Naš čas, 22. 1. 2015, barve: 
CM K, stran 1
ISSN 0350-5561
9 , IUJJU
za konec tedna
V petek (2/5 °C), soboto (-1/6 °C) in nedeljo (-2/4 °C) bo pretežno oblačno. V nedeljo sončno.
62 let
številka 3
četrtek, 22. januarja 2015
Velenje, 15. januarja - Uprava Premogovnika Velenje je podpisala sporazum s socialnimi partnerji, velja pa za celo letošnje leto za delavce celotne skupine, za katere velja kolektivna pogodba premogovništva. Ta naj bi prispeval k uspešnemu finančnemu in poslovnemu prestrukturiranju.
Kot je znano, se srečuje Premogovnik z velikimi likvidnostnimi težavami, ki so jih še zaostrili težki geomehanski pogoji, ki jih spremljajo že vse od polovice lanskega leta. Do Holdinga Slovenske elektrarne so bili ob koncu leta izpostavljeni kar za 62 milijonov evrov Predsednik Uprave Premogovnika Velenje
mag. Ludvik Golob pravi, da računajo, da bodo s sprejetim socialnim sporazumom in drugimi zastavljenimi ukrepi optimizacije, dosegli finančno vzdržnost do konca letošnje leta, v celoti pa naj bi racionalizacijo izpeljali v treh letih. Več na strani 5.
Tim segel med zvezde
Kreischberg, 17. januarja - Velenjski deskar prostega sloga Tim-Kevin Ravnjak je na svetovnem prvenstvu v avstrijskem Kreischbergu v snežnem kanalu osvojil bronasto odli-čje. Ravnjak je zbral 89,25 točke. Zaostal je le za Avstralcem Scot-tyjem Jamesom in Kitajcem Yiwei Zhangom. Ravnjak je za srebrom zaostal le za 0,25 točke. Toda morda bi lahko posegel še više, če ga ne bi pestil prehlad.
Za nekdanjega mladinskega svetovnega prvaka in tokrat najmlajšega finalista je sicer to najboljša uvrstitev na velikih tekmovanjih v
članski konkurenci. Doslej je bil najboljši v Stonehamu pred dvema letoma, ko je bil 22.
Ravnjak je navkljub bolezni oziroma težavam s ka-šljanjem, ki ga pesti od
zadnjih priprav na
1,80 EVR
IIAIMO
VELENJE
Stečaj - odličen zaslužek
Mira Zakošek
Mladi Velenjčan je sicer že dosegel izjemen uspeh, ko je na olimpijskih igrah v Sočiju 2014 osvojil osmo mesto.
Takoj po tekmi je Kevin dejal: _m. „Navdušen sem nad celotnim dnevom, zelo sem vesel, kar sem pokazal. Zadnji teden in pol sem imel velike težave z zdravjem, zadnje štiri dni ne spim. Imam pomanjkanje energije in koncentracije. Zbral sem se, dal vse od sebe, to se je pokazalo na tekmi. Izvedel sem najboljšo vožnjo, kar sem jo lahko«.
Tim Kevin Ravnjak se te dni zdravi doma v Velenju. Ko smo ga poklicali, je dejal, da po virozi zdaj hitro okreva. Bo pa zaradi nje izpustil dve tekmi, vsekakor pa namerava nastopiti na največji evropski tekmi v Švici.
O odličnem nastopu na svetovnem prvenstvu pa je še dejal: »Kljub bolezni sem čutil, da sem odlično pripravljen, in res so mi uspele tri dobre vožnje, ki so mi tudi prinesle bron. Nikakor si nisem mogel dopustiti, da bi me bolezen ustavila. Resnično si ne bi mogel želeti boljšega dneva,« je še dejal. Mi pa mu želimo hitro okrevanje in se že
veselimo njegovih novih uspehov.
■
V Sloveniji trenutno teče 2.083 stečajnih postopkov nad pravnimi osebami in kar 6.593 osebnih stečajev. Najdlje trajajoči stečaj v Sloveniji traja 22 let. Med upravitelji največ (112) postopkov vodita Alenka Gril (tudi stečaj Vegrada) in Igor Gorše, med sodnicami pa Petra Giacomelli (687).
Nova stečajna zakonodaja je predpisala, da se stroški za začetek stečajnih postopkov izplačajo neposredno iz proračuna sodišča, pred tem pa so te stroške morali založiti bodisi dolžniki bodisi upniki. Cena predujma za kritje začetnih stroškov stečaja trenutno znaša nekaj manj kot 3.500 evrov (3.314 evrov od tega gre stečajnemu upravitelju, 122 za objave na Ajpesu). Ce predujma ni nihče plačal, je sodišče podjetje na predlog upravitelja izbrisalo iz registra. Stroški za takšne t. i. prazne stečaje pa so se po novi zakonodaji prenesli na pleča sodišč oziroma davkoplačevalcev. Stečajni upravitelji menda sami priznavajo, da so prazni stečaji zanje eno najbolje plačanih del, saj za oceno premoženja podjetja porabijo zgolj nekaj ur in za to dobijo 3.500 evrov. Problem je znan že več kot leto dni, a vanj nihče ne poseže, kot tudi ne v kopico drugih podobnih anomalij. Tudi v to, da stečajni upravitelji vodijo stečajne postopke neskončno dolgo, da vodijo stečaje številnih podjetij kot kakšni veledirektorji, pri čemer je pravzaprav njihova odgovornost v primerjavi z direktorji minimalna, saj skoraj ni primera, da bi sodnik ali sodnica kakšen postopek v stečaju ali celo stečaj zavrnil zaradi ugotovljenih nepravilnosti.
Afera 'Prijatelji v stečaju' pa je razkrila celo zasebne povezave med sodniki in stečajnimi upravitelji. Kljub zagotovilom stečajnih upraviteljev, da si sami ne morejo izbirati podjetij, jim je bilo pred tremi leti tudi dokazano, da so večkrat preskočili vrstni red in zlorabili pravila. Vladam se doslej, čeprav je bilo opozoril in protestov veliko, nikoli ni mudilo, da bi uredile to področje, ga naredile transparentnega in tudi učinkovitejšega. Očitno jim je bilo vseeno, kako se zaključi agonija že tako prej zgrešenega poslovanja in obubožanih delavcev. Bolj je bilo očitno pomembno, da se prikrijejo morebitni krivci za razsuta podjetja, nepomembno pa, da so zaradi neskončno dolgih stečajev na koncu za drobiž prodajali do konca uničene stroje in objekte. Takšne neumnosti pač plačamo davkoplačevalci.
Ni razumljivo, da se nam pred očmi na različne načine, za interese posameznikov, iz dneva v dan razprodaja in razsipa država. Pri stečajnih upraviteljih in stečajnih postopkih bi verjetno zadoščal že obvezen stalni nadzor njihovega dela na ministrstvu za pravosodje. A ne le prejšnje, tudi nova vlada namesto da bi dregnila in počistila številne znane anomalije in tako zagotovila dodatna sredstva za delovanje države, raje »pušča kri« malemu človeku.
Telemark in smuka na Golteh
Na Golteh so v torek in sredo gostili tretjo tekmo sezone svetovnega pokala v telemark smučanju v disciplini sprint. Tekmovanje na Golteh je bilo v prijaznem vremenu in na zelo dobro pripravljeni progi. Telemark sprint ima poleg telemark vrlin vključen še skok, zavoj za 360 stopinj in tek na smučeh. Pri nas v tej disciplini še ni veliko zelo dobrih tekmovalcev, zato na takšnih tekmah na stopničkah stojijo tujci.
Smučarske razmere so v teh dneh na delu smučišča proti Mozirju odlične, smučišče Stari tani pa zasnežujejo vsako noč, kadar so temperature dovolj nizke. Računajo, da ga bodo lahko odprli v prihodnjih dneh.
■

9770350556014
Naš čas, 22. 1. 2015, barve: CM K, stran 2
2
OD SREDE DO TORKA
22. januarja 2015

lokalne novice
Do pokopališča tudi ob sobotah dopoldne
Velenje - Na pobudo občank in občanov Mestne občine Velenje bo Lokalc do pokopališča Podkraj in nazaj vozil tudi ob sobotah dopoldne.
Lokalcu, ki ob 14.50 ob sobotah odpelje s postajališča Vile Bianca, so dodali dopoldansko linijo. Lokalc bo s postajališča Gorica odpeljal ob 9.15. Vse proge, postajališča in vozni redi so objavljeni na spletni strani Mestne občine Velenje.
■	mkp
Predinformativni dan že sedmič
Velenje - Odločitev, kje nadaljevati izobraževanje, je za vsakega srednješolca najtežja v življenju. Pri odločanju pride prav vsaka informacija. Veliko jih bodoči študentje dobijo na informativnih dnevih. Letošnji bo v ponedeljek, 26. januarja. Mladi se bodo imeli možnost seznaniti s študijem na preko 50 fakultetah, akademijah in visokih šolah. V Velenju pa predinformativni dan že sedmo leto zapored pripravljata Šolski center in Svetovalno središče Ljudske univerze.
■	mkp
I» v v	•
Bivša županja zaposlena
Nazarje - 31. decembra lani se je iztekel rok, do katerega je bivša županja Občine Nazarje Majda Podkrižnik prejemala nadomestilo plače.
Po informacijah danes ni med brezposelnimi, ampak je našla delovno mesto v trgovskem podjetju Sam v Domžalah. Tu je bila zaposlena pred izvolitvijo za županjo, le da je bila takrat vodja poslovne enote podjetja v Nazarjah. _■ tp
Gradbišče sredi vasi do aprila
Šmartno ob Paki - Središče naselja Paška vas v občini Šmartno ob Paki je v tem času že gradbišče.
Na razpisu izbran izvajalec, podjetje Kostmann iz Slovenj Gradca, je namreč začel dela pri izgradnji kanalizacije omenjenega naselja. Ker je rok kratek, so na terenu z dvema ekipama na dveh odsekih omrežja. Po sprejetem rokovniku naj bi dela končali aprila letos, stala bodo več kot 435 tisoč evrov. Na osmem javnem pozivu je občina za projekt pridobila nekaj manj kot 377 tisoč evrov
Predvidena dela so precej zahtevna, saj potekajo na globini skoraj štirih metrov. Lokalna skupnost in izvajalec del večjih težav ne pričakujeta. Računata na sodelovanje s krajani in njihovo strpnost.
_nTp
Projekt želijo zaključiti še letos
Šmartno ob Paki - Uprava Občine Šmartno ob Paki je lani naročila izdelavo projekta ureditve prostorov bivše pošte za potrebe zdravstvene postaje.
Na občinski upravi so povedali, da se v tem trenutku dogovarjajo z vodstvom javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje ter Lekarno Velenje o nekaterih tehničnih rešitvah projekta, saj ta predvideva med drugim selitev lekarne v prostore bivše pošte.
Projekt bi radi končali letos. Ali se bo to res zgodilo, bo odvisno od možnosti financiranja. V letošnjem občinskem proračunu je za ureditev prostorov predvidenih 50 tisoč evrov, kar je premalo. Za preostanek bodo poskušali poiskati ustrezna soglasja pri vseh, ki uporabljajo pritličje stanovanjskega objekta.
_nTp
Postajališče za avtodome
Stuttgart, 22. januar - V Stuttgartu je v soboto odprl vrata največji sejem za turizem in prosti čas na svetu CMT. Na razstavnem prostoru Slovenije je izpostavljena ponudba slovenskih term in obale, na sejmu pa se je prvič skupaj predstavila tudi nastajajoča mreža postajališč za avtodome po Sloveniji in v projekt vključene občine, med katerimi so tudi nam bližnje Gornji Grad, Ljubno, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Žalec in Velenje. V okviru projekta naj bi v vsaki od teh občin v prihodnjih treh letih nastalo vsaj eno standardizirano postajališče za avtodome z informacijsko tablo in namigi za izlet.
Zapora cest
Na slovenskih avtocestah je bilo lani 358 popolnih zapor cestišča. Iz statistike, ki jo je objavila Slovenska tiskovna agencija, pa je razvidno, da je bilo največ zapor na štajerski avtocesti. Ta je bila zaprta kar 140-krat. Na Darsu pojasnjujejo, da je bila štajerska avtocesta 49-krat zaprta zaradi prometnih nesreč ali drugih izrednih dogodkov. Zaradi različnih obnovitvenih in vzdrževalnih del pa 91-krat. Če k temu dodamo še zapore na cesti od Velenja proti Arji vasi, kjer se samo obnova malega mostu vleče kot jara kača in so obljubljeni roki že večkrat prekoračeni, je razumljivo, da vse več ljudi negoduje tudi nad plačilom vinjet.
Sredstva so porabljena, javno povabilo zaprto
Kljub dodatnim sredstvom so morali v Območni službi Zavoda za zaposlovanje Velenje zavrniti 103 ponudbe za javna dela
Milena Krstič - Planine
Velenje, 19. januarja - V Območni službi Zavoda za zaposlovanje Velenje so s spremembo javnega povabila za javna dela letos pridobili dodatna sredstva v višini 810.000 evrov. Skupna kvota za javna dela v letošnjem letu za to območno službo (s šestimi uradi za delo, dvema v sa-vinjsko-šaleškem delu in štirimi v koroškem) tako znaša 2.270.000 evrov.
»Kljub dodatnim sredstvom pa višina še vedno ne zadošča za sprejetje vseh prispetih ponudb,« pravi Darinka Sovič Pečnik, vodja oddelka za programe zaposlovanja na Območni službi Zavo-
da za zaposlovanje Velenje, kjer so do tega ponedeljka prejeli skupno 301 ponudbo za izvajanje javnih del. Odobrenih je bilo 198 ponudb 82 različnih ponudnikov za 230 delovnih mest. Zaradi porabe sredstev je bilo javno povabilo s ponedeljkom zaprto, zavrnjene pa so bile 103 ponudbe.
Kot smo že poročali, so po prvem povabilu brez odobrenih javnih del ostali tudi v Mestni občini Velenje. Župan Bojan Kontič je po neuspeli prijavi pozval ministrstvo, da čim prej zagotovi dodatna sredstva za programe javnih del za letos. Vlada je v začetku januarja zagotovila dodatnih 8 milijonov evrov, desetina teh sredstev je bila odmerjena tukajšnji območni službi. Z dodatni-
mi sredstvi bodo v Mestni občini Velenje v javna dela v trinajstih programih vključili 17 oseb, prijavili so jih dvajset.
Udeležencem programov javnih del Zavod za zaposlovanje zagotavlja 75 odstotkov sredstev za plače, sredstva za odpravnino ob upokojitvi, za prehrano med delom, prevoz na delo ter za stroške predhodnega zdravniškega pregleda. Zavod pa lahko za brezposelno osebo, ki je vključena v javna dela in je starejša od 55 let, ter za invalidno brezposelno osebo zagotavlja še 30-odstotni delež tistega deleža plače, ki ga sicer krije izvajalec programa javnih del.
Kohezijski projekt poteka po načrtu
Kljub številnim težavam pri oddajanju del in kratkim rokom poteka kohezijski projekt vodo-oskrbe in kanalizacije v Šaleški dolini po zastavljenih rokovnikih. Gre za res obsežen projekt, vreden 42 milijonov evrov. Ob koncu lanskega leta je država poravnavala tudi vse zapadle obveznosti, tako da so bili poplačani tudi izvajalci del.
Po besedah župana Mestne občine Velenje in predsednika ustanoviteljev Komunalnega podjetja Velenje, ki ta projekt tudi koordinira, Bojana Kontiča, je projekt dobro voden in ga tisti, ki ga ocenjujejo (nadzori so pri evropskih in državnih projektih zelo strogi), postavljajo kot primer dobre prakse. Trenutno torej vse poteka tako, kot je treba, in vse kaže, da bo projekt zaključen letos.
■ mz
Notranjost v vodohranu Hrastovec
Prodati ali ne prodati -to še vedno je vprašanje
Prodaja po hamletovsko - So rokometaši olajšali delo poslovnežem? - Siti lačnemu ne verjame - Naelektreno pred Elektrom - Ne za pivo, za vodo!
»Prodati ali ne prodati« je neke vrste naše aktualno hamletovsko vprašanje, ki nikakor noče pojenjati. Nasprotno! »Državljani proti razprodaji« so predsedniku parlamenta predali peticijo z več kot 11 tisoč podpisi proti prodaji državnih podjetij. Ob tem smo spet slišali, da moramo biti Slovenci bolj samozavestni in ne le slepo izpolnjevati vsega, kar nam diktira Evropa. V podporo peticiji so nekateri pripravljeni tudi na proteste. Vlada vsekakor ni v prijetnem položaju, saj nekateri še vedno zatrjujejo, da ne sme požreti besede, ki smo jo dali Evropi, nekateri »blizu vlade« pa vseeno menijo, da bi listo verjetno veljalo znova pregledati in tudi vzpostaviti z »Evropo« ustrezen dialog. Kako se bo ta »trgovski« klobčič razpletel, bomo šele videli. Res pa je, da bi šlo vse lažje, če bi se naša podjetja okrepila. In to se lahko, tako vse kaže, v veliki meri z izvozom. Za to pa je možno ubrati več poti. S tem so na svojem letnem zboru (spet) soglašali naši diplomati, temu je bil namenjen tudi zadnji obisk predsednika države v Katarju. Svetovno prvenstvo v rokometu je združil s predstavitvijo Slovenije in njenih možnosti domačinom. Upajmo, da mu je šlo tako dobro kot vihtenje naše zastave na prvi tekmi naše re-
prezentance na tem tekmovanju. Začetek je bil res dober, dokler niso naši rokometaši izrazili spoštovanja do gostiteljev in v ponedeljek proti njihovi mednarodno sestavljeni reprezentanci izgubili. Morda pa so to kot dobro gesto razumeli njihovi gospodarstveniki, s katerimi se v času iger pogovarjajo naši, ki tja že izvažajo ali bi na ta bogati trg radi prišli. Tam je bil v dvojni vlogi tudi Franjo Bobinac - prvi mož Gorenja ter naše rokometne zveze. Upajmo, da bo šlo naprej dobro od rok tako našim rokometašem kot gospodarstvenikom. Slednjim tudi zato, da bo šlo vsem nam bolje. A kot smo slišali, so se v tej zalivski državi zbrali tudi nekateri, ki jim gre res dobro in si kaj takega lahko privoščijo. Že dolgo pa je znano, da mnogim pri nas še sploh ne gre dobro. A ob tem so tudi taki, ki jim gre zelo dobro; tako dobro, da ne razumejo tistih, ki jim gre slabo. Nekako po pregovoru, da siti lačnemu ne verjame. Nekaj takega je za dnevnik Večer lepo povedal Maksimiljan Klančnik: »Menim, da nekdo, ki zasluži 20 tisoč evrov, težko razume, kako se počuti nekdo, ki nima za kruh!« In si zaslužil priznanje Bob leta 2014. Mnogo je pri nas takih, ki menijo, da so razlike med plačami res prevelike. Pa pri ta-
kih kritikah ne gre za željo po uravnilovki ali za pogrevanje gesla o enakih želodcih. A nekatera razmerja so pretirana.
In ker gre nekaterim še res slabo, je razumljivo, da »pograbijo« vsako priložnost, da pridejo do česa ceneje. To vidimo pri nakupih na različne kupone, tudi zdaj pri razprodajah oblačil in obutve; prejšnji teden smo v Celju in Slovenj Gradcu zaradi podobnega vzroka tudi videli gnečo pred prostori Elektra Celje. Tu so občani v vrstah čakali na »pakete«. Na posebne tako imenovane pakete za dobavo električne energije po nižji ceni. Elektro Celje je s tem izpolnjevalo obljubo, da bodo ponudili električno energijo, ceneje, kot jo bo ponudila Zveza potrošnikov v svoji akciji. Po mnenju mnogih so se uresničitve lotili malo nerodno, saj so čakajoči zagotavljali, da za akcijo niso vedeli oziroma so zanjo zvedeli zadnji trenutek. Zato vrste! Vodstvo Ece se s tem seveda ne strinja.
Nekateri občani se tako borijo za nižje cene -vojniška občina seje za zemljo. Ne »navadno«, za zemljišče okoli psihiatrične bolnišnice. Nekajletno pravdanje seje končalo z zmago države. Izgubila pa ni le vojniška občina, tudi celjska in štorska, ki so bile nekoč skupaj. Vse tri bodo morale plačati sodne stroške. Z moko, ki so jo namleli sodni mlini, vojniška občina ni zadovoljna. Ostali dve, seveda, tudi ne. A taka moka je padla že tudi iz najvišjega sodnega mlina. Pa še to: tudi v Laškem si želijo, da bi šel njihov najbolj prepoznaven izdelek pivo dobro v promet. Pa čeprav gre pivovarna v prodajo. Je pa Laščane strah, da ne bi s Pivovarno prodali tudi vode. Koncesionar za oskrbo s pitno vodo je namreč prav Pivovarna. Pa je nekatere strah, da bi s prodajo Pivovarne šli v tujo last tudi vodni viri.
■ k
n
n
n
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: TIskarna SET d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 22. 1. 2015, barve: CM K, stran 7
22. januarja 2015
MiCftfl
AKTUALNA TEMA
3
Energetske izkaznice začasno zavrle nepremičninski trg
Sankcije za nespoštovanje zakona, ki zahteva objavo energetskih kazalnikov, veljajo od 1. januarja
Milena Krstič - Planine
Od 1. januarja letos je treba pri oglaševanju prodaje oziroma oddaje v dolgoročni najem navajati tudi podatek o energetskih kazalnikih iz energetskih izkaznic, od 24. februarja naprej pa bo treba energetsko izkaznico tudi predložiti. Pravza-
Energetska izkaznica stavbe vsebuje podatke o energetski učinkovitosti in priporočila za njeno povečanje.
prav je to obvezno že eno leto, le da bodo poslej lastnike stanovanj, hiš, lokalov ..., ki ob prodaji ne bodo imeli energetske izkaznice, lahko tudi oglobili z 250 evri kazni.
Energetske izkaznice ne potrebujejo spomeniško zaščiteni objekti, verski objekti, industrijske stavbe, skladišča, večina nestanovanjskih
kmetijskih stavb, enostavni in nezahtevni objekti ter samostojne stavbe s tlorisno površino manj kot 50 kvadratnih metrov. Energetske izkaznice pa ne potrebujejo tudi tisti, ki oddajajo stanovanja in hiše za obdobje, ki je krajše od enega leta. To velja tudi pri oglaševanju. Če nekdo oglašuje najem za enajst mesecev, mu energetskih kazalnikov pri tem ni treba navesti.
Kazen je tudi tista, zaradi katere se v teh dneh na nepremičninskem trgu dviguje prah. Kupci bi si jih morali želeti. Iz njih izvemo podatek o potrebni toploti za ogrevanje stavbe oziroma energetskem
razredu, prinašajo pa tudi stroškovno priporočene ukrepe, s katerimi bi stavba lahko dosegla boljše ener-
tek! ebna
Bistven je podatek kolikšna je potrebna letna toplota za 1 ogrevanje stavbe izražena v kilovatnih urah na kvadratni meter neto uporabne površine stavbe.
gijske lastnosti. To pa so podatki, ki bi jih kot kupec najbrž želeli vedeti, in tudi podatki, ki mogoče, vpliva-
Dejan Goršek iz velenjske nepremičninske agencije Habit: »V Habitu smo s 1. januarjem umaknili vse javne objave oglasov nepremičnin brez energetskih izkaznic. Ponudnikom smo ponudili zelo ugodnega izvajalca, ki jim je energetsko izkaznico izdelal, tako da smo se z oglasi zelo kmalu znova vključili na nepremičninski trg.«

