim noč, je pesem ljubezni, ki v daljo zapluje — med nageljne v oknih zasanjanih koč. Ta pesem utrinja najlepše spomine, da starček obriše si solzo z oči, še sam si zapoje kot nekdaj pod lip'co — »Utonil je kamen, mladosti več ni.« In slednjič, ko ugaša nam naše življenje — je duši ta pesem poslednji napoj, saj zadnje slovo je prijatelju dragemu, z zvonovi ga kliče k Očetu domov. L. B. Drobtinice, sladke in žaltave CLEVELAND, O. — Danes nekaj drobtinic letnemu času primernih: Drevesa na vrtu cveto, po vejah pa ptice pojo, nebeški Kraljici, Mariji devici, pozdrave in stavo pojo. Take in podobne pojemo vsak dan pri jutranji sv. maši. Takole, za dva ducata, včasih malo več nas pride skupaj. Ivanka vedno povzdigne z glasom naprej, Paula spoji k sopranu svoj blagi alt, potem še ostali nekaj pripomoremo. Včasih se še kakšna moška »Štirna« sliši. Moramo imeti možakarji že lepe glasove, saj smo bili oni dan pohvaljeni: »Vi dedci bi lahko pri petju malo bolj naglas brundali!« Vsa moja hvala našega vsakdanjega ljudskega petja se bo razblinilo — bo pomenilo malo več kot nič — ko se bo 15. maja ob 2. uri popoldan v naši cerkvi Marije Vnebovzete oglasil (še ojačen) naš cerkveni pevski zbor, ki nosi ime Ilirija. Zbor bo prepeval naj lepše Marijine pesmi, na čast Kraljici majniški — za priboljšek pa bomo poslušali semeniške lita- nije Matere božje. Kdor še ni nikoli slišal semeniških litanij bo priznal, da so nekaj čudovitega. Mislim, da med nami ni Kranjca, ki ne bi poznal pobožnosti litanij Matere božje. Molijo in pojo se ob neštetih prilikah. Saj je znana rečenica žene: k maši nisem šla, bom šla raje popoldan k petim litanijam. V splošni rabi so litanije, ki se pojo od začetka do konca v eni sami melodiji, kar bi bilo za mlačnega vernika predolgočasno, če ne bi vmes dodajali kratke odpeve. Vse drugačne pa so skompo-nirane semeniške litanije. Že dopisnik pred menoj je povedal, da so semeniške litanije peli sprva samo semenišniki (bogoslovci) — pozneje so te prešle iz semenišča v večje meščanske cerkve in naposled šele na deželo v farne cerkve, škofje Matthew Clark iz Rochestra, Thomas Grady iz Orlanda, Fla., Alfred Hughes iz Bostona in Amedee Proulx iz Portlanda, Me. Ta odbor je že izdelal prvo verzijo novega pastirskega pisma in besedilo razposlal po vsej Ameriki v proučevanje, komentiranje in morebitne predloge za spremembo ali dodatke. V smislu ameriške tradicije, da se za vsako važno odločbo predvidijo zasliševanja (hearings), je škofovski odbor odredil zasliševanja in to potrdil v izjavi: »Naša prva odgovornost v vseh letih raziskovanja in pisanja je bila, da slišimo mnenje tolikega števila žensk, kolikor je mogoče.« Ta postopek je za vsako temeljito delo seveda pravilen in potreben, a je pristno ameriški v svojem poudarku. Oni se v pripravi pisma ne obračajo za mnenje na Vatikan, ki je v strukturi Cerkve odločilen, marveč na ameriško ženstvo, ki ga bodo take ali drugačne določbe prizadele. Na ta način so zaslišali, po časopisnih poročilih, nič manj kot 24 nacionalnih katoliških organizacij, predstavnice verskih redov, ločene katoličanke, zagovornice ženskega duhovništva, in skupine, ki so proti splavljanju. Odbor je dobil poročila in informacije od posvetovanj, ki so jih priredili v 100 škofijah, na kampusih 60 kolegijev in na 45 vojaških bazah. Odbor posveča vsem tem pritrdilnim in odklonilnim poročilom dosti širok in dobrohoten prostor, ne da bi bil o nasprotujočih si glasovih doslej zavzel svoje stališče. tdalje na str. 4) kjer je bil dosti močan pevski zbor. Na malih farah se teh semeniških litanij skoraj niso mogli privoščiti. Pojo se semeniške litanije brez odpevov, se pa melodija prelije iz ene »viže« v drugo vsaj štirikrat. Te semeniške litanije so se pele le poredko, ob največjih praznkih. Rekel sem že, da so jih peli le močni zbori. Naš organist g. Rudi Knez se s svojim zborom čuti dovolj močnega. Dolgo časa je zbor vadil, da nam bo za zaključek Bogu in Mariji na čast prepeval te blagodoneče litanije, ki bodo brez dvoma blagodelno vplivale na našo duševno razpoloženje. Če nikjer drugje, se bomo vsaj ta dan, to nedeljo 15. maja, v cerkvi Marije Vnebovzete spomnili, da je mesec maj Marijin in še, da je letošnje leto proglašeno v širnem katoliškem svetu za Marijino leto. K šmarnicam vsak dan marsikdo res ne more — ta nima prevoznega sredstva, drugi mora na delo. Žalostno izpričevalo nam bi bilo, če bi bila cerkev na dan koncerta slabo zasedena. Slabo izprečevalo, če se štejemo, da smo Marijin narod! Vsi naj vse naše posle tako uredimo, da tega koncerta v cerkvi Marije Vnebovzete ne zamudimo. Hvala vnaprej g. Rudiju Knezu in celemu zboru, ki bo sodeloval. Prav tako vnaprejšnja hvala vsem vam, ki boste na koncert to nedeljo prišli. Obveznega »ofra« ne bo. Pobirali se bodo le prostovoljni prispevki za pomdč pri p°' pravilu naših orgel. Lepo smo slavili materinski dan, tako zjutraj v cerkvi, kakor popoldan v dvorani. Društvo Najsvetejšega Imena Jezusovega (bila je društvena nedelja) nas je povabilo P° osmi sv. maši v šolsko obedni' co. Rečeno je bilo sicer ua majhen zajtrk, ki pa je bil PraV obilen. Ni bilo treba dvakm1 vabiti, zadostovalo je eno v3' bilo, pa smo v polno zased*1 šolsko obednico oz. dvorano. Ubadamo se z mislijo, kako bi poživili farno življenje?! Nuj' lažje (ne najcenejše!) bi bi*° nas vsako nedeljo po vseh ma' šah povabiti na zajtrk. Jaz na tak način prišel k trem sV' mašam — in verjetno še kdo- Tudi popoldan je prosIav3 materinskega dneva lepo P°te kla. Navzlic lepemu vremeh11 je bila udeležba dosti lepa ves program prisrčno lju^ zanimiv. Gledali smo med dr14 gim tudi igrico Rdečo kapic°' Boglonaj onim, ki so p05*^ beli zjutraj za dober, zastofJ ski zajtrk in slavnostne g°v0 re. Dvakrat boglonaj pa vseI^’ ki so pripravili lepo popold^. sko slavje. Še so ljudje, ^ žrtvujejo, veliko žrtvujeJ Bodimo jim hvaležni in se-*L pridružimo, kjerkoli se p0*4 . prilika, da lahko nekaj st0 mo. Da ni pisanje preveč zato postavim za danes PoS dnja pika. p Ha-Hec-Hi-Ho-Humor! y' H |) Skuhal 'SI »n pogrel MECaN v ” j MOŽ LETA Tale slika je bila objavljena v Ameriški domovini od 6. maja tega leta. Ko se je Jack Videtič, ki i® na sliki, pozneje v Slovenskem domu pritoževal, da je za ženo Zrnanjkalo prostora in je samo Polovica slike bila objavljena, smo 9a tolažili, da sta pač dobesedno na sliki on in njegova boljša POLOVICA. Jaka je zvesti bralec te kuhinje in Ameriške domovine nasploh, zato mu tem potom javno čestitam. Vsi, ki ga poznamo, smo strašansko ponosni na njega, najbolj pa seveda Belokranjci, in kdo bi jim to zameril? Ko se je pred leti žena Uršula vračala iz Nemčije in jo je Jack šel čakat na letališče, se je zgodilo nekaj, kar je tako nenavadno in originalno, da moram tukaj omeniti. Jack je namreč v gneči iskal ženo, ampak ona je njega prva zagledala in na ves glas zavpila: »Hi, Jack!