Česa je našim Ijudskim šolam treba. Glas sedanjega časa je: boljšajte šole!" Naj ludi ,,Tovarš" pove o (em svoje odkritoserčne misli, ki jih zbira v naslednje štiri točke, in sicer: Našim ljudskim šolain je treba i. boljših učiteljev. Kaj pomaga, če je sola še tako dobro osnovana in ima za svoj namen vse naj lepše vnanje pripomočkp, če pa nima dobrega, zvestega delavca, kteri bi bil na vse strani' zmožen in priden! Dobri učilelji, kakor ludi vsaka druga dobra stvar, se pa ne nabirajo na cestah in kjer si bodi v kakem kotu; dobre učitelje moramo si sami stvariti, to je, nioramo si jih odgojevati; in tii nam je treba vse drugače in boljše vravnanih pripra vn iških šol. Iz sedanje učiteljske pripravšnice prihajajo učitelji, iz raed kterih jih je prav prav malo, da bi dobro razumevali in prav spolnovali svojo imenitno nalogo. da l>i hili v resnici ljudski učitelji. Ljudskeniu učitelju ni dosti, čc ima v glavi samo tako imenovano navadno šolsko omiko in obliko, treba mu je kaj več vediti, pa ne Ie voditi, temuč tudi (o, kar ve, v svojem stanu prav rabiti in dalje razširjati. Kaj pomaga mlademu nastopnemu učitelju, če je v oblikah nemške slovnice šc tako dobro iziirjen, čc sc pa potoni v slovenski šoli med kmečkimi dečki ne zna dobro shkati, in če no more spešno delati za izobraževanje domačega Ijudstva! Učiteljske pripravšnice morajo biti, kakor Ijudske šole, osnovane na narodni podlagi. Kar, postavim, učiteljem za nemške šole prav dobro služi, učiteljem v slovenski šoli ined slovenskim narodom ne more toliko koristiti. Tako mora skle- pati vsakdo, kdor ima učiteljev namen pred očmi. Za slovenske šole potrebujemo tedaj tudi slovcnskih pripravšnic. Slavni rodoljub rajnki g. Metelko je v svoji oporoki precej preinoženja volil tudi za namen, ako bi se kterikrat v Ljubljani napravilo seminišče za slovenske učitelje; tedaj raožje, ki iniate o tej reči kaj besede in veljave, čas je sedaj, da se zraven drugih narodnih reči potegnete tudi za to prekoristno napravo v naši deželi! Drugi narodi imajo že davno iepa seminišča za izobraževanje svojih učiteljev; mi pa nimamo ne le tega, temuč še celo dobrih — svojim potrebam primernih — pripravniških šol ne. — Da bomo pa imeli dobre učitelje, treba je potem tudi, da so spodobno plačani. Vsaki človek mora živiti se s tein, s čimur se ukvarja, in vsaki delavec je vreden svojega plačila. Xihče ne raore tirjati, da bi bili iz med različnih očitnih stanov učitelji edini, ki bi niogli na pol zastonj delati. Dokler ne bo učiteljska plača boljša. tudi ne bo veliko dobrih delavcev, ker je že tako na svetu, da gre človek rad za boljšim kruhom in da toliko veseljše in boljše dela, kolikor je bolj brez skerbi za naj bolj navadne telesne potrebe. Kdo Ie si radovoljno rad izbere učiteljski stan, če vidi, da učitelj nima bolj.še plače od čednika, ki pase in goni sim in tje neumno živino! V sedanjih časih na kmetih služiti za 200—30O gold., v mestu pa, kjer niora človek stanovanje in vse drugo drago plačevati, tudi s 400—500 gold. na leto ne more nihče svojemu stanu primerno živeti. Naj bi to vendar premislili vsi, ki odločujejo učiteljsko plačo! Na Pruskem in Bavarskem sc ravno sedaj zboljšujejo učiteljske plače, ktere pa žo popred niso biie slabe; tam bo iniel Ijudski učitelj 600—800 gold., in na starost še poboljšek. — Kako pa se pri nas godi stariui, onemoglim učiteljem? Dokler je učitelj rulad, si že služi svoj kruh tako ali tako, akoravno svojemu stanu na škodo, ali, kedar je star, mu poje