jo tudi na ceno stanovanja ali hiše.
Po podatkih ministrstva za infrastrukturo je licenco za izdelavo energetskih izkaznic v Sloveniji do sredine decembra lani pridobilo 286 strokovnjakov. Konkretne cene izdelave izkaznic določa trg. Vladna uredba postavlja zgolj zgornjo
Energetska celota je stavba.
mejo, a po podatkih Zbornice za poslovanje z nepremičninami konkurenca na trgu izdelovalcev energetskih izkaznic že deluje. Za več-stanovanjsko hišo, v kateri bi naročili izkaznice vsi etažni lastniki, niso redke ponudbe, ki se gibljejo okoli 40 evrov na stanovanje v po-
enostavljenem postopku izračuna. Vsekakor je priporočljiva izdelava energetske izkaznice za cel objekt, ker je ta cenejša, na enega etažnega lastnika pride manj, kot če jo naroči sam.
Pri tem pa je zanimivo še nekaj. Energetska izkaznica ima sedem osnovnih razredov energetske učinkovitosti. Najboljša razreda sta A in B, ki sta razdeljena še v podrazreda,
Navaja, katere ukrepe je smiselno izvesti za boljše energijske lastnosti oziroma višji energetski razred.
večina starejših stavb, grajenih pred letom 1980, se uvršča v razrede D, E in slabše, odvisno od stopnje toplotne zaščite objekta in kakovosti stavbnega pohištva. Tako se recimo lahko zgodi, da bo nekdo za svoje stanovanje, za katerega bo dal izdelati energetsko izkaznico, ker je zamenjal okna, ker ima ugodno lego, »iztržil« višji energetski razred kot ga bi, če bo energetsko izkaznico izdelal cel blok.
■
Slovenija ima preveč občin
To je že dolgo jasno, a ga ni junaka, ki bi se tega lotil - Tega tudi ni med vladnimi ukrepi racionalizacije
Mestni občini Velenje bi vlada »odvzela« 300 tisočakov
Tako kot večina županov slovenskih občin se tudi Bojan Kontič ne strinja s predlaganim krčenjem sredstev, namenjenih za delovanje lokalne samouprave
Mira Zakošek
Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič se zaveda krize in potrebnega varčevanja na vseh področjih, a predlaganega zakona, s katerim bi vlada zmanjšala sredstva občinam, nikakor ne podpira. Ob tem poudarja, da se je že zadnja leta dogajalo, da so občinam z zakoni nalagali vedno nove in nove obveznosti, ob tem pa jim niso zagotovili novih finančnih virov.
»Naloge lokalne samouprave so jasne, temeljijo pa tudi na izvirnih prihodkih občin, saj lahko le tako uresničujemo svoje osnovno poslanstvo, da uresničujemo potrebe in pričakovanja svojih prebivalk in prebivalcev. Če torej govorimo o lokalni samoupravi, nam mora biti omogočeno, da tudi odločamo, kaj bomo v svojem okolju postorili,« pravi Kontič, ki pa že ves čas poudarja, da smo v Sloveniji pretiravali s tako množičnim drobljenjem občin, kar bo nedvomno v duhu varčevanja potrebno spremeniti. Prav tako velenjski župan Bojan Kontič pričakuje od vlade dolgoročne rešitve, do takrat pa po njegovem primarne porabe oziroma tako imenovane glavarine ni več mogoče zniževati. »V nasprotnem primeru bomo ogrozili delovanje lokalnih skupnosti. Že podatek, da je sindikat, ki je pristojen za vrtce, šole in druge dejavnosti, ki jih sofinanciramo občine, dosegel z vlado socialni sporazum, dokazuje, da občinam za te namene sredstev nikakor ne morejo krčiti. Če bi morali zdaj torej mi standarde v šolah in vrtcih zniževati, to po sprejetem socialnem sporazumu ne pomeni nič drugega
kot odpuščanje,« pravi Kontič, ki je prepričan tudi, da ukrepi, s katerimi naj bi vlada privarčevala 90 milijonov, v nobenem primeru ne bodo dali rezultatov v tem letu. To velja tudi za predlagano ukinitev krajevnih skupnosti kot pravnih oseb, saj zgolj organizacijska sprememba ne pomeni manj stroškov delovanja.
Vse skupaj kaže, da je ta predlog nepripravljen, nesistemski in povsem takšen kot mnogi v zadnjem času, ko vlada takoj »steče« z idejo, ko pa naleti na prvo oviro, obstane in išče nove rešitve, ki bi jih bilo treba oblikovati vsekakor z roko v roki in v tesnem sodelovanju z občinami.
Pogajanja bodo zagotovo trda, saj župani odločno stojijo za svojimi argumenti. Pričakujejo partnerski odnos, predvsem pa razumevanje delovanja in problematike lokalnih skupnosti, ki je mnogo širše in po-
membnejše, kot je videti v trenutnih vladnih aktivnostih.
In koliko naj bi dobilo Velenje manj?
»Po zadnji razpredelnici okoli 300 tisoč evrov iz dohodnine. Sicer pa moram priznati, da so ti izračuni narejeni tako, da natančno sploh ne
vem, kako so prišli do njih, sploh, ker je na primer v Velenju število mlajših in starejših približno v enakem razmerju kot pred leti (to pa naj bi bila osnovna za izračun). Podobno velja za kilometre cest ... Skratka, ne poznam formule izračuna. Vse te ukrepe skrbno spremljamo, nanje odgovarjamo in se bomo skušali dogovoriti. Storili bomo vse, da ne bi bili sprejeti v obliki, ki bi okrnila naše delovanje,« je odločen Kontič.
■
Mira Zakošek
Slovenske občine se povezujejo v skupnost, znotraj tega pa deluje tudi skupnost mestnih občin, katerih vodenje so na zadnji volilni seji zaupali velenjskemu županu Bojanu Kontiču.
Zakaj pravzaprav prihaja do tega podvajanja?
»Slovenske občine smo med sabo zelo različne in prav takšni so tudi naši interesi. Mestne občine imamo status nekih središč, zanesljivo smo jedro bodočega regionalnega razvoja in tako tudi želimo razvijati nadaljnjo lokalno politiko,« pravi predsednik skupnosti mestnih občin Bojan Kontič. Gre seveda za interesno združenje, ki trenutno pridobiva status reprezentativnosti. V tem trenutku združuje 10 mestnih občin, mariborska se uradno še ni priključila, ker še nimajo sklepa občinskega sveta. Uresničevali bodo
Ljubljana - Dogovora o višini finančnih sredstev za občine po torkovih usklajevanjih z ministrom za javno upravo Borisom Koprivnikar-jem, še ni. Obe strani ugotavljata napredek in upata na dogovor, čas pa se počasi izteka. Po načrtih vladne strani naj bi bil namreč rebalans proračuna za letos pripravljen v naslednjem tednu. Tako utegne biti za dogovor z občinami odločilen že ta petek, ko se znova sestanejo.
Predstavniki treh združenj občin in vlade tako še vedno ostajajo nara-
skupne interese in sodelovali pri skupnih projektih, ki zahtevajo velika vlaganja in manjše občine pri njih ne morejo sodelovati. Seveda pa bodo v državni politiki zagovarjali lokalne interese ter predlagali tudi ustreznejšo organiziranost.
Vsega tega v Skupnosti slovenskih občin ne uspejo, saj so interesi majhnih in velikih preveč različni. Težko se usklajujejo in težko najdejo tudi skupne rešitve, še posebej, ker je majhnih občin veliko več. »Seveda se hitro uskladimo, ko nastopimo proti vladi zaradi name-
zen pri višini letošnje povprečnine, torej zneska, ki ga občine dobijo na prebivalca za izvajanje z zakonom določenih nalog.
Kot pravi predsednik Združenja mestnih občin Slovenije Bojan Kon-tič, bi država s 494 evrov, kolikor je bilo njeno izhodišče, pristala na 500 evrov, kar pa je po oceni občin še vedno premalo. Vendarle pa so tudi na njihovi strani nekoliko popustili. Lanski znesek, torej 536 evrov, bi bili pripravljeni znižati za osem evrov.
ravanega zmanjšanja sredstev,« pravi Kontič, ki dodaja, da je ravno ta velika razdrobljenost kriva, da se v lokalni samoupravi stvari ne premaknejo, saj se je veliko lažje pogajati s tistimi, ki nimajo izoblikovanega skupnega interesa.
»Ob vsem tem nekako prevladuje mnenje, da v manjših občinah povsem normalno funkcionirajo in zadovoljujejo potrebe ljudi, a ko pogledamo širše (kultura, šport, izobraževanje), vidimo, da ni tako, saj te interese občani manjših občin dobivajo v večjih središčih. Ko to pogledamo, lahko hitro ugotovimo, da pričakovanja ljudi niso sorazmerna s financami, ki jih posamezne občine pridobimo,« pravi Kontič, ki je prepričan, da bi morali dati v Sloveniji na dnevni red vsebino delovanja lokalnih skupnosti in njihovo reorganizacijo, saj je trenutni model povsem nesprejemljiv.
■
Ocenjujejo namreč, da bi se jim za toliko dejansko znižali tudi stroški zaradi ukrepov, ki jih vključuje predlog interventnega zakona. Kon-tič opozarja, da bi vladni predlog pomenil, da bi bilo praktično nemogoče zapreti občinske proračune, zagotovo bi trpelo vzdrževanje objektov in investicije.
Če dogovora ne bo, bodo občine zelo verjetno prisiljene zahtevati ustavno presojo.
■