« ter se začela z vso silo prerivati do njega. Toda v istem trenutku pristopita dva moža v temnih oblekah in ko se predstavita, da sta od ^ B.I., hočeta vedeti, kdo je rekel »hijack«? Nesreča, ki kajpak nikoli ne počiva, je hotela, da sta slučajno oba moža Postave govorila samo angleško in je tako vzelo precej ^asa, preden je bila zadeva zadovoljivo pojasnjena. Jacku, ki izgleda zdrav in močan, da bi lahko dvignil kate-nkoli avto, želimo takega zdravja in moči tudi v bodoče. Za nas v Collinwoodu on ni več Jack, ampak As, in to je naj-,ePše priznanje, ki mu ga moremo dati. »Kakšna je razlika med optimistom in pesimistom?« »Predstavljaj si kos švicarskega sira. Optimist vidi le s'r> pesimist pa samo luknje.« Nesreča je, če padeš na hrbet in si razbiješ nos. Pred poroko mi je obljubljala za doto vola, kravo in te-'Pka. Vzel sem jo, pa ni k hiši prinesla nič. Ko sem jo prijel Za besedo mi je dejala, da sem vol jaz, kravica ona, teliček 16 Pa že na poti. Mislil sem, da je normalna štajerska ohcet, in sem , °i' ko je ugasnila luč, zgrabil stol in začel z njim tolči 0k°li sebe... Veste, jaz nikoli ne opravljam, a kar je res, je res in če o j. Seclah ne morem reči nič lepega, povem pač tisto, kar sli-^ iri vidim pa naj me zdaj tožijo ali ne. l^o . ^ati je peljala svojega sinčka na Brezje na božjo pot. fllpii6 rno^a prec* oltarjem, je opazila, da sinko nepremično e a na rdečo večno luč. »Zakaj pa neprenehoma gledaš v večno luč?« d »Gledam, kdaj se bo spremenila v zeleno in bova šla 0ntov.« O • bojim s«, da sva prišla prepozno!« Reginald Vospernik KOROŠKI SLOVENCI DANES (Dr. Reginald Vospernik, koroški Slovenec, ki je urednik Celovškega Zvona, je za najnovejšo številko te ugledne revije napisa! sledeč uvodniški članek, ki veliko pove o sedanjem položaju koroških Slovencev. Ur.) Vse kaže, da smo koroški Slovenci v letu 1988 v marsikaterem pogledu na razpotju, pri čemer ni jasno, kam bomo stopili ali kam nas bo — kolikič v zgodovini? — zanesla usoda, ki ji nismo znali in ne znamo biti vedno kos. Rešitev osnovnošolskega vprašanja na Koroškem sili v dognanost — ali bo ta dognanost gniloba včerajšnjih bolečih spominov ali odprtost v novo zarjo, nam prihodnji dnevi, čeprav že presunljivo blizu, še prikrivajo. Naša država Avstrija stopa na razpotje med mednarodno izolacijo in ožigosanostjo na eni in suvereno obvladljivostjo preteklosti in s tem tudi prihodnosti na drugi strani. Razpleti okrog zveznega predsednika Waldheima bodo tako ali drugače smerokazi celotnega državniškega razvoja avstrijske nacije. Znotraj slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem je prišlo v zadnjih mesecih z okrepljeno debato o enotnosti kulturno-političnih stremljenj do pomembnih premikov. Razprava o združitvi obeh strešnih kulturnih organizacij — Slovenske prosvetne zveze in Krščanske kulturne zveze — dobiva konkretne obrise. Celovški Zvon, po svojem v nazivu izpovedanem programu zavezan prav tako preteklosti kakor oblikovanju bodočih dni, pričenja s pričujočo 18. številko šesti letnik svojega izhajanja; s tem pomeni že samo po sebi majhen čudež v marsikdaj zatohlem karantanskem ozračju. Preteklost nam bodi vedno in povsod opomin. Avstrijska javnost se spominja v letu 1988, da je minilo pol stoletja, odkar je v usodnih marčnih dneh leta 1938 Avstrijec Adolf Hitler »osvobodil« svojo nekdanjo domovino. Spomini koroškega Slovenca segajo v to temno obdobje seveda z dosti bolj bolečim občutkom kakor spomini marsikaterega starejšega Avstrijca, ki mu je marca 38 glas potemnel od »hajlanja«. Naše zgodovinsko pomnjenje se ustavlja raje ob svetlih likih koroške in s tem tudi vseslovenske zgodovine. Šestnajstega januarja 1988 je poteklo sto let, odkar je zatisnil za vedno oči mož, ki mu v njegovi vsestranskosti, bojevitosti in odločnosti ni para v koroški kulturni zgodovini: Andrej Einspieler. Naj pove o Einspielerju hvalnico nekdo, ki mu je oktobra 1926 na Einspielerjevem večeru Jugoslovanske Matice v Mariboru izklesal besedni spomenik kakor malokdo poprej ali kasneje. Dr. Franc Sušnik, šolski tovariš našega Joška Tischlerja, Korošec in pol z onstran meje, je takole zapel hvalnico Andreju Einspielerju in tedanjemu slovenstvu na Koroškem: »Kar so zmogli komaj naj-kulturnejši narodi, to je dala Koroška Slovencem. Mohorjeva družba je delila v svojih rodovitnih letih vsakemu desetemu Slovencu po pet in šest knjig letno. Tako je veliki škof Slomšek blagoslovil Koroško, da ni bila le mati, temveč še tudi krušni oče slovenske duše. In ko sp v šestdesetih letih slovenske Muze blodno iskale besedo, so se zatekle na Koroško k Janežiču, tako da je bil Celovec desetletje središče slovenske književnosti. Da, takrat je Rož še cvetel, takrat je Rož še veselo pel, ker še ni bilo žalostne pesmi gor čez jezero. Tekmovala sta Št. Jakob in Sveče; Št. Jakob z Janežiči, Sveče z Einspielerji. Tekmovale so Sveče z bodrim Št. Jakobom; ko se je Št. Jakob ozaljšal z Miklovo Zalo, so se Sveče postavile z ogromnim slovenskim taborom. Od Primorja in iz Ljubljane, iz Srema, Hrvatske in Šta-jerja so navreli častiti gostje na veliko slavjansko slavje v Sveče, da počastijo zlatomašnika Andreja Einspielerja, da se poklonijo očetu koroških Slovencev. Izmed stoterih je bil najlepši pozdrav velikega Jugoslovana Strossmajerja ,svojemu slavnemu prijatelju Andreju1, pozdrav, ki je najsijajnejša zah-valnicd koroškemu slovenskemu duhovniku. To je bilo pred 39 leti, ko je živel naš koroški Krek Andrej Einspieler, soustanovitelj Mohorjeve družbe, ustanovitelj ,Mira‘, organizator in pisatelj, ljubljeni in preganjani, oče in kralj slovenskih koroških src.« Sama vzajemnost, kamor seže oko. In danes? Ali je res tako? Ljubljeni in preganjani koroški duhovnik — ali ne dobiva Einspielerjeva dvojna usoda grozljivo paralelo prav v teh dneh, ko docela pobesnel žurnalizem dveh nemških koroških dnevnikov priklepa mladega koroškega duhovnika Pepeja Marketza na sramotilni steber, samo ker pri pogrebnih obredih za umrlega farana šentjakobske fare ni zapadel v običajne in zlagane hvalnice. Ponižani in razžaljeni smo z njim, ki mu pletejo celo bič protidržavne drže, vsi koroški Slovenci. Solidarnost nas vseh mu mora dati občutek, da ni sam. Tako bo laže stopil v trdno verigo duhovnikov, ki jim je misel svetega Pavla o prilični in heprilični besedi všje vodilo kakor prilagajanje kakim nenapisanim zakonom. Ob začetku leta se je rogala z zidov celovške Mohorjeve družbe svojevrstna izkaznica manjkajoče politične kulture. Dr. Grilc, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, je bil ožigosan kot izdajalec celo s kljukastim križem zaradi izjave v zvezi z novo ureditvijo šolskega vprašanja. Te izjave so bile deloma nekoliko ponesrečene, nikakor pa ne izdajalske. Ta svojevrstni menetekel je mahoma razkril, kako šibka je naša strpnost, ki jo upravičeno zahtevamo od nemško govorečega soseda v deželi, če gre za pluralizem mnenj in nazorov v lastnih