slaba. Nehvaležni svet mu slabo povrača žulje njegovih mladih let, in večkrat se prigodi (bi laliko našteli dovolj zgledov), da je stari učitelj ves zapuščen in niora terpeti preganjanje in potem grenko pomanjkanje. Tako slabo ni v drugih stanovih nikjer. Dokler tedaj ne bodo zaceljene te rane , ne bomo imeli boljšili učiteljev , in brez dobrih delavcev ne rodi nobeno polje — tudi šolstvo ne. — Našim šolam je 2. treba boljšega reda ali boljše osnove. Ne more se tajiti, da so se zadnjih 15 let naše Ijudske šole veliko ve- liko bolje vredile in primerniše osnovale. Naši šolski predniki posebno pa naš nekdanji c. k. šolski svetovavec, prečastiti gospod Fr. Močnik, so si za naše šole pridobili velike zasluge, ktere jim mora priznavati vsaki, kdorje poznal dolgočasni stan naših prejšnjih Ijudskih šol. Ta čas se je učilni načert za male in glavne šole prestrojil tako lepo, kakor se popred še marsikteremu učitelju sanjalo ni, in slovenski jezik je dobil svojo pravico tudi v glavnih šolah, kjer je bil popred le izmeček. Dobili smo nove in zboljšane šolske knjige, ktere nam še sedaj prav dobro služijo. Toda 15 let je vendar tudi nekaj časa, in pri nas Slovencih , ki stopamo velike korake, je toliko let že odrezek v zgodovini narodne omike. Kar je bilo takrat prav dobro, to sedaj že zgublja svojo veljavo, ip mora sezopetprenovljati. Učilni načert za ljudske eole se mora tedaj prestrojiti po potrebah časa. Male šole na kmetih naj bodo čisto slovenske. Tako govori tudi učeni Helfert, rekoč: ^,In die Volksschule, als Anfangsschule, als erste Grundlage, gehort die Muttersprache, und diese allein, anerkannt". V glavnih šolah naj se pa začenja nemščina učiti še le v 3. in 4. razredu, dokler imamo srednje šole nemške; podučevati pa se mora (kako pa drugače) vse v domačem jeziku. Ali ni neumno kmečkim dečkom, ali tudi mestnim, ki ne znajo ne besedice nemške, na široko in dolgo razlagati nauke v ptujeni nemškem jeziku? To je sicer neverjetno, pa je gola resnica; to kaže tudi to, da itnamo še v zgledni glavni šoli učitelja, ki ne razume po slovenski podučcvati. — V slovenskih ljudskih solali naj bodo in podučujejo domači slovenski učitelji, in naj znajo vsi dobro slovenski govoriti ne le po svoje, temuč tudi pravilno, ker stara resniea je, da ,,mladi tič tako poje, kakor starega sliši". V šoli ne smc nikakor gospodovati tako imenovana ..kranjska špraha", postavim: ^Musteršilerji, dajte ahtengo, in merkajte, da ne bo kdo švecal". — ,,Prinesite seboj karteljce, da bote aufgabo pisali in ajngebali!" — ^Zakaj se nisi učil šprahler pa aufsec, sedaj pa imaš slab klas" . . . Ne rečem, da si učitolji (posebno mlajši) prizadevajo, da v šoli pravilno govore in dobro po domače podučujejo, toda povsod so ined zernjem tudi pleve, ktere bi se pa mogle od zernja spihali. — 3. Našim šolam je treba popravljenih in po potrebi tudi novih šolskih knjig. Dosedanja slovenska berila so kaj dobro, bi rekel, izverstno osnovana, le jezik bi se moral v njili 5* nekoliko popiliti, pisavne oblike bi se mogle bolj zjediniti, in tudibi se nioglo kaj prcnarediti ali dostaviti, poscbno kar sc tiče podučne tvarine. 