u
Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič: »Vladni ukrepi so za občine nesprejemljivi!«
Dogovor z občinami morda danes
Lanska siolova raziskava Epsicentra kaže, da večina občanov meni, da je občin preveč.
Naš čas, 22. 1. 2015, barve: CM K, stran 4
4
GOSPODARSTVO
22. januarja 2015
Čisti računi, dobri prijatelji
Podjetje Elektro Celje Energija uporabnikom vse na enem računu - Združevanje z Elektrom Gorenjsko Prodajo
Tatjana Podgoršek
Celje, 13. januarja - 'Čisti računi, dobri prijatelji' je sporočilo novosti, ki jo podjetje Elektro Celje Energija (ECE) uvaja ta mesec za svoje stranke. Gre za sodoben račun za energente, ki bo kupcu omogočal združevanje merilnih mest in različnih energentov na eni položnici.
Vse na enem računu
Na novinarski konferenci je direktor podjetja Mitja Terče med razlogi za uvedbo omenjene novosti navedel želje porabnikov po večjem razumevanju računov ter preglednosti. »Poleg tega, da bodo gospodinjstva in mala podjetja začela prejemati od nas samo en račun za porabo električne energije in zemeljskega plina ne glede na to, kje imajo odjemna mesta (hiša, stanovanje, počitniška hišica), bodo na njem še drugi podatki. Na primer grafični prikaz postavk, iz
Po prepričanju Mitja Terčeta je nov račun svetovna inovacija, ki prinaša prihranek podjetju in njegovim strankam.
katerih bodo razbrali, koliko si od zneska »vzame« država, koliko ostane podjetju, višina omrežnine, dajatve. Prav tako bo na računu grafično vidno, koliko energentov je porabilo gospodinjstvo v primerjavi s prejšnjim mesecem. Doslej so kupci prejemali dodaten račun za opomin, zamudne obresti in letni obračun, od zdaj bo vse na enem, kar bo bolj pregledno in manj potratno. Na račun lahko dodajamo tudi druge energente iz naše ponudbe,«»
je pojasnil Mitja Terče. Po njegovih besedah gre za svetovno inovacijo, ki bo med drugim njihovim odjemalcem energentov prihranila stroške za plačilo računov oziroma bančnih provizij, podjetju pa omogočila prihranek pri poštnini, ki sodi med večje stroške. Doslej je ECE na mesec poslal več kot 165 tisoč računov gospodinjstvom in poslovnim kupcem, poslej naj bi jih za petino maj, prihranek pri poštnini pa naj bi bil 15-odstoten.
Po njegovih besedah v Sloveniji v prihodnjih letih ni pričakovati večjih sprememb cen električne energije. Lahko pa država spremeni višino omrežnin in dajatev. Zaradi lanskih pocenitev elektrike bo ECE sklenilo poslovno leto 2014 z blizu 90 milijoni evrov prihodkov, kar je za petino manj kot predhodno leto. Obeta se mu približno milijon evrov dobička, kar pa je več kot leta 2013.
Novi odjemalci, več znanja ...
Podjetje je pred enim večjih izzivov. Tako je označil Terče združevanje z Elektrom Gorenjske Prodajo. S tem bodo postali drugi največji trgovec z energenti v državi, pridobili bodo nove odjemalce, nova znanja, zmanjšali nekatere stroške, z ugodnostmi pa se bodo lahko še bolj približali odjemalcem. Želijo si, da bi do združitve prišlo še letos.
Terče je bil kritičen do države in tržnih razmer ponudnikov energentov v Sloveniji. Dejal je, da si sedem domačih in en tuj prodajalec konkurirajo z dampinškimi cenami, na javnih razpisih pa bi morali ponujati nižje cene od nabavnih. Prav tako po njegovem mnenju država ni optimalno subvencionirala obnovljivih virov. V ECE so optimisti in verjamejo, da bo Slovenija v naslednjih dveh desetletjih proizvajala vso električno energijo iz obnovljivih virov »Imamo ves potencial, ki bo v prihodnje ekonomsko smiseln in učinkovit, le država mora pustiti ljudem, da investirajo v te vire,« je še menil Mitja Terče.
Podjetje Melu v evropski ligi
Luče - V konkurenci 580 prijavljenih projektov na javnem razpisu SME Instrument v okviru finančne perspektive Horizont 2020 je evropska komisija izbrala dva projekta, pri katerih sodelujejo tri slovenska lesnopredelovalna podjetja: pri prvem M Sora iz Žirov in Silvaprodukt iz Ljubljane, pri drugem pa podjetje Melu mizarstvo iz Luč. Slednje je na razpisu sodelovalo v
konzorciju s španskim lesarskim inštitutom ter eno od nemških družb. Skupaj s partnerji konzorcija nameravajo iz naravnih lesnih materialov razviti leseno ploščo s protipožarnimi in protihrupnimi lastnostmi. Izbrani projekti so namenjeni delovanju in raziskavam malih ter srednje velikih podjetij, »pri čemer je najpomembnejše, da se izdelki v prihodnosti začnejo tržiti. Ključni
cilj sofinanciranja izbranih projektov je ustvariti evropsko inovacijsko skupino podjetij, ki bodo Evropo premikala naprej na globalnem trgu raziskav, rasti in inovacij.«
Direktor podjetja Melu Alojz Se-lišnik nam je povedal, da je to že njihov drugi evropski raziskovalni projekt in da gre pri novem za nadgradnjo prvega, »za leseno ploščo z višjo dodano vrednostjo ter uporab-
Obračun komunalnih storitev julij-december 2014 za individualne hiše
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. Koroška cesta 37/b, 3320 Velenje
Spoštovane uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da je Komunalno podjetje Velenje izvedlo obračun komunalnih storitev za individualne hiše za obdobje julij-december 2014. Skupno je bilo izstavljenih 6.852 obračunov. 3.555 uporabnikov je prejelo obračun v dobro v skupni vrednosti 179.619,78 EUR, kar predstavlja 7,15 % prihodkov realizacije za individualne hiše v obdobju julij-december 2014; 3.297 uporabnikov je prejelo obračun v breme v skupni vrednosti 84.293,19 EUR, kar predstavlja 3,36 % realizacije za individualne hiše v obravnavanem obdobju. Znesek obračunov v dobro se bo uporabnikom upošteval pri naslednjih mesečnih akontacijah oz. računih.
Pregled obračunov v breme in dobro uporabnikov je razviden iz naslednjih podatkov:
Obračun v EUR	Število obračunov -dobro uporabnikov	Število obračunov -breme uporabnikov
0,00 - 50,00	2.504	2.838
50,00 - 100,00	555	314
100,00 - 150,00	228	75
150,00 - 200,00	98	29
200,00 - 350,00	129	27
350,00 - 500,00	31	10
nad 500,00	10	4
SKUPAJ	3.555	3.297
no za širši krog ljudi. Pobudniki so bili Španci, ki so tudi urejali vso potrebno administracijo. Našli so nas preko združenja lesne in pohištvene industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije. Cilj projekta je razviti iz naravnih materialov ploščo za notranja vrata in predelne stene z višjimi protipožarnimi in protihrupnimi lastnostmi.«
Po besedah sogovornika upajo na pridobitev ustreznega certifikata za vse države EU, kar bo za podjetje ključnega pomena, saj 90 odstotkov notranjih vrat prodajo na tujih trgih. Poleg povečanja proizvodnje upajo tudi na nova delovna mesta.
Melu mizarstvo iz Luč se ponaša z dolgoletno tradicijo, saj segajo začetki delovanja podjetja v leto 1933. V tem trenutku zaposluje 25 delavcev. Lani je (skupaj z s. p. Mizarstvom Alojz Selišnik) doseglo od prodaje približno 1,7 milijona evrov prihodkov.
n tp
SD proti privatizaciji
Ljubljana - Pri privatizaciji so Cerar in Erjavec na enem, Židan na drugem bregu. Koalicijska SD tako ostaja brez podpore SMC in DeSUS pri predlogu, naj se poseže v proces privatizacije 15 državnih podjetij, ki pravkar poteka oziroma je za nekatera podjetja že končan. Kot je po vrhu koalicije povedal predsednik SD Dejan Židan, njihov predlog, da se z evropskimi partnerji opravi pogovor, ali je možno seznam dopolniti, spremeniti ali prilagoditi, ni dobil podpore pri nobeni od koalicijskih partneric.
■
tli gospodarske novice
»Slovensko središče - I Feel Slovenki«
Doha - Katar je v tem mesecu stičišče najboljših rokometnih reprezentanc na svetu. Na njem sodeluje tudi slovenska moška reprezentanca. To so izkoristili tudi za številna gospodarska srečanja. Slovenski gospodarstveniki iščejo priložnosti v okviru projekta »Slovensko središče - I Feel Slovenia« katerega častni pokrovitelj je predsednik države Borut Pahor.
Glavni namen projekta je bila učinkovita promocija naše države ter slovenskega gospodarstva in morebitne možnosti poslovnega sodelovanja z gostitelji prvenstva. V sklopu projekta so bili organizirani različni poslovni in družabni dogodki.
»Ideja o projektu je nastala pred nekaj meseci, ko si je Slovenija na obračunu proti Madžarski izborila nastop na svetovnem prvenstvu v Katarju. V tistem trenutku se mi je utrnila misel, da bi bilo smiselno, da bi v tej zanimivi in bogati državi povezali šport in posel ter v celotno zadevo vpletli
Izvoz petkrat večji
Blagovna menjava med Slovenijo in Katarjem je leta 2013 znašala 6,5 milijona evrov, v prvih osmih mesecih leta 2014 pa se je v primerjavi z istim obdobjem leta 2013 povečala za petkrat.
še politiko,« je o nastanku projekta dejal Franjo Bobinac, predsednik uprave velenjskega Gorenja in predsednik Rokometne zveze Slovenije, ki je bil z odzivom zelo zadovoljen: »Najbolj pomembno je bilo, da so našo poslovno konferenco obiskali številni katarski poslovneži, predvsem pa so nanjo prišli pravi ljudje, tisti, ki odločajo. Katar je monarhija, gre za zelo enostaven model vodenja in upravljanja te države. Lahko zagotovim, da so bili na poslovni konferenci Slovenije v Katarju absolutno pravi ljudje.«
Cenejše gorivo
Ljubljana - Drobnoprodajne cene naftnih derivatov v Sloveniji so se v torek znižale. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se je pocenil za 2,8 centa na 1,240 evra, 100-oktanski bencin za 2,3 centa na 1,270 evra za liter. Cena litra dizelskega goriva se je znižala za štiri cente na 1,157 evra.
Mariborski poslanci za prestavitev sedeža HSE
Maribor, 19. januarja - Mariborski poslanci največje vladne stranke SMC so se sestali z vodstvom podjetja Dravske elektrarne in predstavniki Štajerske gospodarske zbornice. Osrednjo pozornost so namenili pobudi, da prenesejo sedež Holdinga Slovenskih Elektrarn v Maribor. Selitev sedeža HSE bi imela po njihovem mnenju velik pomen tako za Maribor kot za njegovo širšo okolico.
„Zato smo se dogovorili, da do konca tedna na ministrstvo za infrastrukturo vložimo pobudo za vrnitev sedeža elektroenergetike v Maribor. Za selitev se zavzemamo, ker se velik del sredstev, ki ga ustvarimo tukaj, izgublja vsepovsod, le tam jih ni, kjer bi morala biti," je dejal Ivan Prelog, ki je prepričan, da si Maribor takšno potezo zasluži.
■
Projekt spodbujanja socialnega podjetništva
Ljubljana - Vlada je s posvetom začela izvajati prvega od 10 zastavljenih strateških projektov - projekt spodbujanja razvoja socialnega podjetništva, zadružništva, kreativnih industrij in ekonomske demokracije. Zanj je predvidenih 11,5 milijona evrov javnih sredstev, od tega Slovenija računa na 10 milijonov evrov evropskih sredstev.
■
Višja vrednost franka razburila posojilojemalce
Ljubljana - Odprava zgornje meje vrednosti franka je razburila potrošnike po Evropi, ki so se odločili za posojila v frankih, saj bodo plačevali precej višje obroke posojil. Čeprav se delež posojil v frankih v Sloveniji zmanjšuje, so razočarani tudi mnogi slovenski potrošniki, vendar banke ob tem poudarjajo, da ti sami sprejemajo odločitve o kreditih.
Na gospodarskem ministrstvu pravijo, da potrošnikom že dalj časa odsvetujejo sklepanje kreditnih pogodb v drugih valutah in opozarjajo na pasti tveganja na valutnih trgih pri tovrstnih pogodbah. Potrošniki naj poskušajo že sklenjene kreditne pogodbe v švicarskih frankih nadomestiti s pogodbami v domači valuti, pri katerih ni tveganja nihanja tečaja.
Proti uvedbi bencinskega centa
Ljubljana - Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije nasprotuje uvedbi bencinskega centa, ki se v zadnjem času omenja kot dodaten vir financiranja cestne infrastrukture. Po njihovem mnenju bo to dodatno obremenilo gospodarstvo, ki se že več let spopada z gospodarsko krizo in je vse manj konkurenčno. Da pa so razmere v državni cestni infrastrukturi slabe, v sekciji za promet pri OZS opozarjajo že vrsto let. Vendar pa to nikakor ne sme biti razlog za dodatno obremenitev obrtnikov, podjetnikov in zlasti cestnih prevoznikov, ki z registracijo vozil, cestninami in nakupom goriva ogromno prispevajo v državno blagajno.	■
■


■
Naš čas, 22. 1. 2015, barve: CM K, stran 5
22. januarja 2015
MiCftfl
GOSPODARSTVO
5
Boleča odločitev, ki pa je bila nujna
V Premogovniku podpisali socialni sporazum - Z njim ohranjajo delovna mesta, a znižujejo plače
Milena Krstič - Planine
Velenje, 15. januarja - Petnajsti v mesecu je bil nekdaj plačilni dan v Premogovniku. Točno na ta dan so rudarji dobivali plače, »marijaherge-ben« je, so govorili, ko so dobili »fr-dinste«. Letos pa so na petnajstega v Premogovniku Velenje podpisali socialni sporazum, s katerim so zagotovili, da plače bodo.
Bodo pa nižje. Enota enostavnega dela bo nižja za 5 odstotkov, ukinjena je stimulacija družbe za slaba 2 odstotka in ukinjeno je mesečno nagrajevanje. Rez v stroške dela sega tudi na druga področja, ki se sicer na izplačanih plačah ne bodo poznala, se bodo pa v prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju. Znižali so ga na tretjino.
Golob:
»V težkih trenutkih znamo strniti vrste«
Sporazum, ki velja za vse zaposlene v Skupini PV, za katere veljajo določila Kolektivne pogodbe premogovništva Slovenije, je bil, kot so pojasnili s sporočilom za javnost, sklenjen z namenom uspešnega finančnega in poslovnega prestrukturiranja družb s poudarkom na socialno uravnoteženem pristopu ali - kot je poudaril predsednik uprave mag. Ludvik Golob: »Uprava Premogovnika si je v skladu z načrtom finančnega in poslovnega prestrukturiranja v obdobju, ko se soočamo z zelo zahtevno likvidnostno situacijo, obenem pa z zelo težkimi geomehanskimi razmerami v proizvodnji, zadala zelo pogumne načrte in jih že začela izvajati. Eden temeljnih je podpis socialnega sporazuma s socialnimi partnerji; z njim smo rudarji ponovno dokazali, da znamo v težkih trenutkih
F!
Mag. Ludvik Golob: »Načrt finančnega in poslovnega prestrukturiranja je zastavljen pogumno.«
razmisliti preudarno, razumeti trenutno situacijo in strniti vrste.«
Štefančič: »Učinki prihrankov bodo vplivali tudi na kreditodajalce«
Član uprave Boris Štefančič dodaja, da je podpis velik dosežek pogajalcev na obeh straneh in ena ključnih osnov za normalizacijo delovanja Premogovnika. »Učinki prihrankov bodo izjemnega pomena. Vplivali bodo tudi na urejanje odnosov do različnih deležnikov, kot so kre-ditodajalci, lastniki in drugi upniki v procesih finančnega in poslovnega prestrukturiranja.«
Žerak:
»Žal je bilo treba poseči v plače«
Ferdinand Žerak, predsednik podjetniškega sindikata, je potrdil, da so bila pogajanja trda, a veliko manevrskega prostora ni bilo. »Poslovni načrt, ki je bil že potrjen, je do-
Boris Štefančič: »Velik dosežek pogajalcev obeh strani.«
Ferdinand Žerak: »Včasih je nujen tudi kakšen odstop od načel.«
Bojan Brcar: »Med slabimi smo se odločili za manj slabo.«
Socialni sporazum za letos so podpisali 15. januarja. (Foto: Slobodan Mrkonjic)
ločal okvire. Mi smo lahko znotraj tega le razporejali breme ukrepov.«
Za največji dosežek podpisa socialnega sporazuma šteje, da bodo zaposleni letos prejemali plače, da ne bo odpuščanj, da je de-
normalno prestrukturirali in izšli iz te situacije. Žal pa je bilo treba za to poseči tudi v plače. »Pri nas je strošek dela v primerjavi z ostalimi stroški zelo velik. Pri stroških materiala in storitev smo od
to posegati še bolj bi bilo skoraj nemogoče, ne da bi se zajedali v lastno proizvodnjo.«
Ob tem pa je dodal, da naloga ni samo zahtevati: »Naloga sindika-
ta je tudi zagotavljati, da bo podjetje normalno poslovalo, pa če tudi morda s kakšnimi odstopanji od svojih načel.«
Brcar:
»Scenarija TET si ne želimo«
»Rezi v stroške dela so za zaposlene najmanj priljubljen ukrep,« pravi Bojan Brcar, predsednik sveta delavcev. »Med slabimi odločitvami, ki so bile na voljo, smo se odločili za manj slabo. Bistveno je, da ne bo odpuščanj iz poslovnih razlogov, da bomo ohranili delovna mesta. Prepričan sem, da je uprava zastavila pravo pot, tako, ki nas bo popeljala iz težav.«
Pri tem je spomnil na TET. »Takega scenarija si v Velenju ne želimo,« in ponovil, da nihče od zaposlenih ni bil kriv za odločitve prejšnjih uprav, »ki so verjetno pripomogle k situaciji, v kakršni smo.«
Uprava si je na osnovi sporazumnega dogovora z Nadzornim svetom PV maja lani že znižala plače za 10 odstotkov (enak ukrep je izvedla tudi za vse druge podpisnike individualnih pogodb) in maksimalno število dopusta prilagodila na 30 dni v koledarskem letu.
Plače, tako ocenjuje, bodo odvisno od posameznika, nižje so za od slabih 10 pa do skoraj 14 odstotkov. »Razlika se najbolj pozna pri mesečnem nagrajevanju.«
Sestavni del ukrepov je nova sistemizacija delovnih mest in zmanjšanje poprečnega števila zaposlenih s tako imenovanimi mehkimi ukrepi. »Sistemizacija ne bo šla na vrat na nos. Upravi smo naložili, da do 1. marca pripravi predlog in šele, ko bo usklajena s socialnimi partnerji, se bo lahko izvedla. Biti mora čim bolj poštena in ne taka, da bo grupe brisala kar vsem po vrsti. Mogoče pa mora biti kdo nagrajen?«
■
lo zagotovljeno, da se bodo lahko leta 2012 naredili že ogromno. V
Na Koroškem 3.300 manj zaposlenih
Slovenj Gradec - Na Koroškem se je število delovno aktivnih prebivalcev v zadnjih petih letih zmanjšalo za 3.326, hkrati se je od takrat poviševala stopnja registrirane brezposelnosti. Na to so imeli največji vpliv predelovalna industrija, gradbeništvo in trgovina.
■
Radensko bodo prodali
Laško, 19. januarja - Nadzorni svet Pivovarne Laško je soglašal s prodajo Radenske češki Kofoli. Gre za prodajo nekaj več kot 75-odsto-tnega deleža Radenske za 51,8 milijona evrov.
■
Sloveniji boljše
gospodarske
napovedi
London, 19. januarja - Evropska banka za obnovo in razvoj je ocenila, da se je slovensko gospodarstvo lani okrepilo za 2,7 odstotka, za letos pa nam napovedujejo 1,6-odsto-tno gospodarsko rast.	■
Plastika Skaza stavi na plastiko prihodnosti
Z barvitostjo in novostmi se bodo predstavili na največjem trendseterskem sejmu v Parizu
Plastika Skaza je po novem tudi gospodinjske pripomočke iz recikliranih materialov začela izdelovati v živih barvah, rumeni, zeleni, rožnati in turkizni. Z ostalimi kuhinjskimi dodatki, kot so posoda, krožniki, pa imajo izdelke že v več kot 20 različnih barvah. Že lani so na trg prvi na svetu ponesli plastične izdelke v zlati in srebrni barvi, pozneje pa prav
tako prvi izdelali plastične izdelke z bleščicami. »Ugotovili smo, da imajo ljudje radi plastične izdelke, ki so lepi in v živih barvah. Prav zato smo sedaj tudi gospodinjske pripomočke naredili v več barvah, da se lahko kombinirajo z ostalimi plastičnimi izdelki, od posod, lončkov do krožnikov,« je dejala direktorica podjetja Plastika Skaza Tanja Skaza.
Prav s to barvitostjo in novostmi se bodo predstavili na enem največjih trendseterskih sejmov Maison&Objet v Parizu, ki bo potekal od jutri do torka, predstavljalo pa se bo skoraj 3.200 razstavljalcev.
Plastika Skaza, ki je lani prejela zlato gazelo 2014, se bo na sejmu predstavila s sloganom »Plastika prihodnosti« - »Future plastic today«, saj so njihovi izdelki narejeni tako iz reciklirane odpadne plastike kot tudi iz komunalnih odpadkov. »Velik poudarek dajemo recikliranemu materialu, ki je tudi material prihodnosti. Pri nas z barvitostjo, modernostjo, dizajnom in ekološko proizvedenimi izdelki soustvarjamo svetovne trende v izdelovanju izdelkov iz plastike,« je poudarila direktorica podjetja Plastika Skaza Tanja Skaza.	■
MESTNA OBČINA
VELENJE
obvešča, da je objavljen
Javni razpis za sofinanciranje PROGRAMOV in PROJEKTOV v TURIZMU v MESTNI OBČINI VELENJE ZA LETO 2015
Razpisno dokumentacijo najdete na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si (Javne objave).
Prijavitelji morajo oddati vloge na javni razpis s priporočeno pošiljko po pošti ali osebno na naslov Mestna občina Velenje, Titov trg 1, 3320 Velenje - vložišče, soba 10. Vloga se šteje za pravočasno, če je prispela ali bila vročena na naslov do 26. 2. 2015 do 14. ure.
Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobijo zainteresirani po telefonu vsak delovni dan na telefonski številki 03 896 18 60 ali po elektronski pošti tic@velenje.si
Naš čas, 22. 1. 2015, barve: CM K, stran 6
6
UTRIP
Men
22. januarja 2015
■V*
OD SREDE-DO TO