slovenskih vrstah. Nenehna in naporna obramba narodnih stališč nasproti arhitektom asimilacije na nemško-koroški (dalje na str. 4) Cerkveni pevski zbor »Ilirija« pri Mariji Vnebovzeti v Collinwood-u priredi koncert Marijinih pesmi s petimi litanijami Matere božje (Semeniške) in blagoslovom v nedeljo 15. maja 1988 ob 2. uri popoldne v cerkvi Marije Vnebovzete Rudi Knez — organist Oglas poklonil: Frangies Fashions, 475 E. 200 St., Euclid Oglas poklonil: frangies rasmons, h. zou si., huciid Koncert ^ & PEVSKEGA ZBORA KOROTAN SOBOTA 21. MAJA Slovenski narodni dom 6417 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio a Začetek ob 7. zvečer © Igra Alpski Sekstet Vstopnina — $6.00 KOROŠKI SLOVENCI DANES (Nadaljevanje s str. 3) strani je marsikoga izmed nas potisnila v kozji rog nehumane drže. Starejši koroški Slovenci, ki so zavestno doživljali povojna leta svetovnonazorskega boja med dvema taboroma slovenske narodnostne skupnosti na koroškem, so se nehote spominjali karikatur v Slovenskem vestniku, na katerih sta plesala »izdajalca« Joško Ti-schler in Valentin Inzko — prvi žal že umrli danes vsestransko priznani arhitekt povojnega obveznega in srednjega šolstva, drugi danes prav tako ugleden šolnik in kulturni politik — okoli pošastnega celovškega zmaja svoj konspira- -tivni mrtvaški ples. Kdor tedaj ni hotel in mogel verjeti v odrešujoči vse ali nič še docela stalinistične narodove »omike«, je kaj hitro zdrsnil na indicirani spisek tistih, ki so imeli v zakupu vso in končno veljavno resnico. Tako imamo, naj bo to tudi pribito, koroški Slovenci prav tako svoje neobdelane »dachauske« procese. V današnji razpravi o šolski reformi je prav tako nekaj nerazčiščenih vprašanj, ki bremenijo brezpogojno medsebojno odprtost Zveze slovenskih organizacij in Narodnega sveta koroških Slovencev. Pri demonstracijah, s katerimi se solidariziram in ki sem se jih tudi udeležil, se kar radi pojavijo nepovabljeni gostje, ka- kor 31.1. 1987 pred dunajsko opero skrajno levičarska aktivistka Beate Klarsfeld iz Zvezne republike Nemčije, ali pa pri demonstraciji 19. 12. 1987 med osrednjima organizacijama nedogovorjena zahteva po ponovni uvedbi šolskega modela iz leta 1945 in parola brezkompromisnosti. In to le nekaj dni potem, ko sta organizaciji skupno izjavili, da ne odstopata od na Dunaju izdelanega vmesnega poročila posebne strokovne komisije. Tako nastaja vtis — in ta vtis ni čisto od rok — da nekaterim maloštevilnim aktivistom ne gre za rešitev vprašanja, marveč za stalni ogenj, ki jim dovoljuje kuhati na njem neužitne politične juhe. Ne morem mimo ugotovitve, da služijo demonstrativni akti, ki so brez dvoma potrebni, marsikomu za samozadovoljevanje brez resnično perspektivnih rešitev. Vsiljuje se mi slika iz grške mitologije. Odisej je na svoji poti spretno prekrmaril Skilo in Karibdo. Nam se danes odpirata dve skrajni nevarnosti: Skila brezpogojnega kompro-misarstva in Karibda brezpogojnega odklanjanja vsakršne rešitve na osnovi realnega političnega ocenjevanja. Odgovorna politika, ki ne žčli, da bi se čoln razbil na čereh, mora v tem odločilnem trenutku nuditi na vseh ravneh političnega razpravljanja o šolstvu — na SPOMIN 11 let smrti mame Frančiška Cerar 11. maja 1977 v Clevelandu, O. “...saj, če bi doma ostali, bi nas pobiti” na svoj zadnji rojstni dan 1977. 43 let smrti ata Peter Cerar 16. aprila 1945 padel kol domobranec današnja Slovenija: “Začeli bomo znova, povsem znova, na široko bomo odprli vrata v demokracijo, naredili bomo vse, da se sovraštvo konča in da se nikoli več ne začne znova. ” Spomenka Hribar: KRIVDA IM GREH Žalujoči: Ivana, Frank, v Clevelandu, O. Mara Hull z družino, v Lakewoodu, O. Helena Klesin z družino, v Brooklynu, N.Y. Pe.er Cerar, v Sloveniji ter ostalo sorodstvo v Ameriki in Sloveniji in Avstriji. uradniški ravni, pri pogovorih s političnimi predstavniki, zlasti pa pri obravnavi vprašanja v dunajskem parlamentu — realne in izdelane alternative. Ganljive in gostobesedne politične parole niso nikakršno zadovoljivo orodje pri zadevnih razpravah. In še beseda o politični legitimaciji osrednjih organizacij koroških Slovencev. V zadnjem času se pojavlja s strani Zveze slovenskih organizacij geslo, naj pri političnih pogovorih sodeluje tudi komite za obrambo skupne dvojezične šole; ker gre za skupno šolo, torej tudi šolo nemško govorečih otrok, naj soodločajo pri tem tudi nemško govoreči člani komiteja. Taka politična teza se mi zdi nevarna iz treh razlogov: 1. Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij sta si v desetletjih obstoja izborili tako nasproti Jugoslaviji kakor tudi pri pogovorih z avstrijskimi oblastmi legitimacijo izključnega zastopstva. Ne nazadnje se organizaciji doslej — žal — nista mogli odločiti, da pošljeta svoje zastopnike v tako imenovani sosvet narodnostnih skupnosti na Dunaju, ker sta se bali, da bi avstrijska vlada na ta način obšla organizaciji in dobila novega pogovornega partnerja. 2. Prav ekstremno desni koroški Heimatdienst stalno trdi — in z njim so povzele to parolo tudi politične stranke —, da pri šolski reformi ne gre v prvi vrsti za slovenske, marveč V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI MOJE DRAGE ŽENE JOLANDA BOGATAJ ki je umrla 10. maja 1987. Kje si, moja ljuba žena, kje je mili Tvoj obraz, in pa Tvoja skrbna roka, ki je skrbela za nas. Sladko snivaj, draga žena, pa spočij se, ljuba Ti, od trpljenja in bridkosti, ko trpela si za nas. Žalujoč: Frank — mož Cleveland, O. 10. maj 1988. Vloga žene v Cerkvi (Nadaljevanje s str. 2J Na takšen res širokogruden način sestavljati važno javno listino gotovo ni enostaven in lahek posel. Iz vseh različnih pogledov in ocen o bodoči vlogi žene v katoliški Cerkvi v Ameriki utegne zagledati beli dan dokument velike vrednosti, ko bo nanj pristal tudi Vatikan, in bo mogel veljati kot vodilo za ženski »partnership« za vesoljno Cerkev. Na ta pomembni problem se bomo na tem mestu še vrnili. _______________________________________________ L. predvsem za nemške otroke, ki jih je treba zaščititi. 