0 takih popravah bi se lahko govorilo pri učiteljskih zborih, in kar potem xh naj boljše obvelja, naj se prenaredi. Berila, ki jih izdelujejo nešolski možje , sploh niso dobro vravnana. Kar se tiče ^SIovensko-nemškc gramatike", je bila zapervi začetek prav dobra in je vrokah zmožnega učitelja go-tovo veliko več koristila za slovenski ia nemški jezik, kakornekdanje vse nemške ,,Sprachlehre" (Adelungove). Toda sedaj je zopet drugače. V tej ,,SIovensko-neniški gramatiki" je poglavitni namen ta, da se učenci s poniočjo svojega maternega jezika uče nemškega, in to je kratovidne učitelje zapeljevalo, da so na vso moč gonili nemško mašino in se na domači jezik še toliko niso ozirali, kolikor jim ga kaže in na roko dajeimenovana gramatika. Vidili smo še celo, da so nekteri prevzeti (ponemčeni) učitelji tako daleč zašli, da so pravila, ki jili ta gramatika Iepo po slovenski razjasnuje, prestavljali sami v n e m š k i jezik, ter jih potem učencem narekovali, in ubogi slovenski dečki so se jih mogli iz glave učiti — tedaj več, kakor zahteva šolska knjiga. Tako ravnanje je pokazalo, da učenci glavno šolo doveršivši niso znali res ne slovenski, ne nemški, akoravno so se zelo uiučili s ptujini jezikom. Skušnja tedaj kažc, da bi bilo bolje, ako bi se učenci perve dve leli učili samo čistega slovenskega jezika, in ko bi iraeli tedaj v tem terdno podlago, bi se še Ie jeli učiti malo po malem nemškega. Posamne skušnje z učenci so pokazale, da se učenci bolje in hitreje uče ptujega jezika, če že svojega kaj znajo. Zato nanije za pervi slovniški poduk treba male, kratke slovenske slovnice, potem pa druge za nemški jezik, v kteri bi se pa, se ve da, vse po slovenski razjasnovalo i. t. d. Vaje v obehjezikih, kijih ima sedanja ,,Slovensko-nemška gramatika^, naj bi se kolikor toliko porabilo, ker vidi se, da so sploli dobro osnovane, in pospešujejo nauk v obeh jezikih. — Za kmečke male šole nam je treba prav jedernate pa kratke knjigp o umncni gospodarstvu, v kteri bi bilo vse, kar mladega kmetovavca za njegov namen bolj brihta in mu odpira pol do boljšcga gospodarstva. Za meslne šole pa bi mogla biti ta knjiga nekoliko drugačna, da bi se namreč bolj ozirala ua obertnijo, kupčijo i. t. d. Naše izverstne (dr. Močnikove) knjige o steviljenji naj bi se pomnožile z mnogimi djanjskimi zgledi na vse strani, ka- kor so n. pr. nemške knjige: wRechnungsiibungen fiir die Wiederholungs - und Fortbildungsschulen", kjer se zraven drugih vaj tudi nahajajo wFJachen- und Korperberechnungen", ,,Hauswirtschaftsrechnungen", landwirtschaftliche Rechnungen", nGewerbsrechnungen", ,,kaufmannliche Rechnungen'1, ali pa: ,,Die Rechenkunst des Landwirtes" (Heinrich Erzinger, Prag. 1858). — Za nedeljske šole na kmetih bi bilo treba dosedanje ,,Ponovilo" precej predelati, marsikaj bolj obširnega okrajšati, in namesti tega dodati marsikaj, kar se sedaj pogreša. Za nedeljske šole po mestih, v ktere hodijo sami rokodelski dečki, naj bi se spisalo posebno berilo, v kterem bi moglo biti za rokodelski, obertnijski in kupčijski stan obilo potrebne tvarine. — Za dekliške vsakdanje in tudi nedeljske šole naj bi bila šolska berila nekoliko drugače osnovana mimo beril za deške šole; sej imama še molitvene knjige za moški spol posebej, za ženski posebej. 4. Xaše šole naj bi imele vseh potrebnih pripomockov za splošno in posamno podučevanje. Kjer se uči sadjereja, naj ima šola svojo drevesnico, za čebelorejo svoj čebelnjak, za svilorejo svojo izbo za take poskušnje. Tudi brez zemljevidov in drugega orodja za zemljepisje naj bi ne bila nobena šola. Ravno tako je potrebno, da ima vsa-ka šola za kazavni nauk vsp, česar je treba, da se ucencpm kaže pri razlaganji berilnih spisov i. t. d. To so na kratkem reči, kterih naše šole za sedanji čas potrebujejo, če hočemo, da razširjajo omiko in prinašajo narodu srečo in slavo. a. Praprotnik.