žabjor
perspektiv«
Sreda, 14. januarja
Oglasili so se predstavniki občin in povedali, da nasprotujejo nižanju povprečnine občinam za namene mašenja državnih lukenj. Govora je bilo tudi o ustavni presoji.
Znova je postalo vroče v Piranskem zalivu - hrvaški ribiči so namreč širili sporno školjčišče in povedali, da so koncesijo dobili od istrske županije.
plači.
Različna mnenja so se pojavila tudi znotraj koalicije. Kot se je pokazalo, se koalicijski partnerji ne strinjajo glede nadaljevanja prodaje podjetij s seznama petnajsterice za privatizacijo. Premier je poudaril,
4. T
Čigav je že Piranski zaliv?
Predstavniki skupine društev in gibanj Državljani proti razprodaji so Milanu Brglezu in vladi predali peticijo proti začrtani privatizaciji.
Italijanski predsednik Giorgio Napolitano je podpisal odstopno izjavo.
Francoski predsednik Francois Hollande pa je napovedal, da je njihova letalonosilka pripravljena na uporabo za boj proti Islamski državi v Iraku.
Da so islamisti zelo kritična tema, je potrdila tudi razprodaja trimili-jonske naklade nove številke satiričnega tednika Charlie Hebdo. Vse več pa je bilo tudi mnenj o neustrezni obravnavi muslimanov v zahodnem svetu.
Četrtek, 15. januarja
Doma je bilo govora o napovedanih finančnih rezih v izobraževanje. Številne organizacije in sindikati so bili na nogah in pozivali šolsko ministrstvo, naj ukrepe umakne.
Svet je bil odet v strah pred terorističnimi napadi.
V protiteroristični operaciji belgijske policije proti domnevnim džiha-distom sta bila na vzhodu države ubita dva človeka, ki naj bi pripravljala teroristične napade.
Ameriška policija je aretirala 20-letnega somišljenika IS in mu preprečila bombni napad na državne uradnike in zgradbe v Washing-tonu.
Incident na rimskem letališču pa je povzročil 48-letni slovenski državljan, ki je v šali omenjal bombo. Letališče so evakuirali, povzročitelja preplaha priprli in nato izpustili, a tudi kazensko ovadili.
Petek, 16. januarja
Socialni partnerji znova niso uspeli premostiti nepremostljivega - zataknilo se je pri minimalni
Kresala so se mnenja o privatizaciji. Tudi znotraj koalicije.
da se bo ta vsekakor morala zgoditi.
Zaradi odločitve ustavnega sodišča, da se morajo z javnim denarjem financirati tudi zasebne šole, je SD predlagal spremembo ustave.
Še enkrat več je bilo vroče v Parizu. Oborožen moški, ki je na pošti zajel dva talca, se je po dveh urah sicer predal policiji, kljub drugačnemu strahu pa je preiskava pokazala, da tokrat ni šlo za teroristično dejanje.
V	Nigru je na protestih proti francoskemu satiričnemu tedniku izbruhnilo nasilje, v katerem so umrli trije civilisti in en policist.
Ob začetku svetovnega rokometnega prvenstva so v Katarju odprli tudi Slovensko središče - I fell Slovenia, ki ga je obiskal tudi predsednik Borut Pahor.
Sobota, 17. januarja
Po peticiji proti privatizaciji se je pojavila še peticija za privatizacijo.
V	Nigru so se nadaljevali protesti proti naslovnici tednika Charlie Hebdo. Policisti so uporabili solzi-
Krediti v švicarskih frankih so se občutno podražili.
EU je v odzivu na teroristični napad na trgovino z judovsko hrano v Parizu pozvalo Bruselj, naj Judom »za osnovno zaščito svojih skupnosti« dovoli nositi orožje.
Nedelja, 18. januarja
Izraelska vojska je v obstreljevanju sirskega dela Golanske planote ubila najmanj pet džihadistov.
Člani skrajne islamske skupine Boko Haram so napadli tudi v sosednjem Kamerunu in ugrabili najmanj 80 ljudi, med njimi 50 otrok, starih od 10 do 15 let.
Ukrajina je v okviru protiofenzive proti proruskim upornikom v boj za nadzor nad letališčem mesta Doneck poslala tanke in zavzela večji del letališča.
Zaradi groženj islamskih skrajne-žev, da bodo izvedli napad na ponedeljkovem protestu nemškega pro-timuslimanskega gibanja Pegida v Dresdnu, so shod iz varnostnih razlogov odpovedali.
Hrvaška vlada je zaradi krepitve švicarskega franka predlagala zakon o nespremenljivem menjalnem razmerju med frankom in kuno in napovedala, da ga bo še ta teden poslala v sabor.
Zunanji ministri Evropske unije so podprli idejo o oblikovanju široke koalicije za boj proti terorizmu, vanjo pa želijo povabiti tudi muslimanske države.
Torek, 20. januarja
Šolski sindikati so začeli s pritiski na ministrstvo, da bi umaknilo nekatere varčevalne ukrepe. Sviz je zbiral podpise in napovedal, da protesti niso izključeni.
Medtem je odbor DZ je na seji sprejel sklep, s katerim je vlado pozval, naj ministrstvu za izobraževanje zagotovi dovolj denarja za plačevanje učne pomoči.
Trlo se je v koaliciji: DeSUS in SD sta glede nadaljevanja privati-
Izvedeli smo, da so v Kanadi aretirali Walterja Wolfa.
Zaradi groženj je bil shod odpovedan.
vec, protestniki pa so zažgali tudi najmanj dve cerkvi.
V Grčiji so prijeli štiri ljudi, za katere so sprva domnevali, da naj bi bili povezani s terorističnim napadom v Belgiji. Izkazalo se je, da to sicer niso, vendar pa so v okviru IS pripravljali druge načrte.
Nemški mediji so se razpisali o možnostih napadov na njihovo državo - poročali so o akciji, ki je potekala dan pred tem in v kateri so aretirali dva moška ter omenili še dve mesti, na kateri naj bi skrajneži pripravljali napade.
Po omejitvi tečaja švicarskega franka, ki je povzročil skokovit porast kreditov v tej valuti, je odmevalo po vsem svetu. Guverner švicarske centralne banke je zatrdil, da je ukrep izjemen in začasni.
Največje judovsko združenje v
Islamska država je v Iraku izpustila najmanj 200 pripadnikov verske skupnosti jezidov, večinoma starejših in bolnih.
Ponedeljek, 19. januarja
V predsedniški palači so se zbrali udeleženci ustanovnega sestanka koalicije Demos. Ob 25. obletnici dogodkov, ki so zaznamovali slovensko zgodovino, jih je sprejel predsednik republike Borut Pahor.
Na napovedi o finančnih rezih v visokem šolstvu se je odzval Visokošolski sindikat Slovenije - kot realno možnost so izpostavljili tudi stavko.
zacije poudarila, da mora biti pri prodaji podjetij ključna cena.
Iz Iraka so sporočili, da naj bi v zračnem napadu ranili samookli-canega kalifa Islamske države Abu Bakr Al Bagdadija.
Francoska policija je aretirala pet Čečenov, starih med 22 in 28 let, ki naj bi bili povezani z Amedyjem Coulibalyjem, ki je 9. januarja v judovski trgovini s hrano v Parizu ubil štiri talce.
Jemenske oblasti so šiitske upornike, ki se že dalj časa bojujejo z vladnimi silami, obtožile poskusa državnega udara, saj so uporniki napadli predsedniško palačo in jo zasedli.
Pero vs. meč
Špela Kožar
Kot novinarka ne morem mimo krilatice zadnjih dni - Je suis Charlie. Napad nas je pretresel, o tem ni dvoma, saj seje zgodil tako rekoč v središču Evrope, v srcu demokracije. A storila sta ga dva Evropejca, za katera se bolj kot to dejstvo izpostavlja, da sta se urila v Jemnu in Siriji. Prav to me moti - dvojna morala pri poročanju in posledično dojemanju trenutne geopolitične slike sveta.
V imenu vere se pobija že vso zgodovino. Je pač kot nalašč za netenje ideoloških sporov, ki kmalu prerasejo v politične. Zato je bilo še toliko bolj nenavadno gledati objemanje politikov na nedeljskem shodu za solidarnost. Kot da ne bi vedeli, da so prav oni tisti, ki so se odločili za t. i. vojno proti terorizmu. Kot da so pozabili, da še ničesar niso storili za ustavitev etničnega čiščenja v Siriji. Ali pa, da v Iraku niso našli orožja za množično uničevanje. Dvojna morala, ni kaj. A politika je umazana igra, vedno je bila in vedno bo. Zato me bolj skrbi tista druga dvojna morala, ki jo vzpostavljamo mediji. Dan po poboju civilistov so se nekateri kolegi zbrali pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani z nalivnim peresom v rokah. Ponosno so jih dvignili in s tem opozorili, da je pero močnejše od katerega koli orožja. Pa je res?
Kdaj smo nazadnje pisali o umrlih novinarjih na Bližnjem vzhodu? Ervin Hladnik Milharčič je v oddaji Odmevi opozoril, da jih je med vojno v Siriji umrlo že več kot sto. Večinoma domačinov, Sircev. Kolikokrat smo v medijih poudarili, da je vojna proti terorizmu do zdaj zahtevala največ žrtev med muslimani? Kolegi so se pred spomenikom postavili le na eno stran: na tisto, ki ji pripadajo, zahodno. Mediji zunanjepolitične dogodke spremljamo prek zahodnih medijskih centrov - EBU, APTN, Reuter. In zato lahko nenehno poslušate, da se je v Iraku razstrelil neki napadalec in pri tem ubil nekaj civilistov, ne boste pa slišali, da ameriška vojska v Iraku ubija civiliste. Ker tako pač ni. Ce pa slučajno taka informacija pride v javnost, oblasti nemudoma zaprejo tistega, kije to omogočil (beri: Bradley oziroma Chelsea Manning, kije zaradi tovrstnih zaupnih dokumentov sprožil(a) afero Wikileaks). Dobro, ZDA imajo pač svoje interese; kakšen pa je ob tem interes medijev? Zdi se, da le eden - biti oglaševalec za ustoličevanje zahodne politike. In s tem zahodne kulture. Pa čeprav slednja izvira z Vzhoda ...
Je suis Charlie nas je ponovno opozoril, da smo novinarji pozabili na poslanstvo - varuj šibkejše in kaznuj močnejše. Postali smo oglaševalci ne le politikov, tudi umetnikov, profesorjev, kogar koli, ki mu namenimo nekaj minut oziroma besed. Naše osnovno orodje je namreč postal »stric Google«, ki ima ameriško »državljanstvo«.. In če je govora o tem, da so novinarji vihteli v zrak svoje delovno orodje, bi to moral biti ipho-ne. Oziroma kateri koli drug pametni telefon. Digitalna tehnologija je pri novinarskem delu že zdavnaj porazila moč peresa. Pero nasproti meču je simbol, ki ga je za svojega vzel PEN - mednarodno združenje književnikov. Nastalo je v Londonu leta 1921, torej kmalu po koncu prve »moderne« morije, in s tem dalo jasno sporočilo. Kaj so kolegi sporočali pred spomenikom? Da je ključna svoboda govora. Že dobro, a ta ne more biti absolutna! Vsi zelo dobro vemo, da s tem, ko upodabljamo preroka, žalimo čustva muslimanov. A nekateri, med njimi tudi moji kolegi, se na to preprosto požvižgajo. Jaz pač ne. Ker spoštujem kulturo drugega. Tudi zato, ker ne pozabljam na dejstvo, da je tam doli zibelka civilizacije, torej tudi moje kulture.
Pri svobodi govora kaj hitro pride do njene zlorabe, saj je meja tako zelo tanka, da jo lahko venomer preizkušamo. Ali pa vsaj tako želimo razumeti to svobodo. Ce bi jo namreč razumeli kot svobodo, s katero ne načnemo dostojanstva sočloveka, bi bila meja zelo jasna. Prijatelj mi je ob poslušanju medijev tisto krvavo sredo dejal: Zakaj se poroča, da je umrlo toliko in toliko judov ali pa muslimanov ali pa kristjanov? Kaj nismo vsi ljudje?
Ce bi kolegi namesto dvignjenih rok pero raje spustili in resnično začeli pisati z neke druge perspektive o vojni proti terorizmu, bi bile moje naslednje besede: Je aussi suis Charlie (tudi jaz sem Charlie). Tako pa tega ne čutim.
Predstavniki šolstva vse pogosteje omenjajo stavko.
156 milijonov za zeleno energijo
Za podpore proizvodnim napravam, ki so vključene v shemo podpor proizvodnji zelene energije, bo Slovenija letos zagotovila 156 milijonov evrov. V podporno shemo, ki je dolžna zagotavljati ta sredstva, je vključenih 3.800 proizvajalcev s skupno inštalirano električno močjo proizvodnih naprav 421 megavatov.
V devetih mesecih lani je bilo proizvajalcem za električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov in v soproizvodnji z visokim izkoristkom, izplačanih 101,5 milijona evrov podpor, od tega največji delež za sončne elektrarne, ki zagotavljajo Sloveniji le 4 odstotke vse potrebne energije. Za celotno leto 2014 pa se bo številka gibala okoli 135 milijonov evrov.
■ mz
■
Naš čas, 22. 1. 2015, barve: CM K, stran 7
22. januarja 2015
MiCftfl
MED VAMI
7
Vsi koraki v korist učencev
Učna pomoč običajno ura ali največ dve na učenca - Pomoči toliko kot doslej in tudi na isti kakovostni ravni
Tatjana Podgoršek
Med varčevalnimi ukrepi ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je tudi začasna ukinitev financiranja učne pomoči kot ene od oblik dodatne strokovne pomoči. Na leto naj bi zanjo namenilo 3,3 milijona evrov. Ministrstvo od šol zahteva, da jo še naprej izvajajo, a zanjo učitelji in strokovni delavci ne bodo dobili plačila. Ukrep, ki velja od 1. januarja, je razburil javnost.
Učenci niso povzročitelji krize, pomoč jim pripada
Na kolegiju prejšnji teden so o tem razpravljali tudi ravnatelji osnovnih šol v Mestni občini Velenje. Namestnica vodje kolegija ravnateljev Irena Poljanšek Sivka (ravnateljica Osnovne šole Šalek) je povedala, da je ukrep o začasni ukinitvi financira-
Irena Poljanšek Sivka: »Učenci niso povzročitelji krize, pomoč jim pripada. Jo bodo dobili toliko in na takšni kakovostni ravni, kot so jo doslej.«
nja učne pomoči vznemiril strokovne delavce, ki izvajajo pomoč, predvsem zato, ker je prišel med šolskim letom. Zagotovo bi ravnatelji delo organizirali drugače, različno obremenili učitelje, če bi za to vedeli pred pripravo letnega delovnega načrta. »Odločba, ki jo prejme učenec, zavezuje, je pravni akt, ki ga moramo spoštovati ne glede na to, ali bodo te ure plačane ali ne. Zato jo bodo prejemali še naprej toliko, kot so jo. Do koliko ur te pomoči je upravičen učenec, je zapisano v odločbi o usmeritvi, običajno pa je to ura ali največ dve na teden.« Sogovornica meni, da pri ukrepu ne gre za kršenje pravic učencem, kar poudarjajo nekateri. Tudi bojazen, da bo ta pomoč od zdaj manj strokovna, je odveč. Učitelji, dodaja, se zavedajo, da učenci niso povzročitelji krize in jim pomoč pripada. »Vsak dober učitelj, ki rad opravlja svoje poslanstvo, ga bo opravljal v taki meri kot doslej tudi naprej.«
Nad pomanjkljivosti tudi drugače
Na omenjenem ministrstvu ukrep med drugim opravičujejo, da so bile stvari na tem področju »prebogate«. S tem soglaša tudi Irena Poljanšek Sivka.
Meni, da vsi učenci z odločbami do učne pomoči niso upravičeni. Seveda pa je vsak učenec poseben, vsak ima različne pomanjkljivosti. Marsikatero od teh bi lahko odpravili drugače - z urami dopolnilnega pouka, pomagali učencu z ostalimi dejavnostmi. Ob tem ne gre spregledati, da so odločbe izdane za daljši čas in nemalokrat pri ponovnem preverjanju med šolskim letom ukinjajo ure učne pomoči, ker je učenec ugotovljene pomanjkljivosti že odpravil.
Kdo bo kril stroške?
Po zagotovilih sogovornice bodo ravnatelji prerazporedili ure tako, da jih bodo opravljali tudi tisti, ki jih doslej še niso, a so za to usposobljeni. Učitelje, ki delajo več, bodo manj obremenili pri drugih dejavnostih. Ponekod bodo učence združevali v skupine, tam, kjer jim to odločba o usmeritvi dovoljuje. »Načini reševanja bodo različni, vsi pa v korist učencev. Sicer pa bodo učitelji opravljene ure evidentirali kot prispevek za letni dopust.«
Ministrstvo načrtuje še druge ukrepe, med njimi spremembe prifinanciranju interesnih dejavnosti, šol v naravi, glasbenih šol ter manj denarja za srednje šole.
Po podatkih potrebuje učno pomoč v šestih osnovnih šolah v Mestni občini Velenje 70 učencev v obsegu 117 ur na mesec. Strošek znaša 5.587 evrov, če učitelji opravijo vse ure.
Na osnovni šoli Karla Destov-nika Kajuha Šoštanj so povedali, da prejema učno pomoč 45 učencev, strošek pa znaša slabih 1.800 evrov na mesec.
Na osnovni šoli v Šmartnem ob Paki je vključenih v učno pomoč, ki jo nudijo strokovno usposobljeni učitelji, 10 učencev. Bruto strošek znaša dobrih 764 evrov na mesec.