3. Poleg komiteja za obrambo dvojezične šole zahteva seveda lahko celo z večjo upravičenostjo še vrsta drugih organizacij, ki niso včlanjene v eno izmed osrednjih organizacij, soudeležbo pri pogajanjih. V mislih imam kulturno-politič-no gibanje »Kladivo«, klube študentov v univerzitetnih mestih, učiteljsko združenje, avstrijsko rektorsko konferenco ipd. Upanje, da se Avstrija z ozirom na obletnico anšlusa in z ozirom na probleme, ki so po predaji ekspertize mednarodnih zgodovinarjev ponovno narasli zlasti v inozemstvu, ne bo upala skleniti šolske reforme proti volji koroških Slovencev, je lahko nadvse varljivo pričakovanje. Čeprav je danes v mednarodnem pravu zajet princip, da države v vprašanjih etničnih manjšin ne smejo sprejeti sklepov brez pristanka prizadetih, je vendar vpliv notranjepolitičnih dejavnikov v Avstriji, denimo pritisk s strani nemško-nacionalne Haiderjeve stranke, tako močan, da ni pričakovati popolnega odstopa od nacionalističnih zahtev. Vseeno pa je upati, da bo spominsko leto 1988, ki se mu tudi Celovški Zvon želi posvetiti s posebnimi intervjuji in razpravami, prineslo koroškim Slovencem več razumevanja s strani oblastvenih struktur in nemško govorečih sodržavljanov. Zvezni kancler dr. Franz Vranitzky je dejal v resni uri, kok je komisija zgodovinarjev predala svoj obsežni elaborat o vojni preteklosti zveznega predsednika dr. Waldheima, pred očmi mednarodne javnosti, da je 2. avstrijska republika nastala kot antiteza nacio-nal-socializmu in njegovi osva- jalni politiki in gradila na resnicoljubnosti. Temu izročilu mora biti posvečena tudi sodobna in bodoča avstrijsk2 politika. Le zvezni predsednik dr. Waldheim more s svojih odstopom odpreti pot v manj obremenjeno bodočnost. Pr' Waldheimu gre za osebo, ki je prejela Zvonimirovo odličj6 fašistične Nezavisne držav6 Hrvatske — in le nekaj let nato Titovo odličje socialist'6' ne Jugoslavije, kar seveda n6 postavlja pod vprašaj le njegovega značaja, marveč tudi motive tistih političnih sistemov-ki so ga odlikovali. Posebno poglavje v vsej at6' ri je odigrala in odigrava torej uradna Jugoslavija, ki kot neposredno najbolj prizadeta vZ' j trajno molči in tako soomog0' j ča, da ostaja to žalostno P°' i glavje novejše avstrijske zg0' dovine nerazčiščeno. Ena žrtev | več na oltarju dobrososedski!1 j odnosov in gospodarske štab'" | lizacije. Da na drugi strani kar številki Celovškega Zvona v lanskem letniku (V/15 111 V/16) nista smeli na mize ročnikov v SR Sloveniji klj^ vsem zagotovilom vzajem"0 ga, enotnega in skupnega k° turnega prostora v nedeljsk’ in vsakdanjih govorih poli*1 nih in kulturnih funkcioaaf jev, je ob vsem tem le 5° P0 sebno absurdna poteza, težko zapišem domnevo, k' J. je vse bolj slišati, da nekat6^ resnični cenzorji slovenski tiska, ki zagleda luč sveta n< Koroškem, ne sedijo v BeOgra du, marveč v ljubljanskih j celovških pisarnah. ^eS^e bomo, če bo kdorkoli, kise (j čuti prizadetega, tak v>jugaL postopek aprobacije sloven2 besede ob koncu »razsveG nega« 20. stoletja demand3 Reginald Vospej* Celovški z Grdina Pogrebni Zavod 17010 Lake Shore Blvd. 531-6300 1053 E. 62. cesta 431-2088 V družinski lasti že 85 let ;• u i- a k n >j ri i« 'C *. ie )• ?- i', e- I ej z- i I )' )- !V j h i- »e v n i' b I- I h j, I f! o ri ;*> ia 1' (1 li \t ii ;C L k KOLEDAR PRIREDITEV MAJ 15. — Cerkveni pevski zbor Pn Mariji Vnebovzeti priredi koncert Marijinih pesmi, v cerkvi M.V. Pričetek ob 2. Pop. 15. — Prijatelji SND na St. Clair Ave. priredijo »brunch« v pomoč te ustanove. 15. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, praznuje Materinski dan 20. — Slovenski dom za ostarele ima letni občni zbor v SDD na Waterloo Rd. Začetek °b 7.30 zv. 21. — Pevski zbor Korotan Poda koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Za ples •n zabavo igra Alpski sekstet. 29- — Društvo SPB Cleveland priredi Slovenski spominski dan s sv. mašo pri Lurški Materi božji na Chardon Rd. v Euclidu, Ohio. 30- — S.K.D. Triglav, Milwaukee, obhaja Spominski dan v Triglavskem parku JUNIJ — Otvoritev Slovenske pri stave. *2. — Slov. šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na S'ov. pristavi. Pričetek s sv. ma-šo ob 12.30 pop. 18., 19. — Tabor DSPB Cleve-land poda spominsko proslavo ?a vse pobite slov. domobran-Ce 'n vse žrtve komunistične Revolucije, na Orlovem vrhu Slovenske pristave. — S.K.D. Triglav, Mil-Waukee, priredi piknik v svo-JeiTl Parku 28. — Belokranjski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. Igra Tony Klepec orkester. 28. — Društvo DSPB Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio. 28. — Slovenski dom na Holmes Ave. priredi letno »Povratek domov« prireditev. SEPTEMBER 10. — Fantje na vasi prirede vsakoletni celovečerni koncert, v SND na St. Clair Ave. Igra ansambel Veseli Slovenci. 18. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 25. — Oltarno društvo pri Sv. Vidu priredi vsakoletno kosilo v avditoriju pri Sv. Vidu. 25. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, priredi Vinsko trgatev v svojem Parku OKTOBER 15. — Tabor DSPB Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci. 23. — Slomškov krožek priredi vsakoletno kosilo v avditoriju pri Sv. Vidu. 23. — Občni zbor Slovenske pristave, na Slov. pristavi. 23. — Slovenian National Art Guild praznuje 15-letnico v SDD na Recher Ave. 29. — Štajerski klub priredi Martinovanje v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 7h zv. Igrajo Veseli Slovenci. 29. — Slovenski dom na Holmes Ave. priredi večerjo. JULIJ !’ 3* in 4. — Pristavski dne- 10. na Slov. pristavi. — Misijonska Znamkar-RKa Akcija ima svoj letni ‘knik na Slovenski pristavi. jV' 'fiaša ob 12. uri. 10., 17. — Poletni festi-al Pri Sv. Vidu. ~~ Misijonski piknik v Tri-. avskem parku, Milwaukee. v ' " Halincarski krožek Slo-pr*stave priredi piknik j Mov. pristavi. pr' Slov. šola pri Sv. Vidu Prist^'- na Slovenski 7 AVGUST Ven i !)an uP°kojencev na Slo- . n!*' Pristavi 14. Wau. S K D. Triglav, Mi Jem nC’ Pr‘red> piknik v sve j«. “k“. na 0,klorna plesna skup stavi repnast0pa na slov- pr Ples j ° llastoPu igrajo,z vi vP" fabavo Dušan Maršičt 27 Vese'> Slovenci. ^0r°šk eVS*’' Zb°r ^a**us Par. H ° 'rTla koncert v Slov Pr;* 0tl1u na St. Clair Avt dcetek ob 7.30 zv. NOVEMBER 6. — Slovensko ameriški kulturni svet priredi »Slovenski večer« v SND na St. Clair Ave. Počaščen bo sodnik August Pryatel. 12. — Pevski zbor Jadran priredi jesenski koncert, združen z večerjo in plesom, v SND na Waterloo Rd. Igra Joey Tom-sick orkester. 12. — Belokranjski klub priredi martinovanje v SND na St. Clair Ave. Pričetek ob 6.30 zv. Igra Tony Klepec orkester. 13. — Slov. mladinski zbor Kr. 2 SNPJ praznuje 50-letnico s prireditvijo v SDD na Recher Ave. 25. — Slovenski dom na Holmes Ave. priredi Zahvalni dan večerjo. Igra Johnny Vadnal orkester. DECEMBER 4. — Pevski zbor Glasbena Matica priredi božično večerjo s koncertom in plesom v SND na St. Clair Ave. 4. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, priredi Miklavževanje. Slovenska kulturna akcija v Argentini: Pred novim občnim zborom (Glas SKA, marec-april 1988) — V dosedanjem štiriintridesetletnem življenju Slovenske kulturne akcije je bilo nekaj dni posebno pomembnih. Tako gotovo dan ustanovne skupščine v Buenos Airesu 20. februarja 1954, ki je organizacijo priklical v življenje. Potem je bil pomemben, čeprav ne razveseljiv dan 22. marec 1969, ko se je od ustanove odcepila, prav za prav zaradi nesporazumov, skupina vodilnih članov v Argentini, tudi njen dotedanji predsednik Ruda Jurčec, in je namesto njega prevzel vodstvo organizacije dr. Tine Debeljak. Tudi 25. maj 1979 spada med take pomembne dni, ko je skupščina imenovala dotedanjega rednega predsednika dr. Debeljaka za svojega dosmrtnega častnega predsednika, za rednega predsednika pa sedanjega Ladislava Lenčka. L Kot kaže, bo tudi skupščina, ki je pred durmi (ob koncu aprila 1988), spadala med pomembnejše dneve v življenju SKA, kajti tedaj bo organizacija četrtič spremenila svojega predsednika in bo, kot predvideva odbor, postavila na to vodstveno mesto mladega, že v Argentini rojenega človeka, slovenskega kulturnika. Razlogov, da dosedanji predsednik bo devetletnem vodstvenem delu zapušča svoje mesto, je več: Po nad 40 letih življenja in dela v Argentini se misli vrniti v Evropo, da tam, iz koroških Tinj, sodeluje z medškofijskim misijonskim odborom v Sloveniji pri novem misijonskem listu, in bo torej mogel odslej le iz daljave spremljati življenje SKA. Drug razlog: Njegovo predsedovanje je bilo za organizacijo v gotovem oziru pomanjkljivost, saj je njegovemu prizadevanju manjkala globlja kulturna razgledanost in dejavnost. Tretji razlog: Naravni razvoj SKA in slovenskega izseljenstva sploh pač terja, da organizacija po dolgotrajnem vodstvu starejšega rodu predsednikov doživi vodstvo novega, mladega rodu, ki je vzrasel tudi iz njenega kulturnega dej-stvovanja; to bo SKAkciji v prihodnosti moglo dajati značaj trajnosti in ji zagotavljalo obstoj in slovensko vplivanje na vsakokratno izseljenstvo tudi tedaj, ki bodo po zadnji vojni iz domovine došli sedanji izseljenski kulturniki že preminuli. Čas je, da štafetna palica slovenske izseljenske kulture preide v mlade roke. II. Ob 25-letnici SKA je skupina neargentinskih prijateljev ustanove poslala naši organizaciji skrbno sestavljeno spomenico, ki smo ji tedaj in doslej morda posvetili premalo pozornosti. Spomenica glede dotedanjega delovanja SKA navaja vrsto pozitivnih ugotovitev, ki ji sledi nekaj daljša vrsta negativnih, nato pa navaja sedem predlogov za izboljšanje delovanje SKA v prihodnje. Od teh predlogov za naprej navedemo tu le dva, ki spadata pod ugotovitve tega zapisa, prvega in tretjega: 1. — da SKA nanovo evidentira vse še razpoložljive, zlasti mlajše kulturniške moči v slovenskem zdomstvu, in 3., da SKA pritegne v svoj delokrog in še posebej v revijo »Med-dobje« skupino mlajših kulturnikov, ki so nastopili v publikaciji »Druga vrsta« (Glas SKA, XXVI, 3-5). Čeprav se naša organizacija ni oklenila v celoti predlogov spomenice te skupine neargentinskih prijateljev, je pa vsaj poudarek na važnosti pritegnitve mlajših vplival, da je SKA zadnja leta vabila k sodelovanju in v vrste svojega članstva in v odbor vedno več mladih, v izseljenstvu rojenih in slovensko formiranih ljudi. Naj navedem le nekaj imen iz argentinskega rodu mlajših slovenskih kulturnih delavcev: Inženirja J. Dobovšek in C. Povše, znanstvenik Stane Žužek, astronom lic. Zorc, številni mladi igralci in slikarji, pevci Bernarda Fink, Marko Fink, Janez Vasle, Marko Bajuk in Marko Rezelj, pevovodja Andrej Jan, pravnika dr. Katica Cukjati in dr. Andrej Fink, filozofa Pavel Fajdiga in Andrej Rot, ter še drugi. Nazadnje navedeni mladi ustvarjalec, pisatelj in esejist, ustanovitelj, urednik in avtor v spomenici navedene »Druge vrste«, Andrej Rot, je že pred šestimi leti sprejel tajništvo SKA, uredništvo »Glasa« in souredništvo »Meddobja«. Pri prejšnji skupščini SKA pred dvema letoma je tedanji predsednik SKA stavil kot pogoj za svoje še dvoletno vodstvo organizacije, k čemur je bil povabljen, da mu organizacija odobri, v tem dvoletju uvajati tajnika v še višje vodstvene posle, kar je bilo na skupščini sprejeto. Ko je odbor SKA na svoji zadnji seji v navzočnosti 12 odbornikov razpravljal o kandidatni listi, ki naj bi jo predložil občnemu zboru za novo poslovno obdobje, je po krajšem razpravljanju odločil, da na občnem zboru predlaga za novega predsednika imenovanega Andreja Rota, za tajnika pa, na njegovo mesto, ki ga zapusti, pisatelja in publicista Toneta Brulca. III. Andrej Rot je bil rojen v Argentini leta 1953 v Lanusu, bil je gojenec Misijonskega zavoda Baragovega misijonišča in se je kulturno začel razvijati pod vplivom rektorja, člana SKA, pisatelja Franca Sodja CM, kot univerzitetni študent pa se je nadalje kulturno razgledoval zlasti ob prvem predsedniku SKA, Rudi Jurčecu. Njegovo poglabljanje v slovenske in svetovne kulturne pojave ga je privedlo do ustanovitve slovenske kulturne publikacije »Druga vrsta«, ki je izhajala nekaj let, in sicer kot razmnoženina, okrog katere je zbiral mlade slovenske izseljenske kulturnike in katera je vzbudila med slovenskimi zamejskimi in izseljenskimi kulturniki nemajhno zanimanje. Ko je bil povabljen v SKA, je sprejel pripadnost Slovenski kulturni akciji kot novo, povečano možnost za svoje kulturno izživljanje in se odpovedal, ne brez žrtve, nadaljnjemu izdajanju »Druge vrste« ter se posvetil ustvarjanju v okviru naše organizacije kot nje redni član, tajnik in urednik »Glasa« ter sourednik »Meddobja«, kot že navedeno. V naši reviji je objavil že več svojih literarnih in filozofskih sestavkov. Sodeloval je pri vseh nagradnih natečajih SKA zadnjih let in je v vseh primerih prejel nagrado za svoja dela, navadno prvo, tako tudi prvo nagrado zadnjega natečaja SKA o trojni Sloveniji. Če bo občni zbor sprejel predlog odbora za imenovanje Andreja Rota kot predsednika, bo le-ta za Rudo Jurče-com, dr. Tinetom Debeljakom in Ladislavom Lenčkom četrti predsednik ustanove. Nadejamo se, da bo pod njegovim vodstvom segala vedno bolj na globoko in da bo ustanova sledila istim ciljem, kot so postavljeni v pravilih, da pa bo iskala tudi skupne poti z enako hotečimi med kulturniki tako izseljenstva, kot zamejstva in matične domovine. Naj bi SKA pod predsedstvom Andreja Rota, ki ga bo odbor SKA predlagal za novo vodstvo ustanove, bolj in bolj rasla v tak skupni slovenski kulturni prostor, ki bo črpal luč in moč iz krščanskih etičnih načel v resnično dobro slovenskega naroda, kjer koli živi! L.L. . MALI OGLASI Zdravnik iz Argentine išče v Clevelandu ali bližini opremljeno stanovanje z dvema spalnicama in kuhinjo, za en mesec. Zdravnik govori angleško. Ako ima kdo kaj primernega, naj kliče na tel. 481-6307. Frank. HIRING! Government jobs - your area. Many immediate openings without waiting list or test. $ 1 5,000 - $68,000. Call (602) 838-8885 Ext. 1772. For Rent Grovewood area. 3 bdrm apt., up. Private entrance. Call 486-8044 between 7 a.m. and 2 p.m. (34-37) Apartment for Rent E. 53 & Superior, up. 3 bdrms. Clean, quiet, modern kitchen, furnace, reasonable. 