Čezmejni projekt Martinova pot
Pred 10 leti je Svet Evrope pot, ki vodi od Szombathelyja do Toursa, razglasil za Evropsko kulturno pot. Z njo naj bi predstavil mesta, povezana z življenjem in kultom enega najbolj priljubljenih svetnikov Evrope sv. Martina.
Čezmejni projekt vključuje tudi regijo Saša. Pot je v Velenje speljana iz Rožne doline preko Vinske Gore in Bevč, od velenjske cerkve sv. Maritina pa čez Podgorje v občino Šmartno ob Paki. Tu gre preko naselja Veliki Vrh in nadaljuje smer po planinski poti mimo Rogeljškove kapele na vrh Gore Oljke, se od tam spusti do cerkve sv. Martina v Šmartnem ob Paki. Od tod je pot speljana proti Rečici ob Paki, nato skozi Letuš in Nazarje, preko
Kokarij in Šmartna ob Dreti proti Mo-tniku, Radomljam, Polhovemu Gradcu ... do Kostanjevice na Krasu.
Ponekod že stojijo označevalne table, označevanje ostalega dela poti se še izvaja.
Ciljev čezmejnega projekta je več. Poleg raziskave o delu in poslanstvu sv. Martina Tourskega, naravne in kulturne dediščine čezmejne turistične destinacije še trasiranje in označitev 400 kilometrov
čezmejne kulturne dediščine omenjenega svetnika med Slovenijo in Madžarsko, postavitev počivališč ob poti, ureditev Martinovih razstavnih, izobraževalnih, kulturnih, kulinaričnih, vinskih in informacijskih romarskih centrov. Poleg tega želijo pripravljalci poti vzpostaviti mreže turističnih ponudnikov v čezmejni turistični destinaciji, uskladiti obstoječe, razviti nove turistične produkte na temo sv. Martina ter pripraviti osnovo za prepoznavnost in trženje kulturne poti.
Projekt Pilgrimage Europe oziroma Po poteh romarjev in božjih popotnikov v Evropi se izvaja skupaj s sosednjo Avstrijo. Vodilni partner projekta je Diözese Graz-Seckau, njegov nosilec v Sloveniji pa zavod RISO iz Lenarta v Slovenskih goricah. Ostali partnerji v projektu so še: Kozjanski park, Razvojna agencija Kozjansko, Steirische Tourismus GmbH, ZRS Bistra Ptuj. Vrednost projekta znaša nekaj manj kot milijon 693 tisoč evrov.
Sodelujoči v čezmejnem projektu Martinova pot si želijo, da bi jo obiskalo toliko ljudi kot znano romarsko pot Camino de Santiago.	■ tp
Pot sv. Martina
Sveti Martin je bil v 4. stoletju popotnik, ki je romal po vsej Evropi. Martinova pot vodi od njegovega rojstnega kraja Szombathely na Madžarskem preko Slovenije in Italije v Tours v Franciji, kjer je pokopan. Martin se je rodil leta 316 v Sombotelu na Madžarskem (danes Szombathely). Njegov oče je bil rimski tribun in je skupaj z njegovo
materjo častil rimske bogove, na kar kaže tudi Martinovo ime. »Martinus« pomeni namreč »posvečen bogu vojne Marsu«. Martin je postal znan, ko je pred mestnimi vrati mesta Amiens revnemu beraču podaril polovico svojega plašča. Ta znak ljubezni do bližnjega je še danes vsepovsod znan. Ko je umrl na dušnopastirskem potovanju, so njegovo truplo položili na čoln in pripeljali v Tours, kjer se danes v njegovi ljubi škofiji nahaja tudi njegov grob. V Sloveniji je 97 cerkva z njegovim imenom.
Obnova Galerije je stekla
Občina je pridobila za energetsko sanacijo 900 tisoč evrov nepovratnih sredstev
Mira Zakošek
Obnovo Galerije je Mestna občina Velenje že dolgo načrtovala, zdaj pa je končno stekla. Pridobiti so uspeli 900 tisoč nepovratnih sredstev za energetsko sanacijo.
»Pri načrtovanju te investicije smo imeli kar nekaj težav in pomislekov. S sodelavci sem dolgo 'premleval' to zadevo. V osnutku
proračuna za letošnje leto je nismo imeli, čeprav se je nakazovalo, da bomo dobili 900 tisoč evrov nepovratnih sredstev, a tudi sami smo morali za ta namen zagotoviti 400 tisoč evrov,« pravi župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič.
Seveda so se odločili za, saj sicer ne bi pridobili teh 900 tisoč evrov nepovratnih sredstev. »Naj pa ob tem ponovno poudarim,
da ta denar ne leži na mizi in ga ni mogoče uporabiti za karkoli. Mnogokrat namreč slišim, da bi bilo bolj pametno postoriti to in ono. Razpisi, na katerih je mogoče pridobiti nepovratna sredstva, so strogo namenski. Na njih je mogoče kandidirati s konkretnimi projekti, ki jih je potrebno tudi dosledno izpeljati,« dodaja Kontič.
Predlog so dali v potrditev občinskemu svetu in ga tudi uvrstili v letošnji proračun. Udejanjiti ga morajo letos. So pa ob tem odprli tudi vprašanje prihodnjih vsebin v Galeriji Velenje. Kontič je prepričan, da je treba tako veliko naložbo, milijon 300 tisoč evrov,
vsekakor upravičiti z dodatnimi vsebinami.
■
Galerija bo dobila prenovljeno podobo in novo vsebine
Začenja se Max Klub Jazz Festival
Velenje, 23. januarja - Z januarjem se začenja sveže poglavje tradicije jazza v Velenju. V petek, 23. januarja, bo prvi koncert Max Klub Jazz Festivala. Nastopil bo mladi saksofonist Lenart Krečič in Big Band RTV Slovenija z gostoma Gene Lakom na bobnih in basistom Borisom Kozlovom.
Otvoritveni koncert bo zagotovo med od-mevnejšimi. Saksofonist, aranžer in skladatelj Lenart Krečič je sodeloval s številnimi velikani jazza. Kot skladatelj se loteva različnih projektov, vse od komornih zasedb do velikih jazzovskih orkestrov. Program bo avtorski, poslušalci pa bodo kar sedem njegovih skladb slišali prvič. V goste je tokrat povabil izvrstnega bobnarja Gena Laka in basista Borisa Kozlova, na koncertu pa
lahko pričakujete še kakšno presenečenje.
Vse do aprila se bo v Max Klubu zvrstilo sedem vrhunskih jazzovskih dogodkov. Odlične mednarodne zasedbe in izjemni gostje bodo na odru preigravali različne stile, ustvarjali nove interpretacije in fuzi-je zvokov. Programski vodja festivala Jure Pukl zagotavlja, da je ponudba koncertov vrhunska. Organizatorji Max Klub Festivala 2015 so Činela, d. o. o., Mestna občina Velenje in Festival Velenje.
Srečanje ljubiteljev filma
Šoštanj - Muzej usnjarstva iz Šoštanja vabi v svoje prostore, v petek, 23. januarja, ob 18. uri, na srečanje prijateljev filma na temo Šoštanja in Šaleške doline. Želja organizatorja je, da ustvarjalci izmenjajo informacije in izkušnje ter si ogledajo nekaj gradiva v kategorijah »Stari in novi filmi in
video zapisi Šoštanja in Šaleške doline.« Pričakujejo, da bodo udeleženci gradivo prinesli tudi s seboj.
Harmonija
potrebuje
raznolikost
Velenje, 22. januarja - Danes (v četrtek), ob 18. uri, se bo v Mladinskem centru Velenje odvil projekt "Harmonija potrebuje raznolikost: medkulturni dialog v Velenju". Pripravljajo ga Kulturno-umetniško izobraževalno društvo Hibrid iz Ljubljane, velenjsko srbsko kulturno društvo dr. Mla-den Stojanovič in Zveza kulturnih društev Šaleške doline. V okviru projekta se bodo odvijale likovne, filmske in striparske delavnice, v katerih si želijo sodelovanja čim več Velenjčanov.
■
■
■
Naš čas, 22. 1. 2015, barve: CM K, stran 8
8
KULTURA
22. januarja 2015
Ples je življenje
Srečanje s sestrama plesalkama sodobnega plesa Lucijo in Polono Boruta
Tatjana Podgoršek
Ples je skriti jezik duše, pravijo. Je vrsta izražanja, umetnosti in zabave. Je govorica telesa, ki se izraža skozi ritem glasbe in lahko predstavlja slog človekovega življenja. Sestri Lucija in Polona Boruta iz Gorenja v občini Šmartno ob Paki bi k temu zagotovo dodali, da je zanju sodoben ples kruh, konjiček, razvedrilo, šport ... skratka, življenje v pravem pomenu besede. Tisti, ki so si v tukajšnjem okolju že ogledali kakšno prireditev sodobnega plesa ali kulturni dogodek, so se o tem lahko prepričali na lastne oči.
Splet okoliščin
»Tako je, če se človek znajde v spletu okoliščin. Vsaj zase to lahko trdiva. Že dedek se je na konservatoriju v Gradcu ukvarjal z glasbo, balet je pritegnil mamo, a se mu je morala iz zdravstvenih razlogov odreči. Ker je bilo okolje, v katerem sva živeli, spodbu-najino željo, ker sva imeli podporo tudi doma, sva tu, kjer sva,« sta pripovedovali na srečanju ter dodali: »Niti v sanjah nisva mislili, da si bova prav s plesom služili tudi kruh.«
Po maminih stopinjah je najprej stopila Polona, in če je ona, zakaj ne bi še sestra Lucija. Obe
sta končali nižjo glasbeno šolo v Velenju in se v oddelku izraznega plesa šole pri mentorici Dragici Mavec naučili prvih plesnih korakov. Polona se je nato odločila in tudi končala študij odrske scenske postavitve na
_ ^f lahko
dno za
primorski univerzi in je že nekaj let samostojna kulturna delavka. Štiri leta mlajša Lucija je diplomirana plesalka in ko-reografinja Akademije za ples Ljubljana. Obe se ponašata z zavidanja vrednimi priznanji, obe sta članici priznanih Plesnega studia N Velenje in Igen Celje, v katerih svoje znanje in izkušnje prenašata na mlajše. Lucija je tudi članica študij-
ske skupine za sodoben ples Zavoda za šolstvo RS. Vse to dokazuje, da sta sestri iz pravega testa in da sta plesni umetnici.
Ples je način življenja
»To je nekaj, kar moraš imeti rad, sicer roke proč. V bistvu je način življenja. Zahteva veliko in tudi daje veliko. Treningi, nenehno izpopolnjevanje. Vedno se je treba z nečim bojevati: z ravnotežjem, konkurenco, s službenimi obveznostmi, vsakdanjimi težavami ...,« je menila Lucija. »Velikokrat si sam, malo osamljen, včasih misliš, da te nihče ne razume, hkrati pa se zaveš, da te vsi,« je dodala Polona, ki ni povsem soglašala z nami, da sodoben ples ni za množice. »Občinstvo je danes zelo vzgojeno. Sploh v Velenju, kjer imamo za dejavnost odlične pogoje, razumevanje lokalne skupnosti. Zato so dvorane polne. Tam, kjer tega ni, pa je res bolj klavrn obisk.«
Pozna se, sta dejali, da so pri mladih računalniki sestavni del njihovega vsakdana. A ju prav zato toliko bolj veseli, da se kljub temu najdejo taki, ki se želijo izražati drugače. Res pa je, da dejavnost ni za vsakega. Še manj koreografija, kije avtorsko delo.
Ob vprašanju, ali se kdaj skregata, sta se samo namuznili, se spogledali in odgovorili: »Uh, še kaj več. Strasti so burne. To si lahko privoščiva, ker sva sestri.«
Prihodnost __	. - oder,
iščeš navdih v glasbi, plesanje in
zmes kulture, športa, m|adež
Plesu se ne mislita kmalu odreči. Dokler jima bo telo dopuščalo, bosta plesali. Poleg tega, da vidita svojo prihodnost čim večkrat »na odru«, pri prenašanju svojega znanja na mlajše, si želita še več sodelovanja z uveljavljenimi domačimi in tujimi koreografi, priložnosti za sodelovanje v raznih projektih.
Iztok Šmajs v New Yorku
»Tole je kar malce zavidanja vredna novica,« nam je ta teden povedal naš mednarodno priznani umetnik Iztok Šmajs Muni in dodal, da ga preveva nekakšna tiha razigranost ob dejstvu, da je ena vodilnih galerij Amsterdam Whitney na Manhattnu v New Yorku na razstavo uvrstila tudi njegova dela. Kustosi so v nagovoru avtorju izrazili veliko talentiranost, zaobjeto s temeljno duhovno prežetostjo vseobsegajočega in se poigravali tudi z izrazoslovjem kot »stellar« (zvezdno). Zato avtor tako zadovoljen pravzaprav skoraj ni bil od leta 2002, ko je prejel prestižno Pollock/Kra-snerjevo štipendijo ali vsaj od malteške trofeje in umeščeno-sti v mednarodno knjigo modernistov Italijana Francesca Russa. Ob modernistih, ki jih na novo odkriva v reviji Effeto Arte, je tudi ime Iztoka Šmaj-sa - Munija, ki ga avtor umesti pod rubriko naslednikov »post Pollockovega behavio-rizma«.
Instalation view, Mala galerija Kranj, akril na
platno, 2014
Muniju pa to letos ni edini obliž na dokaj bolehno trenutno obdobje, saj se je že uvrstil tudi na londonski bienale 2015, kar mu je uspelo že drugič. Sedaj seveda upa na pomoč ustreznih ustanov in podjetij, da bo predstavitev na teh pomembnih dogodkih lahko sklenil
dostojno, saj stroški ob takšnih predstavitvah niso majhni.
Konec lanskega leta je Iztok Šmajs uspešno razstavljal svoja dela v galeriji v Kranju.
■
SDS bi uzakonila več domače glasbe
SDS je v zakonodajni postopek vložila novelo zakona o medijih, s katero želi zvišati delež slovenske glasbe v radijskih in televizijskih programih s sedanjih najmanj 20 na najmanj 40 odstotkov ...
SDS je v zakonodajni postopek vložila novelo zakona o medijih, s katero želi zvišati delež slovenske glasbe v radijskih in televizijskih programih s sedanjih najmanj 20 na najmanj 40 odstotkov vse dnevno predvajane glasbe. Kot opažajo, se trenutni zakon glede glasbenih kvot zlorablja, slovenska glasba pa predvaja večinoma v nočnem času.
Mi smo sicer že sedaj predvajali več kot 30 odstotkov slovenske glasbe. Pri zakonu pa najbolj moti, da gre predvsem za lobiranje posameznikov, ki vidijo lastne koristi, ne pa za željo poslušalcev. Podobno bi namreč potem lahko zahtevali tudi vrtenje domačih filmov ali pa količino domače hrane na trgovskih policah.
■ Bz
V mestni galeriji deset razstav
Šoštanj - Zavod za kulturo Šoštanj letos v mestni galeriji načrtuje postavitev desetih razstav, ki so bolj kot ne za vse leto že začrtane. V poletnih mesecih razstav ne bo, pravijo, da takrat niso aktualne. Izjemoma, če bo šlo za kakšno izredno razstavo, pa imajo zanjo predviden termin v drugi polovici avgusta. Nadaljevali bodo tudi z Galerijskimi večeri, ki so se dobro prijeli. Na novo bodo vpeljali brezplačne ustvarjalne krožke za otroke, na njih pa bodo spoznavali lokalno in širšo sodobno umetnost ter zgodovino umetnosti.
■ mkp
ALTERMATOR
2tisoč15
Bojan Pavšek
Šampanjci so se iztočili, biftki prebavili, petarde izzvenele, rakete izpuhtele in objemi izpeljali. Z nič kaj pretiranega ekstremizma in adrenalinskih vložkov smo, vsaj kolikor je meni znano, v večini primerov preživeli skok v novo leto. Vsakič se od pretekle tristopetinšest-desetke poslavljamo v večji tišini, se mi zdi. Vzrokov za to kar mrgoli, samo ne bi tokrat o njih. Zato pa se je neizogibno začela nova odis-ejada okrog sončeve orbite. Kako se bo odvijala, kakšne turbolence nam bo nastavljala na svoji poti in koliko znoja bomo prelili, da jih stabiliziramo, ne ve nihče. No, kakšna prerokba iz kavnega »zoca« bo mogoče nakazala vse sorte ljubezenskih, zdravstvenih, družinskih in poslovnih izpeljank, vendar se bomo za kaj več kot to morali kar sami potruditi in za svoja dejanja tudi prevzeti odgovornost. Ker sem proti koncu lanskega leta v delovni vnemi pozabil izdelati spisek želja, ki bi ga moral še v času adventa nekako dostaviti na severni tečaj, bom tokrat za želje in potrebe uporabil kar časopisni papir. Upam, da bo rdeče-beli poglavar izpolnjevanja želja ta spisek kljub temu še uvrstil med veljavne.
Grafika: Bojan Pavšek
Vrhovni položaj in absolutno lidersko pozicijo ima želja, da se do zadnjega atoma ohromi zavist, ki je tako globoko zakoreninjena v nas in se pogosto niti ne zavedamo, v kakšnih enormnih količinah smo jo sposobni kopičiti. Mogoče bo pomagal namig, da če gre našemu sosedu, konkurenčnemu podjetju ali recimo društvu iz sosednje krajevne skupnosti vse kot po maslu, to pomeni, da bo dolgoročno takšna klima tudi na nas imela pozitiven vpliv. V večini primerov se namreč dogaja, da imajo resnično (beri: iskreno) srečni in uspešni ljudje afiniteto do povezovanja, mreženja, sodelovanja in nesebičnega razprševanja svoje sreče na svet okrog njih. Želja številka dve je želja po občem spoznanju, da je še v tako temnem prostoru vir svetlobe. Tavanje v temačnih, nedoločljivih prostorih občutijo predvsem mladi, ki so jim kreatorji krize postavili stikala za vklop prihodnosti precej visoko. Ampak takšna navidezna nedosegljivost naj ravno zaradi tega postane še večji izziv in ne osebni poraz ali celo usodna predaja. Če se odločite za slednje, vas lepo prosim, da s svojo odločitvijo ne okužite tudi drugih. V iskanju stikal bo v pomoč dejstvo, da dokler bo sonce, bo tudi luč! In sonce ima, tako vsaj pravijo vesoljski vseznalci, še zelo dolgo življenjsko dobo. Pa je tu že tretja želja. Stolov, lestev ali drugih priročnih predmetov, s pomočjo katerih bi lažje dosegli stikala, so si starejše generacije skozi svoj življenjski opus nabrale polne malhe. In pogosto sploh ne vedo, kaj naj z njimi. Zato je medgeneracijska interakcija ključ do uspeha vseh starostnih skupin. In ko smo že pri interakcijah, jim je uporaba javnega prostora pisana na kožo. Zato skozi četrto željo izkoriščajte mesto, njegove prostorske in infrastrukturne potenciale, ki bodo skupaj z vami proizvajali privlačno urbano energijo. Ne pozabite na parke, jezera in obodna hribovja! To so poligoni za krepitev dobrega počutja, nujne komponente za ohranjanje življenjske stabilnosti. Seveda ob tem ne morem mimo površinske omembe ovir, ki bodo tako ali drugače nagajale pri uresničevanju navedenih želja. Mednje spada urbani vandalizem, ki v želji po uničevanju mestnih ambientov nasilno posega v vse pore bivanjske kulture. In upam, da se bodo tega končno zavedli tudi destruktivno naravnani občani. Manjka še konkreten razpih enoznačnih črnih oblakov nad Šaleško dolino, ki se jih za izboljšanje svojih rejtingov poslužujejo predvsem mediji na nacionalni ravni. Nismo samo dolina ekološko dvomljive, razvojno zgrešene in investicijsko sporne težke industrije! Pri nas bodo simpatizerji optimizma in pametnih vizij našli tudi legla izjemnih posameznikov, izobraževalnih inštitucij in uspešnih podjetij, ki ne oziraje se na spremenljivo zdravje naše države žanjejo uspeh za uspehom. Ne glede na to, ali ste sami del njihovih produktivnih zgodb ali pa jih pri njihovem početju zgolj brezpogojno podpirate, ostanite takšni tudi v 2015. Pa srečno!
jv_l\_fl
£_l\_FJ



Naš čas, 22. 1. 2015, barve: CM K, stran 5
22. januarja 2015
MiCftfl
107,8 MHz
9
^ddjQKO § ca Č/Š\S@rosdoi
Duhovna iskanja
Med zunanjimi sodelavci, ki oblikujejo dopoldanski nedeljski program Radia Velenje, je ekipa rubrike Duhovna iskanja.
Cvetka Žlof, ena od njih, je povedala, da je oddaja na sporedu že od marca 1991. Pobuda zanjo je prišla iz krogov krščanskih demokratov, njena prva voditelja pa sta bila Stane Koselj in Tone Lo-vrec. »Krog ustvarjalcev oddaje je danes različen. Vanj so vključeni ljudje iz krogov cerkva v Šaleški dolini: od mladih, zakonskih parov do duhovnikov, katehistinj, predstavnikov različnih gibanj, zborovodij.«
Oddajo tvorijo evangelij tekoče
nedelje, kratek nagovor ob njem, sledi osrednja tema, ki je prepletena s primerno glasbo. Vsebine, ki se jih lotevajo, so povezane s cerkvenim in pastoralnim letom Cerkve na Slovenskem. Izberejo
jih člani ožjega odbora in jih po lastni presoji porazdelijo med pripravljanjem radijskih oddaj. Kot zagotavlja Žlofova, si prizadevajo, da so teme aktualne in zanimive za čim širši krog ljudi. »Z radijskimi oddajami namreč želimo ljudem posredovati duhovno spodbudo ob cerkvenem in pastoralnem letu, jim približati svetniške
osebnosti in kulturno dediščino Šaleške doline, jih spodbuditi k zavzetejšemu sodelovanju v župnijah.«
Cvetka Žlof priznava, da ni preprosto sesti v studio pred mikrofon in nagovarjati ljudi. Ne vidiš jih in ne poznaš njihovega odziva na povedano. »Trudimo se, da bi naše sporočilo našlo pot do ljudi in morda komu tudi tako pomagamo na poti skozi življenje.«
V prihodnje bi radi še povečali krog poslušalcev, zato bodo še bolj pozorni na vsebine. Prepričana je tudi, da bi lahko pridobili še kakšnega poslušalca s ponovitvijo Duhovnih iskanj ali ponovitvami iz radijskega arhiva.
■ tp
Glasbene novičke * Glasbene novičke * Glasbene novičke
Znanih osem nastopajočih na Emi 2015
Izmed 145 izvajalcev oziroma avtorjev, ki so se prijavili na javni razpis RTV Slovenija za nastop na letošnji Emi, je strokovna komisija izbrala osmerico, ki se bo predstavila na izboru v soboto, 28. februarja. To so duet Alya in Neno Belan, Clemens, I.C.E., Jana Šušteršič, Ma-raaya, Martina Majerle, Rudi Bučar in Tim Kores - Kori. Najprej bo vseh osem izvajalcev predstavilo svojo pesem, sledil bo prvi krog glasovanja, ko bo tričlanska strokovna žirija izmed osmih izbrala dve najboljši pesmi. Ti se bosta nato uvrstili v superfinale, v katerem se bosta
predstavili še enkrat, nato pa bodo gledalci s telefonskim glasovanjem določili zmagovalca in s tem predstavnika Slovenije na 60. izboru za Pesem Evrovizije, ki bo med 19. in 23. majem na Dunaju.
The Prodigy bodo marca izdali nov album
Britanska elektronska zasedba The Prodigy bo konec marca izdala nov studijski album z naslovom The Day Is My Enemy. To bo šesti album teh veteranov elektronske glasbe, na njem pa bo štirinajst skladb. Zasedba, ki jo sestavljajo Li-am Howlett, Keith Flint in Maxim Reality, se tako po šestih letih od izida zadnje plošče Invaders Must Die (2009) vrača na glasbeno sceno. Njihova glasba slovi kot divja fuzija elektronike, drum'n'bassa in
punka in tudi novi izdelek bo slišati agresivno in jezno, kot smo bili vajeni doslej. Prvi singel in videospot z novega albma je pesem Nasty, za maj pa skupina že napoveduje britansko turnejo.
Po grammyjih največ nominacij tudi za brite
Pevec Sam Smith je po šestih nominacijah za prestižne ameriške glasbene nagrade grammy s svojim prvencem In the Lonely Hour nominiran tudi v petih kategorijah za britanske glasbene nagrade brit. Njegova največja tekmeca bosta Ed Sheeran in George Ezra, ki sta dobila po štiri nominacije. 22-letni
ca. Prvi je prejel še nominacijo za najboljši videospot, drugi pa za največji britanski preboj. Za najboljšega britanskega izvajalca se potegujeta še Paolo Nutini in Damon Albarn. V ženski konkurenci so nomi-nirane Ella Henderson, Lily Allen, Paloma Faith, FKA Twigs in Jessie Ware. Za naziv najboljše britanske skupine pa bodo tekmovale zasedbe Coldplay, One Direction, Alt-J, Clean Bandit in Royal Blood.
Za Fleetwood Mac zadnje leto?
Legendarna skupina Fleetwood Mac je morda vstopila v svoje zadnje leto delovanja. Po besedah kitarista Lindseyja Buckinghama naj bi namreč zasedba prenehala delovati v letošnjem letu ali kmalu po njem. Lansko leto je bilo za Fleetwood Mac pomembno. V skupino se je vrnila klaviaturistka in teksto-piska Christine McVie, ki se je poslovila leta 1998. Bend je odigral
Smith se poteguje za nagrado brit v kategoriji za največji britanski preboj ter za najboljšega izvajalca, najboljši singel, najboljši videospot in najboljši britanski album leta 2014. Ed Sheeran in George Ezra sta no-minirana v kategorijah za najboljši singel, album in najboljšega izvajal-
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	SELL OUT - Popoln dan
2.	MEGHAN TRAINOR - Lips Are Moving
3.	HERMES HOUSE BAND & LOU BEGA - Snow Girl

Sell Out je kočevski bend za žive nastope, klube in velike odre. Njihovi poskočni ska-punk-reggae ritmi ne pustijo ravnodušne še tako zadržane publike. V bendu jih je veliko, koliko natančno, ne vedo niti sami, vsekakor pa sedem ali več. Njihovi začetki segajo v leto 2001, prekaljeni glasbeni mački pa z obilo energije in pozitivizmom navdušujejo tudi z novo skladbo Popoln dan.
• •••••••••••••••
■■■■■■■■■■■■■■■
niz dobro sprejetih koncertov, za letos pa napovedal širitev turneje On With the Show, ki jo je lani začel po Severni Ameriki, na Veliko Britanijo in Irsko. Skupina obljublja tudi nov album, prvi po letu 2003. Fleetwood Mac je leta 1967 ustanovil britanski kitarist Peter Green, skupina pa je najbolj znana po skladbah Dreams, Don't Stop, Little Lies in Everywhere. V trenutni zasedbi so isti člani kot v najbolj uspešnem obdobju skupine v drugi polovici 70-ih let.
Skupina Status Quo se je pridružila klubu 500
Britanska rock skupina Status Quo se je pridružila izvajalcem, katerih ime je 500 tednov vztrajalo na seznamu najbolje prodajanih plošč. Njihov prvi album, ki se je uvrstil na lestvico, je bil Piledriver iz leta 1973, najnovejši uspeh na lestvici pa beleži njihov zadnji album Aquostic: Stripped Bare. S tem so se Status Quo pridružili klubu, v katerem vodi skupina The Beatles, ki je na seznamih Official Charts Company zabeležila več kot 1300 tednov. Skupina Status Quo je izdala 30 studijskih albumov. Med njene največje uspešnice sodijo pesmi Rockin' All Over The World, In the Army Now, Whatever You Want in druge. Album Aquostic: Stripped Bare z letnico 2014 je kompilacija akustičnih različic njihovih uspešnic iz več kot 50-letnega delovanja v popularni glasbi.
LESTVICA DO
GLASBI