431-8800 (x) Hiše barvamo zunaj in zno-traj. Tapeciramo. (We wallpaper). Popravljamo in delamo nove kuhinje in kopalnice ter tudi druga zidarska in mizarska dela. Lastnik TONY KRISTAVN1K Pokličite 423-4444 (x) Amerika in Amerikanci Rev. J.M. Trunk Denver: O tem mestu mi piše Mr. J. A. Terbovce: »Denver je čudo na zapadu; lega ob znožju divnih Rocky Mts. je romantična, podnebje svetovnoznano kot najfinejše vseh inozemskih mest Amerike, poleti ni vročine, poleti ne mraza, megle ne vidiš, solnpe sije vsak dan skozi vse leto. Mesto ima najmodernejša poslopja in je središče železniškega prometa na zapadu; skozi mesto vodi 16 prog, in vlaki dohajajo vsakih 15 minut. V okolici so veliki premogovniki, zlati, srebrni, bakreni in železni rudniki; okrog mesta pa so rudotopilnice, klavnice in raznovrstne tovarne. Zemlja je rodovitna in sadjereja znatna«. O Slovencih poroča isti gospod, da so se začeli sem naseljevati pred 30 leti; zdaj je tu do 200 družin in skupno nad 600 duš. Daši naselbina ni velika, so Slovenci malokje tako spoštovani tudi med tujci kakor v Denverju; mnogi imajo lepe trgovine in čedne hotele, veliko število uslužbencev v raznih tovarnah tudi lastne domove. V Stock Yard Station (postaja klavnic) je naš rojak, Mr. R. B. Derganc, državni poštar; pred leti so si izvolili Slovenci v predmestju Globe-ville slovenskega župana in mestne svetovalce. Nekaj Slovencev ima blizu mesta lepe farme. V cerkev zahajajo v angleško katoliško; menda so poizkušali tudi že ustanoviti lastno župnijo, a do danes še ni prišlo do tega. Poleg društva sv. Roka št. 113 KSKJ in sv. Jožefa št. 21 JSKJ, ki ima 32 članic, je še več podpornih društev Zapadne Zveze. Golden: Kraj je blizu mesta Denver; v premogovniku dela 10 družin in nekaj samcev. Goldfield, Victor in druga mala mesta pripadajo distriktu »Cripple Creek«, kjer so, 10.000 čevljev nad morjem, svetovno znani zlati rudniki, iz katerih pridelujejo letno do 25 milijonov dolarjev zlata. Posamezni Slovenci, popolnoma vešči angleškega jezika, so tam že mnogo let; delajo v rudnikih. Naselbina je pa jela rasti šele pred 8 leti; zdaj je v okolici kakih 25 družin in blizu 100 samcev. Imajo dvoje malih društev; več jih je pri društvih v Pueblu. Stalnega ni nič, zato imajo le male kočice po hribčkih in dolinicah. V distriktu so tri katoliške cerkve, torej dovolj priložnosti, če jo hočejo porabiti. Če pa duhovnik ne ume njih jezika, se ljudje radi in hitro odtujijo in zanemarjajo verske dolžnosti. (P. Ciril Zupan, O.S.B.) Independence: Rojak Louis Marolt mi je poslal prav obširno poročilo. Sem spadata še naselbini Goldfield in Victor. Slovenci so se tu naseljevali že pred 20 leti, a so šli zopet v nižave. Več jih je prišlo pred 5 leti; zdaj je tu okrog 60 družin in 80 do 100 posameznikov. Družine imajo lastne domove. Vsi so rudokopi in delajo v zlatih rudnikih. V okraju Cripple Creek se dobi namreč največ zlata. Kadar si kdo malo prisluži, zapusti ta gorski kraj in se preseli. Zahajajo v irsko cerkev, mnogi pa nikamor, ker ne razumejo jezika; deca obiskujejo javno šolo. Verske razmere so torej bolj slabe. Tu je dvoje društev: »Golobček« v zvezi z JSKJ in »Slovenski bratje«, ki spada k ZSZ v Denverju. Leadville: Rev. I. F. Šušteršič . piše (»Pouk rojakom Slovencem« /1. 1903/ str. 105): »Mesto s 26.000 (1. 1910 le 7508) prebivalci se po pravici imenuje ,,Cloud City“, mesto nad oblaki, ker leži 10.200 čevljev (3050 m) nad morjem. Splošno sodijo, da je Leadville naj večji ,,Mining Camp“ na svetu. Zime so dolge in mile, poletja hladna. Hribi in sne-žniki, ki kipe proti nebu krog-inkrog, so pravo čudo za ljubitelja prirode. L. 1876 so našli na tem kraju bogato žilo zlata in ljudje so prihajali sem od vseh krajev sveta. Tudi Slovencev ni manjkalo. Vendar so pa naši rojaki pričeli prihajati v večjem številu šele 1. 1883. Zdaj (1. 1903) biva tam nad 1000 Slovencev, med temi je 150 družin z lastnim domom...« Rev. J. Perše, prvi in edini slovenski župnik, mi poroča, da je zdaj tu 220 družin in okrog 300 samcev, torej nad 1000 Slovencev. Prvi so prišli sem A.J. in M. Golobič, J. Hrvat, J. Zapojec, S. Franko-vič, J. Kršan, J. Krašovec, J. Tekavčič, M. Jeder, M. Bobnar, F. Turk, J. Tašič, M. Turje, A.F. in M. Križmaš, P. Brinški, M. Damjanovič, A Kočevar in drugi. Večinoma so iz jenaške, krške in metliške župnije. Delajo v rudokopu; nekateri imajo gostilne in prodajalne. Mnogi so tudi obogateli. Lastnik naj večje trgovine z mešanim blagom je Slovenec. L. 1899 so si Slovenci za 15.000 dolarjev postavili lastno župnijsko cerkev svetega Jožefa. Temeljni kamen so ji položili dne 17. grudna; prva sv. maša se je brala dne 26. svečana 1900. Dne 15. vinotoka 1911 so slovesno obhajali 12-letnico obstanka župnije. Znamenito je, da je ravno ta slovenska cerkev menda najvišja na svetu, ker stoji v višavi 3040 m. Ves čas jih oskrbuje Rev. John Perše. Cerkvene in verske razmere so jako dobre. Župnija ima dobro podlago in občina nima nobenega dolga več. V kratkem bodo začeli zidati lastno šolo. Deca zahaja zdaj deloma v javno, deloma v katoliško angleško šolo. Cerkvena društva so: Marijino oltarno društvo, bratovščina presvetega Srca Jezuso- vega za mladino in dekliško društvo. Imajo tudi »Slovensko godbo«, ki jo je ustanovil J. Perme in šteje 18 udov, dalje »Pevsko društvo«, čigar ustanovitelj je A. Korošec. Od podpornih društev je največje društvo sv. Jožefa št. 56 KSKJ (ustanovil A. Kastelec) s 165 udi, dalje Kristusovo Rojenje (ustanovil M. Damjanovič) s 30 udi, Narodni spolek (J. Hrabček), društvo sv. Petra HNZ s 150 udi, »Planinski bratje« (F. Stare) s 60 udi in društvo sv. Ane za članice KSKJ, ki ima 70 članic. Ludlow: Nekaj rojakov dela v premogovniku. Oakview: V premogovniku dela 5 družin in nekaj samcev. Palisades: V tukajšnjem premogovniku je zaposlenih okrog 30 Slovencev. Naselili so se pred 20 leti. J. Valek in P. Benedičič imata lastne domove. Cerkve ni; vsak mesec se daruje sv. maša v zasebni dvorani. Društvo »Zeleni vrt« št. 23 SDPZ so ustanovili P. in J. Benedičič ter J. Valek dne 20. svečana 1910; ždaj šteje 14 udov. (P. Benedičič) Primero: Iz te naselbine mi je poslal Mr. M. Krivec obširno poročilo, iz katerega povzamem, da je tam okrog 10 družin in nad 60 posameznikov. Družina Špan in nekaj fantov so prišli 1. 1902 iz mesta Ely, Minn. Pečajo se s farmami, večinoma pa delajo v rudoko-pih. Rojak L Radoš je paznik. Cerkev je zidala družba, duhovnik prihaja vsako tretjo nedeljo iz Trinidada. Slovenske službe božje torej ni, a »kar je nas kristijanov, se držimo svoje vere.« Podporno društvo sv. Barbare sta ustanovila 1. 1904 rojaka A. Langus in A. Lanišek, društvo »Planinski raj«, SDPZ, M. Krivec in Andrej Kocješ; prvo ima 30, drugo 55 udov. V rudniku sta bili dve veliki nesreči. Prvič se je vnel plin dne 19. svečana 1905 in je pri tem ubilo 8 Slovencev, drugič pa 31. prosinca 1910, kjer je našlo smrt 35 Slovencev in 7 Hrvatov. Pogreb nesrečnih rojakov je imel Rev. C. Zupan iz Puebla; poleg slovenskih društev iz okolice, se je pogreba udeležil tudi c. in kr. avstro-ogrski konzul v Denverju, g. L Goričar, ki je množico nagovoril v krasni slovenščini. Ta blagi gospod se je tudi mnogo potrudil za zapuščene vdove in sirote. Ponesrečencem so na pokopališču dne 31. prosinca 1911 postavili krasen spomenik iz belega marmorja, ki je stal okrog 500 dolarjev. Pueblo: Rev. o. Ciril Zupan mi piše: »L. 1885 je bilo tukaj le 5 Slovencev. Med prvimi naseljenci so bili Matija Grahek in Črnomlja, Janez Rus iz Strug, Ulrik Papež iz Ambrusa ter Juri Plut in Janez Štravs; zadnja sta bila neoženjena. L. 1891 sem jih našel, ko sem jih prišel prvikrat obiskat iz Minnesote, približno 300 in drugo leto, ko so dne 19. sušca ustanovili društvo sv. Jožefa, jih je bilo kakih 100 več; 1. 