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	Veseli svatje - Preden grem
2.	Poljanšek - Za stare čase
3.	Okrogli muzikantje in Sandra Križan - Ta noč bo le za naju dva
4.	Pogum - Novoletne želje
5.	Ansambel Roka Žlindre - Le tvoj parfum
6.	Golte - Snežna pravljica
7.	Mladi Dolenjci - Najini poljubi
8.	Jurčki - Snežna polka
9.	Prva liga - Povej naprej
10.	Zaka pa ne - Srčki v omaki
več na www.radiovelenje.com
\ N N N N N N N N N N N N N N N N N
V*
INES ERBUS
Nekdanja člani ca skupine Foxy Teens Ines Erbus se po pesmi Dim od cigareta predstavlja z drugim singlom Moje oči plave, za katerega je posnela tudi videospot. Za potrebe snemanja je spremenila celo barvo oči in si do modrih pomagala s posebnimi barvnimi lečami.
JAN PLESTENJAK
Preko Facebooka je sporočil, da se je odločil za premor. Dve leti koncertnih aktivnosti sta ga precej izčrpali in izpraznili. Potrebuje odmor, med katerim pa bo pripravljal skladbe za svoj trinajsti album, ki ga namerava posneti v letošnjem letu.
ŽIGA RUSTJA
Žiga Rustja, sodobni pop kantavtor, ki prihaja s Primorske, je konec lanskega leta izdal svoj glasbeni prvenec Z moje perspektive. Na njem je devet skladb, ki, kot pravi naslov, predstavljajo pogled na glasbo in svet z njegove per-
1—	n	
1 ... na kratko ...		
spektive. Žiga je album sprva javno predstavil domačemu občinstvu v Izoli, sledijo pa predstavitve drugod po državi.
MAX KLUB JAZZ FESTIVAL 2015
Pričenja se letošnja izdaja tradicionalnega Max klub jazz festivala. Prvi koncert bo na sporedu že jutri, v petek, 23. januarja ob 20.30 v velenjskem klubu Max, na njem pa se bo predstavil saksofonist Lenart Krečič z Big Bandom RTV Slovenija in gostoma, ruskim basistom Borisom Kozlovim in bobnarjem Geneom Lakeom iz ZDA.
BODY COUNT & ICE T
V Slovenijo znova prihajajo legendarni veterani Body Count, seveda skupaj z raperjem in igralcem Ice-Tjem. 7. junija bodo nastopili v Križankah, to pa bo po letu 1997, ko so nastopili v Hali Tivoli, njihov drugi nastop pri nas.
1B7.B HHlgl^M
Radio Velenje
Naš čas, 22. 1. 2015, barve: CM K, stran 10
Men
22. januarja 2015
^^»Zamenjajva očala, da preverim, če s tvojimi bolje vidim ...,« je direktor Zdravstvenega .^k.doma Velenje Jože Zupančič predlagal poslovnemu partnerju Cirilu Bezlaju. »Saj bi šel na pregled, pa ni in ni časa,« je dodal. Bezlaj je sicer snel očala, pripomnil pa: »Za test najdi kak drug list. Ta je prazen. A res ne vidiš?«
Za zagnano predsednico šmarškega turističnega .^L.društva in obramboslovko Božo Polak pravijo, da ve, kako se stvari streže. Za Tomaža Lesnjaka, predsednika šmarškega čebelarskega in kulturnega društva, člana folklorne sekcije Oljka ... pa, da od kod se mu vsa volja in energija jemlje. Toda o čem sta le paberkovala na sliki? Menda o tem, da bo Jože Robida, njegov več kot ustrezen naslednik na predsedniškem mestu šmarškega kulturnega
društva. A je Boža takoj prislonila piskrček: »To pomeni, da boš imel od zdaj več prostega časa. Meni pa idej za delo ne manjka. Gotovo te bom poiskala.« Navdušenja na Tomaževem obrazu tokrat ni bilo zaznati.
Tone Brodnik, p redstojnik urada za komunalne dejavnosti direktorici Festivala Velenje Barbari Pokorny in glavni občinski finančnici Amri Kadrič: »Dekleta, saj sem županu Kontiču že predlagal, da bo na vseh sestankih odslej Čvekov fotograf. Bo potem tudi obilo dobre volje.«
Iranci z moralnim portalom za zmenkarije
Iranska vlada se je odločila, da bo mladim pomagala pri spoznavanju morebitnih boljših polovic. Zaradi strogih islamskih pravil in moralne policije imajo namreč predvsem njihovi mladi državljani bolj malo možnosti, da spoznajo potencialne partnerje -med drugim samski mladini, ki hodi na zmenke, po zakonih grozijo visoke kazni. Tamkajšnje
Predsednik ustavil štoparju
Na jugovzhodu Urugvaja se je ob cesti znašel Gerhald Acosta, ki je potreboval prevoz. Dvignil je prst in čakal. Kmalu mu je ustavil avtomobil, voznik pa je štoparju ponu-
dnikom,« se ni mogel načuditi avto-štopar. Podobne poteze so za omenjenega predsednika, ki skuša biti čim bližje ljudem, sicer običajne.
Leto in sedem mesecev brez ličil ne gre
Raziskava, ki jo je izvedla ena od britanskih kozmetičnih hiš, je pokazala, da večina žensk potrebuje leto in sedem mesecev, da se svojemu partnerju pokažejo nenaliče-ne. Velika večina od tisočih žensk, ki so sodelovale v raziskavi, je na-
Ognjenik ustvaril nov otok
Ognjenik v otočju Tonga v Tihem oceanu je začel prejšnji mesec (20. decembra) bruhati kamenje in gost pepel. Po navedbah lokalnih oblasti
šila dolgodlaka tigrasta mačka, ki je zlezla v škatlo in otroka grela s svojim telesom ter začela mijavka-ti. »Dojenček je bil na mrzlem nekaj ur in samo zaradi mačke ni dobil poškodb od mraza,« je dejal tiskovni predstavnik bližnje bolnišnice, kamor je bil prepeljan zapuščeni
ministrstvo za mladino in šport je zdaj spoznalo, da se številni mladi v praksi spoznavajo prek spletnih portalov. Kot pravijo, je tovrstnih spletnih strani okoli 300, vse pa so nemoralne in nezakonite. Vlada je tako sklenila ustanoviti »moralen« spletni portal za zmenkarije, pri čemer bo pogoj za njegovo uporabo želja po poroki.
dil prevoz le do predsedniške palače. Acosta je sprejel in sedel v avto k moškemu vozniku in njegovi ženi. Ko se je vožnja začela, je Acosta zaslutil, da mu je sopotnica nekam znana. Čez čas je ugotovil, da gre za ženo urugvajskega predsednika Jo-seja Mujice - njen mož pa je bil šofer za volanom. »Nisem mogel verjeti, da se peljem s samim predse-
mreč odgovorila, da se je njihova obsedenost s popolnim videzom po določenem času v zvezi s partnerjem začela zmanjševati in da so se povsem sprostile po približno letu in pol. Štirideset odstotkov vprašanih je priznalo, da so pred partnerjem skrivale podrobnosti svojega obreda ličenja, tretjina pa jih je odgovorila, da se ves čas trudijo, da bi bile videti, kot da so vedno naravno popolne. Vsaka dvajseta ženska je priznala tudi, da svojemu partnerju nikoli ne dovoli, da jo vidi nenaličeno.
je bruhal iz dveh kraterjev, enega na neposeljenem otoku in drugega pod vodo. Med opazovalno ekspedicijo strokovnjakov je vulkan bruhal vsakih pet minut, pepel in kisli dež pa sta zajela območje približno deset kilometrov okrog ognjenika. Izbruh je seveda spremenil podobo tamkajšnje pokrajine; ustvaril pa je tudi nov otok, dolg dva in širok en kilometer, visok pa okoli 100 metrov.
Mačka rešila življenje dojenčku
Na ulicah Rusije je bil v škatli ob cesti puščen dojenček, ki bi prav lahko zmrznil. Življenje mu je re-
otrok. Mačkino mijavkanje pa je bilo tisto, ki je pritegnilo pozornost ljudi. »Ko sem jo slišala mijavkati, sem mislila, da se je morda poškodovala - lahko si predstavljate, kako sem bila šokirana, ko sem poleg nje našla dojenčka,« je povedala Irina Lavrova, ki je z mačkino pomočjo odkrila zapuščenega dojenčka in poskrbela za njegovo oskrbo v bolnišnici.
<
I
Trgovci z novci
Pravijo, da imajo banke spet dovolj denarja. Našega. Razkorak med njimi in nami, navadnimi državljani, torej spet bolj narašča.
Slo-Švica
Če bi se uresničile napovedi, da bomo po osamosvojitvi postali druga Švica, zdaj mnogi ne bi imeli takih težav zaradi kreditov v švicarskih frankih. Oziroma mi vsi sploh ne bi imeli težav.
Rot-acije
Okoli Rotnika je zadnji čas res vse več različnih rotacij.
Prijaznejši
Nekateri nas prepričujejo, da bodo uvedli okolju prijaznejše načine plačevanja računov. Ko bi le tisti, ki račune izstavljajo, uvedli cenovno prijaznejše plačevanje.
Enako, a različno
Nekateri politiki ogorčeno napovedujejo, da odstopajo, ker imajo vsega dovolj. Tudi nekateri gospodarstveniki odhajajo: ker imajo vsega dovolj. Delavci pa so ostali brez vsega.
Prvi meščan
Po tem ko Bojan Kontič ni (p)ostal podpredsednik svoje stranke, je velenjski župan postal prvi slovenski meščan. Prvi mož združenja slovenskih mestnih občin. Najbolj prepoznaven lahko ostaja še vedno kot dober velenjski župan.
Nič ne pomaga
Čeprav naj bi se razmere pri nas zboljševale, revščina še vse huje trka na vrata. Nič ne pomaga, če se delamo, da nas ni doma.
»Pravopisna« napaka
Vedno sem se držal zagotovil, da bodo v Šoštanju z blokom 6 nadomestili dosedanje bloke, in dosledno pisal »nadomestni blok 6«. Kot zdaj vse kaže, sem delal napako. Vendar ne pravopisne.
Jaslice in jasli
Tudi ob zadnjih praznikih je bilo pri nas po mestih in vaseh veliko živih jaslic. Vse manj pa je po vaseh pravih živih jasli. To, da imamo po mestih veliko »velikih živin«, ne pomaga veliko.
Naš čas, 22. 1. 2015, barve: CM K, stran 11
22. januarja 2015

ZANIMIVO
Lučo, njegove čokolade in izvrstna vina
ii
Lucifer in Angel sta že dolgo prepoznavna lokala v središču Velenja
Mira Zakošek
Lučo Žgank, ustanovitelj po vsej Sloveniji priznanega uspešnega AV studia, je nemirnega duha, vedno znova išče nove in nove priložnosti. A zdaj je povsem »padel noter« v kaj drugega kot čokolado. Okoli nje se mu vrti svet, o njej se pogovarja, lahko pa se vam zgodi, da bo kar sredi pogovora odhitel domov v svoj hišni laboratorij, kjer nastajajo pralineji vedno novih in novih okusov. Tja je pravzaprav kar nevarno stopiti. »Poskusi tega, je čisto nov! Ti ugaja ta krema? Ta je z viskijem! Kaj pa tale ...? In kako bi se jih ubranila, vsi so izvrstni in vse je izvrstno, še posebej, ker tudi zelo dobro ve, katero vino zraven »paše«.
Vsi, ki Lučota poznate, dobro veste, da je bil od vekomaj gurman in da za prijatelje rad tudi sam kaj skuha.
Zgodilo se je nenadoma. Prijatelj Andrej Guljat (nekoč je na Brdu kuhal za Tita) je pred sedmimi leti izdal knjigo o čokoladi. Lučo je brskal po njej in vse bolj je v njem dozorevala odločitev. V domači kuhinji je poizkušal, ali bi bil kos tej zahtevni slaščičarski umetnosti. Udeležil se je številnih tečajev po svetu, med drugim v Španiji, Italiji, na Poljskem, kjer je gledal pri delu največje umetnike, ki so ga naučili
tudi vseh natančnosti, ki jih »terja« čokolada. »Samo s kapljico vode si lahko vse pokvariš, da o tem, kako pomembno je, da si natančen pri odmerjanju sestavin, sploh ne govorim,« pravi, receptov pa nikakor ne izda. Pri delu je tako neverjetno zavzet, da mu mora uspeti. In mu res. Najbrž boste težko verjeli, da gre prav vsak nov okus čez njegove roke. Preizkusijo jih prijatelji in obiskovalci njegove kavarne.
Po tem se je dogajalo zelo hitro. Nakupil je potrebno vrhunsko opremo, tudi sestavine so vedno vrhunske, pri tem stavi na belgijsko čokolado in proizvodnja se je zače-
la. Najprej v domači hiši in med družinskimi člani. Glede na to, da je poskrbel, da pralineje ponuja tudi v res privlačni prestižni embalaži, pa je povpraševanje preseglo ponudbo in delavnica, ki jo je med tem uredil v kleti domače hiše, je res pokala po šivih. Lučotove čokoladne bombone so poznali že po vsej Sloveniji, to pa mu ni bilo dovolj, želel si je tudi lokal.
Razveselil se je priložnosti, da dobi v najem nekdanje prostore KSC prav v središču mesta. Skupaj s prijatelji, med katerimi so tudi arhitekti in mizarji, je okusno in seveda posebno opremil kavarno, ki
jo je poimenoval Lucifer, v zadnjem delu lokala pa je uredil delavnico. Tudi to ni bilo dovolj in zelo prav mu je prišlo, da je lahko najel tudi vse prostore nad lokalom. Lucifeiju pa je lansko leto dodal še Angela, vinski bar, v katerem so v predno-voletnih dneh dopolnili ponudbo. V tem lokalu želi razvijati kulturo pitja vina. Njegova vinoteka je iz dneva v dan bogatejša.
Lučova raziskovalna žilica pa je še naprej nemirna, zato se dopolnitve še vrstijo. Zagotovo ne bo odnehal, dokler ne bo imel občutka, da je njegova kavarna dosegla raven
dunajskih, po katerih se že ves čas ozira. V kratkem se boste lahko
pri njej med dru- ___ g i m
razvajali še s svetovno najbolj priznan i m i čaji Bergkrauter (najkvalitetnejši
lističi čajevcev). Dopolnili pa bodo tudi ponudbo izvirnih daril, ki bodo tako kot vsa doslej tudi okusno zavita. Med njimi bodo poleg čokolad in bombonov seveda tudi ti vrhunski čaji, pa vrhunska vina, delikatese ... To, da vrhunsko kuhajo eno najbolj priznanih svetovnih kav Julius Meinl, pa je tako in tako že dolgo
poznano.
Lučo pohvali sodelovanje z Mestno občino Velenje in tudi računa, da bodo skupaj še obogatili ponudbo prireditev. Sam je decembra pripravil odlično sprejete dalmatinske večere, kavarniško obarvani večeri pa naj bi se | na njegovem vrtu vrstili tudi v pomladnih in poletnih dneh. Na lokaciji v središču mesta zaposluje 10 delavcev, ki izdelujejo čokoladne bombone številnih okusov pa tudi izvirno in privlačno embalažo, v gostinskem lokalu pa je zaposlenih 5 delavcev. Letno predelajo v bombone kar 25 ton čokolade, ki jo prodajajo doma, pa celo na Japonskem, Kitajskem, v Švici, Avstriji, Angliji, Italiji (med drugim v Benetkah)...
Predvsem pa Lučo in njegova partnerka Jana (donedavna je bila socialna delavka, zdaj pa se je tudi ona zaposlila v lokalu, saj je Lučo očitno tudi njo povsem »zasvojil« s čokolado), nenehno razmišljata, kako ponudbo še obogatiti, pa tudi kaj gostinskima lokaloma še dodati, da bosta še bolj posebna in privlačna.
■
Boljšega sproščanja ne poznam
v
Jana Mihelič iz Šoštanja izdeluje miniaturno pohištvo, knjige ... - V svetu precej razširjen, pri nas zelo neprepoznaven konjiček
Tatjana Podgoršek_
Do konca tega meseca je v Mestni knjižnici Šoštanj na ogled razstava zbirateljskega miniaturnega pohištva v merilu 1 : 12 -mize, stoli, omare in drugo drobno pohištvo ter vsakdanji predmeti, kot so knjige, pisma, časopisi ... Vse predmete je izdelala Jana Mihelič iz Šoštanja ročno v očetovi manjši mizarski delavnici, ki je zanjo atelje, v katerem preživi kar veliko ur.
»Boljšega sproščanja, kot je izdelovanje miniaturnih predmetov, ne poznam. Lahko sem v delavnici celo dopoldne ali popoldne, v hišo se vrnem vedno nasmejana in polna energije,« je pripovedovala ob obisku. Da uživa v magičnem svetu miniatur, je bilo zaznati ves čas pogovora. Ves čas so bila namreč njena usta »ena sama dobra volja«. Povedala je, da se z izdelovanjem miniaturnih predmetov ukvarja nekaj let, da ji pri tem veliko pomaga oče, priučen mizar, in da je očitno ustvarjalno žilico podedovala po starih starših in starših, kajti slednja sta se ukvarjala z restavra-torstvom. »To sem želela početi v življenju tudi sama, a sem se kasneje odločila za turizem. Lani sem končala študij in na prejeti diplomi piše organizator poslovanja v turizmu in gostinstvu.«
Ustvarja iz lesa, papirja, iz materialov, ki jih najde v hiši ali njeni okolici. Vendar izdelava ni poceni, je pojasnila. Večino materialov je vseeno potrebno naročiti v tujini, ker jih v Sloveniji ni prav veliko ali pa so neustrezni. Doslej je za opremo miniaturne sobe naročila iz tujine preprogo, jedilni pribor in kozarce. Orodje, posebni noži, s katerim izdeluje predmete, ki imajo milimeter, dva, tri debeline, so prav tako dragi. »Pozna se, da je v Sloveniji zbiranje in izdelovanje miniatur zelo neprepoznaven in zahteven konjiček. Vem le za eno Slovenko, ki se ukvarja s tem. Je v Kopru, kjer je zaznati bližino Italije. Tam in drugod po svetu je to precej bolj razširjena in cenjena ustvarjalnost. Pri nas bi težko našel koga, ki bi bil pripravljen za miniaturno leseno mizo odšteti 50 evrov, v tuiini pa 500 evrov zanio ni nič neobičajnega. Tudi na
sejmih je vidno, kako dejavnost »cveti« v kakšnem okolju. Sama na njih še ne morem sodelovati. Se pa pridno učim in moji izdelki so vsako leto kakovostnejši. Največji njihov kritik je mož.«
O tem, kakšen miniaturni predmet bo izdelala, se odloča na osnovi svojih sposobnosti ter tega, če predstavlja zanjo poseben izziv, kot so - na primer - junaki fantazijskih filmov. Za miniaturno hišo, ki jo »opremlja« s pohištvom, izdeluje mize, stole ... po načrtu, sicer pa najraje ustvarja iz »glave«. Na ugotovitev, daje za konjička potrebna potrpežljivost, volia in natančnost
Jana Mihelič v mizarski delavnici, v kateri lahko ustvarjalno preživi ure in ure.
se je prešerno nasmehnila. »Res je. Je pa zanimivo, da so me v osnovni šoli pri matematiki vedno opozarjali na površnost. Od kod mi sedaj natančnost, ne vem, vem pa, da pri tem sem.«
Jana si želi, da bi njene izdelke videlo čim več ljudi, da bi konjiček postal tudi »kruh«. V življenju bi rada počela to, kar jo
rpcnir-nn vpcpli
Sredi zime, a pomlad že trka na naš vrt
Župnijska karitas Mozirje-Šmihel in Društvo za izobraževanje za samooskrbo Učni sadovnjak sta začela serijo pomladanskih delavnic za pridelovalce sadja, povrtnin, zdravilnih zelišč ter o delih na vrtu. Na prvo


letošnje brezplačno strokovno druženje so povabili vse, ki jih delo na polju in v vrtičkih zanima in veseli. V prostorih župnišča v Mozirju so v četrtek, 15. januarja, organizirali
Hflavnipr» 7.f»1f»ni i77iv na tpmn cptvf» tf»r 7
izmenjavo semen. V času, ki je primeren za izbiro in pripravo semen ter že za prve setve v posode in ogrevane rastlinjake. Jernej Mazej, strokovni mentor, bo na nadaljnjih srečanjih od februarja do maja spregovoril o vzgoji
ft