1894 sem se naselbine stalno prijel in tedaj sem jih naštel 800. Izprva so bili zaposleni skoraj vsi v rudotopilnicah in v jeklarni. Kmalu pa so rojaki začeli s trgovinami, ki so se razvile v močno trgovstvo; zdaj imajo naši rojaki vsakovrstne trgovine. Dobro število jih dela pri železnicah in kakih sto v klavnici. Blizu 20 jih je, ki so si kupili kmetije okrog mesta in dobro uspevajo. Zemljo umetno namakajo in obrodi bolje nego po drugih državah. Kalna voda iz hribov in gora prinaša dosti nove prsti, ki vse dobro pognoji. Trije so bili izvoljeni že zaporedoma za aldermane (v mestni svet). Ker mesto zastopstvo obstoji samo iz 8 mož, je to zares odlika za Slovence. Prvi je bil Matija Majerle, drugi Juri Thomas, tretji Matija Jerman. G. Matija Jerman je spreten vodja glavne godbe v mestu, v svoji stroki res umetnik, in z njim so Josip in Janez Rus spoštovani kot najboljši možje mesta, če ne države. V trgovini so se vzpeli po- ( sebno dobro Matija Grahek, J. H. Rojc, Josip Rus, Janez Snedec, Juri Thomas, Martin Geršič, Janez Goršič, Danijel Predovič, Josip Smerekar in Jakob Vidmar. Vseh Slovencev je zdaj okrog 2200, med njimi 228 družin in 150 posameznikov. Nad 200 jih ima svoja posestva. Večinoma prihajajo v cerkev, prejemajo sv. zakramente, pošiljajo svoje otroke v našo katoliško šolo in podpirajo verska podjetja. Morda se ena petina ne briga za verske zadeve. Imamo poslopje, ki služi za cerkev in šolo, namreč cerkev Marije Pomagaj. To poslopje je stalo 35.000 dolarjev, župnišče 3000, hiša za sestre 2000 in loti (zemljišča) okrog 6000 dolarjev. V šoli imamo seveda tudi slovenski pouk. Otrok je 325 in so razdeljeni v 8 razredov. Poučuje 6 benediktinskih sestra, od katerih so 3 Slovenke. Mladina hodi večinoma vsak mesec k sv. zakramen-' torn, pridnejši bolj pogosto, starejši ljudje bolj redko; le nekaj se jih je privadilo na večkratno sv. obhajilo. Cerkvena društva so: Karmelj-ske Matere božje za vse; društvo sv. Ane kot oltarno društvo, sv. Neže za dekleta do 20. leta; vadijo se v petju, daja se jim zdravo berilo. Društvo sv. Alojzija zbira dečke do 18. leta; strežajo pri službi božji, se učijo petja in se jim pripravlja dostojno berilo. Večkrat se osnuje začasno dramatično društvo ter prireja kake igre v cerkveni dvorani; začasno, ker se posebno mladi radi premikajo iz kraja v kraj. Kakih šest let obstoji tudi že društvo mlajših mož in mladeničev »Dr. Prešern«; udje gojijo zabave boljše vrste in se jako uspešno vadijo v petju. Čla- nov ima okrog 40; učijtelj jim je g. Matija Jerman. Gospodične in dekleta od 14. leta naprej so ustanovile 1. 1910 s pomočjo gospodične Angele Mencinger zabavno in izobraževalno zvezo »Solnčni žarki«-Zbirajo se vsak teden v prostorih pod cerkvijo, kjer se vadijo poleg drugega tudi v raznih ročnih delih. Sebičnost in skrajna brezobzirnost trustov kazi tudi pri naših rojakih njih pogum in naravno sposobnost. Trusti se zakadijo v izdelovanje produktov, da se nabere preveč delavcev, in kot potem vse nekako nastane, morajo siromaki čakati na delo in porabljati težko prisluženi denar. Neprevidni in še protiverski časniki vcepujejo uporabljajoč tlačečo krivico v trpeča srca brezmejno nezadovoljnost in sovraštvo do vseh delodajalcev. Potlači se pogum, veselje in spoštovanje do delavskega stanu. Popivanje nekoliko pone-huje; zlasti tukaj vzrastla mladina znatno popušča nespametno gonjo za pijačo. Vsestransko se povsod močno graja zloraba in sploh uživanje opojnih pijač, in vse to blažilno vpliva na mladino. Vendar ostaja še dosti dela za blage prijatelje, našega čilega naroda, da zajezujejo strujo, ki podkopava in uničuje telesne in duševne sposobnosti ter prav občutno ovira naše blagostanje. Podporna društva so med nami dosti dobro razširjena-Društvo sv. Jožefa, ustanovljeno 1. 1893, št. 7 KSKJ, šteje nad 300 članov. L. 1902 so si udje postavili dvorano, ki stane čez 10.000 dolarjev. Uporablja se za zborovanja društev, za razne shode in zabave. Društvo sv. Trojice, dasi v hrvatski Zajednici, ima večinoma slovenske člane; zdaj šteje okrog 150 udov. Društvo sv. Petra in Pavla, potem Marije Pomagaj in »Sokol« s° v Jugoslovanski Jednoti. Vsako ima približno po 60 udov- Dvoje precejšnjih društev pripada narodnim Jednotam-Mnogo Slovenk je tudi Pr* društvu sv. Jožefa z možmh potem ima KSKJ še žensko društvo Prečistega Spočetja 5 30 članicami. Pred kratkim smo ustanovili za rojakinj6 društvo Katoliških borštnarics 30 udi. Žensko društvo Marij6 Pomagaj je pri hrvatski Zaj6' dnici, pa ima največ sloven-skih članic; mislim ojerog 40-<< (Nadaljevanje prihodnji torek) MALI OGLASI BEAUTY SHOP FOR SAl ^ Call 481-0775 after 6 p-*1' . (*> For Rent ^ Single Home. Immaculate ^ bdrm. bungalow. Attach6 garage. Full baser.i®111| Adults only. No pets. 951-9487. „ ofl) (36'3 Imenik slovenskih društev Slovene Organization Roster Ameriška Slovenska Katoliška Jednota American Slovenian Catholic Union Društvo SV. VIDA št. 25 Duhovni vodja: Rev. Joseph Bo-*nar; preds.: Joseph Baškovič; pod-P'eds.: Joseph Hočevar; taj.: Albin Ofehek, 18144 Lake Shore Blvd., tel'481-148-1; blag.: John Turek. Nadzorniki: Mary Hodnik, James Debevec, Stan Martinčič; vratar: Ffank A. Turek. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti: Joseph Hoce-Var- Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo ob 10:1 5 dopoldne pod cer-kvii° sv. Vida. Mesečni asesment se PdČne pobirati pred sejo in tudi 25. iar>uarja in 25. julija od 6. do 7. ure tvečer v društveni sobi avditorija pri Vidu. V slučaju bolezni naj se “olnik javi tajniku, da dobi zdravniški list in karto. Društvo SV. LOVRENCA št. 63 i Duhovni vodja: Rev. Anthony Re-k01; preds.: Joseph L. Fortuna; pod-P'sds.: Isabelle Godec; taj.: Ralph Dodec, 847 E. Hillsdale, tel. 524-i Dl; zapis.: Mary Ann Sray; blag. James T. Weir, 1 5052 Rochelle Dr., Nlaple Hts., OH 44137; nadzorniki: dthony B. Lausche, Olga Sray, Vir-9,nia Fortuna; zastopnika za SND na ' 80. St.: Joseph Fortuna, Ralph °dec; zastopnika za SND na Maple s-: Joseph Fortuna in Ralph Go-6C: zastopnika za atletiko in »boo-klub: Joseph Fortuna in Ralph °dec. Zdravnika: Dr. Wm. Jeric in rsF; Jelercic. “ei0 so na 25.-ega v mesecu v av' nar. domu na E. 80 St. ob dO zv. Novi člani sprejeti od roj-aVa do 60. leta starosti. Bolniški Psrrient je 65 centov na mesec in d^uje $7 bolniške podpore na te-.en' če je član bolan 5 dni ali več. *°iaki.. $tv0, ^°iaki v Nevburgu, pristopite v dru- sv. Lovrenca! Društvo SV. ANE št. 150 ^Duhovni vodja: Rev. Anthony Re-p ’ Pr0ds.: Angela Winter; pod-s-: Helen Krofi; taj.: Josephine ,a ^6r- 3555 E. 80. St.; blag.: Lau-tpj^Vck. Nadzornice: Anna Win-z'Peresa Zupančič, Helen Krofi; ta Sl. Clair Avvnuv President: Edward Kenik Vice Pres.: June Price Secy. Treas : John N. Perencevic Recording Secretary: Juha Pirc Legal Advisor: Charles Ipavec Amtilint> Coiniiiitlcv: Ann Marie Zak, Antonia Zagar, Ann Opeka, Sophia Opeka House Cominillec: Edward Bradach, Mary Batis, John E. Leonard, John Vatovec, Daniel Shimrak, Don Mausser, John Trinko, Stanley Frank Ways and Means Coinmillee: Jean Križman, Marceline Mausser Alternate Directors: Anthony J. Tomse, Frank Stefe Meetings every second Tuesday of the month in Room No. t, Old Building, 7:30 p.m Office hours: 1 1 a m. to 3 p m. Tel 361-5115 SLOVENIAN HOME 15810 Holmes Avenue President: Ed Kocin Vice Pres.: Leroy Koeth Rec. Secy.: Jennie Tuma Fin. Secy.: Frank Ferra Treasurer: Ray Sterle, 40 Waban Dr., Timberlake, OH 44090 Auditors: John Jackson, Mary Podlogar, Chuck Femec House Comm.: John Jackson, Chuck Femec, Jim Krann Clubtoom Mgrs.: John and Alba Pluti Federation Reps.: Chuck Femec, Frank Fena, Dan Pavšek Other directors: Jane Hozian, Al Main, John Primo, John Habat, Frank Podlogar, Bob Ryan 1st alternate: Jack Videtich 2nd alternate: John Kolovich Meetings for Directors every 4th Monday of the month at 7:30 p.m. SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Road President: Anthony Sturm Vice President: Steve Shimits Secretary: Millie Bradač Treasurer: Frank Bittenc Rec. & čorr. Sec.: Cecelia Wolff Legal Advisor: John Prince Trustees: Tony Silc, John Vicic, John Mauric, Ann Kristoff, Ai Meg-lich, Frank Slejko, Ernest Tibjash, Helen Sturm, Paul Šibenik, Stanley Grk. Alternate: Catherine Vicic Reps, to Fed. of Slov. Natl. Homes: Anthony Sturm, Steve Shimits, Millie Bradač t Office hours: Mon., Wed. and Fri. 7 to 9 p.m. or by appointment. Phone 481 5378 or 481-0047. SLOVENIAN SOCIETY HOME 20713 Recher Avenue, Euclid, OH President: Max Kobal Vice Pres.: Frank Cese.i Secretary: William Kovach Treasurer: William Frank Rec. Sec.: Rose Mary Toth Auditing Comm.: Al Novinc (Ch.), Harry Yanchar, Josephine Trunk, Ed Koren (Alt.) House Comm.: Ed Koren (Ch.), Ed Novak, Max Kobal Membership: Bill Janša, Ed Marinčič, Al Novinc, Josephine Trunk Sgt.-at-Arms: Joe Petrie DOM ZAPADMH SLOVENCEV 6818 Denison Ave., Cleveland, OH Predsednik: Joseph Klinec Podpredsednik: Ken Ivančič Blagajnik: Joseph Pultz Zapisnikar: Edward Stepic Finančna tajnica: Pauline Stepic Nadzorniki: Stephanie Pultz, Theresa Stefanik, Elaine Saxby Seje vsak tretji petek v mesecu ob pol 8. ure zvečer. SLOVENSKI NARODNI DOM 5050 Stanley Ave., Maple His., O. Predsednik: Frank Urbančič Podpreds.: Lud Hrovat Tajnik: Tom Meljač, 7030 Shaner Dr., Walton Hills, OH 44146, tel. 439-8888 Blagajničarka: Millie Lipnos Zapisnikarica: Marjorie Church Nadzorniki: Frank Urbančič, Anton Kaplan, William Ponikvar Odborniki: Louis Champa, Al Lipnos, Frank Hrovat, Louis Ferfolia, Bob Habjan, Martin Planišek, Anton Kaplan Seje vsak četrti torek v mesecu ob 7.30 zvečer, v SND, 5050 Stanley Ave., Maple Hts., OH; tel. 662-9731 Upravni odbor korporacije BARAGOV DOM, 6304 Sl. Clair Ave Predsednik: Stanko Vidmar Podpreds.: Vinko Rožman Tajnik: Jože Melaher Blagajnik: Anton Oblak Gospodar: Frank Tominc Social Club: Janez Žakelj Nadzorni odbor: France Sega, Tomaž Slak, Lojze Bajc Odborniki: Anton Meglič, Jože Dovjak, Franc Kamin, Anica Kurbus, Viktor Tominec, Ferdo Sečnik, Janez Košir, Jože Cerar, Pavel Lavriša, Janez Semen in tudi zastopniki organizacij, ki prostore uporabljajo. Dom ima prostore za razne prireditve: partije, pogrebščine in ohceti. V domu je Slov. pisarna in knjižnica. Tel. št.: 881 9617 SLOVENSKA PRISTAVA, Inc. Duhovni vodja: č.g. Viktor Tomc • Predsednik: Dr. Mate Roesmann I. podpreds.: Frank Lovšin II. podpreds.: Lojze Mohar Tajnica: Mojca Slak, 5404 Sta- nard Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 881-1 725 Blagajničarka: Marija Leben Zapisnikar: Vid Sleme Nadzorni odbor: Inž. Franček Go-renšek, John Hočevar, Peter Osenar Razsodišče: Inž. Ivan Berlec, Frank Kovačič, Frank Urankar Slovenska šola sv. Vida: Ivan Zakrajšek Slovenska šola Marije Vnebovzete: Valentin Ribič, Gabriel Mazi Društvo upokojencev Slov. pristave Pensioner’s Club of Slov. Pristava Predsednik: Max Jeric Podpreds.: Avgust Dragar Tajnik: Frank Urankar, tel. 531-8982 Blagajnik: Jože Dovjak Zapisnikar: Vili Zadnikar Nadzorni odbor: Franček Goren-šek, Frank Kastigar, Vinko Vrhovnik Odborniki: Stane Vidmar, Lojze Hribar, Jože Sojer, Angelca Hribar, Julka Mejač, Francka Kristanc, Mary Vrhovnik, Tončka Urankar S.N.P.J. FARM, Heath Road Ladies Auxiliary Acting President: Wilma Tibjash Recording Sec.: Jennie Kapel Financial Sec.: Vida Zak, 1865 Sagamore Dr., Euclid, OH 44117, Tel. 481-6247 Auditors: Betty Rotar, Rose Mary Toth, Karen Alich Upokojenski klubi Pensioner’s Clubs FEDERATION OF AMERICAN SLOVENIAN PENSIONERS CLUBS President: John Taucher Vice-Pres.: Frank Cesen, Jr. Secretary: Mae Fabec Treasurer: Joe Ferra Rec. Sec.: Louis Jartz Auditors: Tony Mrak, Henry Kersman, Frank Fabec Meetings every three months at alternate Slovenian homes, at 1 o'clock, the months of March, June, September and December. KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za St. Clairsko okrožje Predsednica: Margaret Kaus I. podpreds.: Antoinette Krajc II. podpreds.: Irene Toth Tajnik-blagajnik: Stanley Frank, 5919 Prosser Ave., Cleveland, O., 44103, tel. 391-9761 Zapisnikarica: Janet Krivacic Nadzorni odbor: Jewel Karpih-ski, Hattie Gorgan, Nettie Malnar Odbor za potovanja: Margaret Kaus Planning Chairman: Edward Kar-nak Sestanki se vrše vsak tretji četrtek v mesecu ob 1.30 pop. v prizid' ku Slov. nar. doma na St. Clair Ave SLOVENIAN PENSIONERS CLUB of Euclid, Ohio President: Frank Cesen 1st Vice-Pres.: John Kausek 2nd Vice-Pres.: Ann Mrak Rec. Sec.: Helen Levstick Fin. Sec.: R^y Bradač Treasurer: Emma Cesen Auditors: Mae Fabec, Caroline (Lokar, Josephine Trunk Meetings are held on the hr3* Wednesday of every month, be' ginning at 1 o’clock, at the Slo^' nian Society Home on Recher A^ CLUB OF RETIRED SLOVENES OF HOLMES AVENUE Hon. Pres.: Joe Ferra President: Gus Petelinkar Vice Pres.: John Habat Rec. Secy.: Louise Fujda , Fin. Secy.: Mary Lavrich, 69^ Firestone Ct., Mentor, OH 44000' Tel. 951-4974 Auditors: Christine Bolden, l^af Gornik, Ann Grzybowski Federation Reps.: Gus Petelink3 ' Frank Fabec, Mae Fabec, hteF Kersman, Emily Kersman; Alien na‘e; Mazie Princ Sgt.-at-arms: Cecelia Rozman Reporter: Ann Stefančič js Sunshine Chairlady: 0er'clJ. Schultz, 19501 Pasnow Ave , did, OH 44119, tel. 481 0339 Meetings every 2nd Wednes of month at 1 p.m. at Slove111 Home on Holmes Ave. Ali je tudi Vaše društvo zastopano v našem Imeniku društev! AMERIŠKA DOMOVI!^ druži Slovence po vsem svetu!