i'
bs ar
^ Interes za samooskrbo z - domačega vrta se povečuje tudi gzaradi strokovnih izobraževanj. LLm. - (Foto: Jože Miklavc)
sadik plodovk, kot so paprika, paradižnik in jajčevci, v marcu o invazivnih rastlinah, aprila pa naj bi se lotili praktične ureditve dela farovškega vrta pri župnišču v Mozirju.
■ In» Ictavf*
Sprejem novorojencev
Nazarje, 19. januarja - Župan občine Nazarje Matej Pečovnik je v ponedeljek v prostorih tamkajšnje osnovne šole pripravil sprejem za novorojence. V letu 2014 se jih je rodilo 24, vsakemu pa je lokalna skupnost namenila 125 evrov enkratne denarne pomoči. V letošnjem proračunu imajo za ta namen predvidenih blizu 3000 evrov.
tp
Naš čas, 22. 1. 2015, barve: CM K, stran 12
12
SPORT
Men
22. januarja 2015
Pravočasno prejeli klofuto
Nogometaši Rudarja na uvodni tekmi visoko izgubili s Sturmom - Jutri v Novem Gradu z Zagrebom
Deseti dan priprav so nogometaši Rudarja, šesti po jesenskem delu na prvenstveni lestvici v najmočnejši slovenski ligi, prejšnji petek odigrali prvo prijateljsko tekmo. Gostovali so pri graškem Sturmu. Avstrijski prvoligaš, ki je po jesenskem delu peti v tamkajšnjem državnem prvenstvu, jih je premagal kar s 6 : 0. Domača zmaga pa bi bila lahko po priložnostih še višja, a je nekaj močnih žog na Rozmanovo srečo zletelo mimo njegovih vrat.
Ne glede na to, da so v tem obdobju priprav njihove noge še pač trde, saj so doslej glavno pozornost namenjali predvsem obnavljanju telesne moči, niso pričakovali tako visokega poraza. Gotovo pa jih je tekma tudi opozorila, da je treba biti zbran od prvega do zadnjega sodnikovega piska.
Domači so prvi gol dosegli že, ko še ni preteklo niti pol minute (v 22. sekundi). Hitro vodstvo jim je
dalo krila, Rudarjeva pa spodrezalo in do konca prvega dela se je žoga znašla še trikrat v velenjskih vratih. Rudarji pa so domačemu vratarju v tem delu igre nevarno zagrozili le enkrat. To je bilo po prvem zadet-
častnega zadetka, prejeli pa so še dva. V nadaljevanju sta oba trenerja na igrišče poslala druge igralce. Gostje so bili bolj ali manj enakovredni domačim, a so zaradi nezbranosti prejeli še dva zadetka.
nedavnem velikem mednarodnem turnirju v ruskem Sankt Peterburgu, kjer je bil na zadnji tekmi z gostitelji (S. Peterburgom) edini strelec, s čimer so mladi Slovenci osvojili tretje mesto.
še nekaj časa igram za naše mladince,« je navdušen dejal po tekmi.
V Avstriji pa je prvič oblekel Rudarjev vratarski dres mladi Mariborčan Michael Lovrec (doslej je branil za Mariborovo drugo moštvo v 3. ligi). V spomladanskem delu bo zamenjava Matjažu Rozmanu. Dosedanji drugi vratar Matej Radan (prišel je prav tako iz Maribora) ima težave s hrbtom, zato vadi po posebnem programu. Če se mu
po njem narediti, da bo naslednjič bolje, ni razlogov za slabo voljo. Poznalo se je, da smo imeli le en trening na travi, domači pa so že v polnem pogonu. Lahko bi si za uvodno pripravljalno tekmo izbrali veliko lažjega nasprotnika in morda prepričljivo zmagali; to ni bila bolj stvarna slika. Bolje je, da smo že na samem začetku dobili pravo klofuto, ki nas mora spodbuditi k še bolj zavzeti vadbi. Ta tekma se žal ni izšla po naših željah, noge fantov še niso prave, čaka jih še trdo delo. Do nadaljevanja prvenstva je še mesec dni, pred nami še veliko tekem in verjamem, da bo iz dneva v dan bolje. Vreme nam sicer povzroča preglavice, vadimo večinoma na igrišču z umetno travo. Najbolj pomembno je, da ni poškodovanih igralcev,« s temi besedami je trener Jernej Javornik strnil dogajanje po prvi pripravljalni preizkušnji.
Semin Omerovič
ku, ko je Senad Jahic močno udaril po žogi z razdalje okrog dvajsetih metrov, domači vratar pa je s skrajnimi močmi preprečil izenačenje.
V drugem polčasu so velenjski nogometaši le zaigrali nekoliko bolje. Kljub temu niso dosegli niti
Na mladih svet stoji
Rudarjev trener Jernej Javornik je
zelo razveselil svojega nadarjenega Semina Omerovica, saj je zaigral v začetni postavi. Ta Rudarjev up se je zelo izkazal kot član slovenske mladinske selekcije (U-19) na
»Presenetilo me je, hkrati pa sem vesel te trenerjeve odločitve. To me obvezuje, da bom še bolj zavzeto treniral, saj bi rad čez čas postal redni igralec prvega moštva. Časa za napredovanje imam še dovolj, saj sem še vedno mladinec in lahko
stanje ne bo izboljšalo, bo morda prav Lovrec do konca prvenstva Rozmanova zamenjava.
Ni razlogov za slabo voljo
»Izid je takšen, kot pač je. To je trenutno stvarni kazalec naše pripravljenosti. Vsak poraz je neprijeten, toda če veš, zakaj je, kaj moraš
Sturm Gradec - Rudar Velenje 6:0 (4:0)
Rudar: Rozman, Klinar, Knezovic, Džinic, Jahic, Stjepanovic, Trifkovic, Tolimir, Babic, Firer, Omerovič. V nadaljevanju so dobili priložnost: Lovrec, Dedic, Bolha, Kašnik. Krefl, Radujko, Črnčič, Plesec, Saramati, Kocic, Jelic. Trener Jernej Javornik.

Dve tekmi, dve zmagi
V senci svetovnega prvenstva se domači klubi pripravljajo na domače prvenstvo, ki ga bodo v prvi moški rokometni ligi nadaljevanji s tekmami 16. kroga 13. oziroma 14. februarja.
Po jesenskem delu so v vodstvu aktualni prvaki, rokometaši Celja Pivovarne Laško. Velenjčani, ki so doživeli edini poraz prav z njimi, so drugi, tretji pa s šestimi točkami zaostanka za Celjani in štirimi za Gorenjem rokometaši Maribora Branika.
Igralci Gorenja so med tem odigrali že dve pripravljalni tekmi, obe v gosteh. V prvi so s 36 : 17 prema-
gali novinca v ligi, moštvo Slovenj Gradca, v drugi pa Trimo s 33 : 28. Strelci proti Slovenj Gradcu: Cehte 3, Skube 5, Golčar 1, Kleč 3, Dobelšek 2, Gams 3, Nosan 1, Duj-movič 6. Obrambe vratarjev Ferlin 11 obramb, Zaponšek 12 obramb,
Atleti odlično zakorakali v zimsko sezono
Mihalinčeva na Dunaju z zmago do norme za dvoransko EP
Maja Mihalinec je na atletskem mitingu, ki poteka na Dunaju, zmagala v teku na 60 m in z osebnim rekordom ter časom 7,39 sekunde izpolnila normo (7,40) za dvoransko evropsko prvenstvo. Tekmo je komentirala takole: "Vesela sem, da sem normo izpolnila že na prvi tekmi v sezoni, načrtujem namreč stopnjevanje forme. Tek tehnično še ni bil najboljši, iz tekme v tekmo pa bom to popravila."
Naši mladi atleti odlični na Prvenstvu Slovenije za U14 v dvoran
V nedeljo, 18. januarja, je bilo v Ljubljani Prvenstvo Slovenije za pionirje in pionirke U14 v dvorani. Vsi Velenjčani so odlično tekmovali in izboljšali svoje osebne dosežke, najbolj pa sta blestela Nea Meh, kije s časom 8,40 postala vice prvakinja v teku na 60 m. Z rezultatom 8,28 pa sije zlato in naslov državnega prvaka v teku na 60 m pritekel mladi I**" Tomaž Turinek.
V Trebnjem pa so zadeli: Cehte 6, Šoštarič 6, Skube 4, Papež 4, Kleč 4, Dujmovič 3, Golčar 2, Vrečar 1, Dobelšek 1, Gams 1, Nosan 1. Obrambe vratarjev: Ferlin 8, Zaponšek 7.
Medved še naprej
Čeprav je v prvi rokometni ligi do konca prvenstva še enajst krogov rednega dela in potem še končnica, v vodstvu rokometnega kluba razmišljajo tudi že o novi sezoni. S kapetanom Nikom Medvedom (iztekla se mu je triletna pogodba) so se dogovorili, da bo dosedanjim devetim sezonam zvestobe klubu, v katerem je zrasel v odličnega igralca, dodal najmanj še dve.
■ vos
Za šport toliko kot lani
Šoštanj - Iz proračuna Občine Šoštanj bodo letos za programe športa namenili 75.000 evrov. Največ, skoraj polovico, za kakovostni šport ter petino za športno vzgojo otrok, mladine in študentov. Deleži letos se v dveh programih razlikujejo od lanskih. Ker so lani za program spremljanja pripravljenosti športnikov in svetovanje pri treningu porabili manj kot polovico načrtovanih sredstev, bodo letos temu programu sredstva znižali, v enaki vrednosti pa zvišali programu športne vzgoje otrok, mladine in študentov.
■ mkp
Samo zelja ni bila dovolj
Bajramlič v peterki kroga
Košarkarji Elektre so se proti aktualnim državnim prvakom odlično borili, vendar jim ni uspelo pripraviti presenečenja, tako da so vknjižili trinajsti poraz v letošnjem prvenstvu.
Šoštanjčani so začeli dobro in z odlično obrambo držali korak s favoriziranimi gosti, ki so se morali za točki v Šoštanju še kako potruditi. Celotno srečanje so sicer imeli nekaj točk naskoka, a si občutnej-še prednosti niso uspeli priigrati. Nepopustljivi košarkarji Elektre so namreč skušali ujeti priključek, nekajkrat jim je to tudi uspelo, vendar so gostje iz Novega mesta predvsem preko Joksimoviča in Armsteada ob koncu zasluženo slavili z 81 : 70.
Jernej Kobale, trener Elektre Šoštanja: »Krka je upravičila vlogo favorita. Držali smo priključek vso celo tekmo. V zadnji četrtini pa je izvrstni Armstead s 17 točkami odbil vse naše poizkuse za presenečenje.«
Pri Elektri je tokrat blestel Sanel Bajramlič, ki se je z 19 točkami, osmimi skoki, tremi podajami in ukradenimi žogami ter eno asistenco s statističnim indeksom 26
Liga Telemach, 14. krog
Elektra Šoštanj - Krka Novo mesto 70 : 81 (48 : 56, 29 : 35, 12 j 15)
Elektra Šoštanj: Kosi 9 (2-2), Omladič, Zagorc 3 (1-1), Malus 7 (1-2), Lekič 4, G. Bukovič 4 (1-2), U. Bukovič 3 (1-2), Bajramlič 19 (1-2), Hasic 14 (2-4),
uvrstil tudi v najboljšo peterko 14. kroga liga Telemach.
Najboljša igralca (MVP) tega kroga sta bila dva - košarkar Tajfuna Ivan Držič in Šoštanjčan Jan Rizman, ki letos igra za polzelske
Tako so igrali
Brčina 7 (2-2)
Vrstni red: 1. Tajfun 26, 2. Zlatorog Laško 23, 3. Rogaška 22, 4. Krka (-1) 20, 5. Šenčur Gorenjska gradbena družba, 6. Grosbasket (-1) oba 19, 7. Hopsi Polzela (-1), 8. Portorož, 9. Helios Suns, 10. Maribor Nova KBM vsi 17, 11. Elektra Šoštanj 13
Hopse. V 15. krogu je Elektra prosta, nato pa v Šoštanj prihaja Grosbasket iz Grosuplja. Tekma bo 31. januarja ob 19. uri v Športni dvorani Šoštanj.
■ tr, foto: Sini
Kegljanje, 2 liga - vzhod 11. krog
Šoštanj: Rudnik Hrastnik 7 : 1 (3233 : 3054)
Šoštanj: Jug - 572 (1), Pintarič - 512 (1), Hasičič - 516 (0), Kramer- 559 (1), Sečki - 530 (1), Arnuš - 544 (1).

Naš čas, 22. 1. 2015, barve: CM K, stran 13
22. januarja 2015
«tffrui
SPORT IN REKREACIJA
13
Želim si dober rezultat
Najboljša slovenska deskarka Gloria Kotnik iz Velenja bo v Avstriji nastopila v dveh disciplinah - Sezona se ni začela po pričakovanjih
Tatjana Podgoršek
Pred tednom dni se je v avstrijskem Kreischbergu začelo svetovno prvenstvo v deskanju na snegu. Na tekmovanju sodeluje blizu 250 deskarjev in deskark iz 36 držav, med njimi je številna slovenska zasedba. V njej je tudi najboljša slovenska deskarka na snegu Gloria Kotnik, članica Kluba Deskanje na snegu deska Velenje.
in sicer v paralelnem vele-
Tikpred odhodkom na tekmovanje je povedala, da več pričakuje od slaloma, v katerem dosega boljše rezultate. »V minuli sezoni sem dosegla v paralelnem slalomu najboljši rezultat kariere - 9. mesto na svetovnem pokalu. Na zadnjih treningih sem dobila boljši občutek tudi v paralelnem veleslalomu. Čeprav se mi začetek sezone ni razpletel po pričakovanjih, sem optimistična. To je moje četrto svetovno prvenstvo, želim si dober rezultat. Se pa ne obremenjujem preveč s tem, ker sicer enostavno lahko pozabiš na tisto, kar je tvoja naloga - čim bolje odpeljati progo.« Na tekmovanje se je pripravljala na Rogli, trenirala pa je z Žanom Koširjem.
Za sezono si je skupaj z očetom Petrom, ki je njen trener in do nedavnega je bil tudi trener slovenske
deskarske reprezentance, zadala višje cilje od trenutno doseženih rezultatov. »Razloga za paniko ni, ker mi gre na treningih super. Potrebujem malo več samozavesti, zaupanja, da dobim občutek, da lahko tudi na tekmah ponovim vožnje s treningov.« Gloria ne ve, ali bo lahko sezono pripeljala do konca, saj mora denar zanjo zagotoviti sama. Naslednje tekme pa so na Japonskem, v Rusiji, kar je velik finančni zalogaj.
_ »Zelo sem. hvaležna družini, ki mi
K pomaga, in sponzoijem iz lokalnega okolja, ki me podpirajo.«Upa, da jo bo v njenih prizadevanjih podprl še kdo in ji omogočil uresničiti postavljene cilje. Deskati je začela po zaslugi svojih staršev pri petih letih, od dvanajstega dalje se s tem športom ukvaija intenzivneje. Za njo so dvoje zimske olimpijske igre. »Hitrost, občutek, ko voziš po robniku ... je super. Vsak šport je po svoje poseben, meni deskanje na snegu nudi želene užitke.«
Sicer pa je Gloria Kotnik študentka drugega letnika magistrskega študija menedž-menta v Kopru. Takoj po koncu sezone se bo lotila študijskih obveznosti, saj ji - zagotavlja - veliko pomenijo. »Na fakulteti so zelo prijazni do športnikov in nam omogočajo dobre pogoje za študij. Vidijo, da sem pridna, delovna in res nimam nikakršnih težav,« je še dejala Gloria Kotnik, ki jo danes (v četrtek) čaka prva preizkušnja na svetovnem prvenstvu v Avstriji -nastop v paralelnem slalomu.
Iz Topolšice do Zavodenj
LáJil
Util

Zanimive so te naše poti - nikoli dokončane, nikoli dovolj spoznane, pa naj bo to v okolici doma, širše po domovini ali celo zunaj nje. Važno je, da so lepe, zanimive, barvite, razgibane, predvsem pa prehojene s planinskimi prijatelji, s katerimi se veselimo, kjerkoli hodimo.
V	zimskem času se pohodi zaradi kratkega dneva in zimskih razmer odvijajo bližje domu, pa ni zato nič manj zanimivo in lepo. Eden takšnih je bil ob našem zaključku koledarskega leta, ko smo se planinci UNI 3 odpeljali do Topolšice, kjer nas je pričakala Alenka, ki njeno okolico še kako dobro pozna.
V	mrzlem, a sončnem jutru smo se mimo bolnišnice povzpeli v strmino v smeri Loma in kmalu
iz sončne rebri pod sabo občudovali Šaleško dolino, zavito v nežne meglice s puhajočimi dimniki šoštanjske termoelektrarne.
Hodili smo po lepi razgledni pokrajini, se spuščali v ozke doline, kjer je še bila močna slana, in se spet vzpenjali na pobočja. Sonce je grelo domačije in muce so se mu hvaležno predajale po vseh
kotičkih - po možnosti z »razgledom«.
Kar kmalu so se pred nami pojavile Zavodnje, kjer nas je vabila smerna tabla na Sleme in Uršljo goro. Mi smo si tokrat izbrali bližji cilj in se podali na pot z zavestjo, da se v bližnjem gostišču Pri Vidi že kuhajo dobrote za naš zaključek
odstrl pogled na Razbor, nežno ovit v jutranje meglice s cerkvico sv. Danijela. Po gozdni cesti smo naš pohod krožno zaključili v prej omenjenem gostišču.
Tu so nas razvajali z domačimi dobrotami, pa tudi v nahrbtnikih se je marsikaj našlo. Prostor je pomagalo ogrevati sonce, da smo
Del priložnostnega pevskega zbora.
leta.
Podali smo se levo po asfaltni cesti in nato z nje zavili desno na pobočja s travniki, lepimi razgledi na center kraja in področje Sv. Križa. V nadaljevanju se nam je približala rahlo pobeljena Uršlja gora in lepota kraja nam je zastavila korak. Pot nas je zatem krožno vodila desno, kjer se nam je
bili kot martinčki. Odlično razpoloženje smo popestrili s petjem in veselim druženjem, po katerem smo si zaželeli vso srečo, predvsem pa zdravja v novem letu, kar želimo tudi vsem vam, ki to prebirate!
■ Marija Lesjak
Skoki
Berlot tokrat slabše
Ta vikend je v Seefeldu potekal svetovni pokal v nordijski kombinaciji. Edini slovenski kombinatorec na tekmi Gašper Berlot, član SSK Velenje, je po slabšem skoku prvi del tekmovanja končal na 48. mestu. Tekaški del je opravil precej bolje ter se z 28. časom teka prebil na 41. mesto.
Ostali brez točk
Kranj - Matevž Samec je bil edini predstavnik SSK Velenje na pokalu FIS v smučarskih skokih, ki je potekalo minuli vikend v Kranju. Prvi dan tekmovanja je končal na 53. mestu, v nedeljo pa je bil 57.
Oberwiesenthal - V tem nemškem smučarskem centru je od petka do nedelje potekalo tekmovanje v alpskem pokalu v nordijski kombinaciji. Na tekmovanju sta nas zastopala Vid Vrhovnik in Gašper Brecl. Oba
sta ostala brez točk. Najbližje točkam je bil Vid na nedeljski tekmi, ki je končal na 31. mestu. Na sobotni tekmi so skakali na skakalnici HS 106 in tekli na 10 km. Vid je končal na 40. mestu, Gašper pa na 57. Na nedeljski tekmi pa sta na 5 km razdalji zasedla Vid 31. mesto, Gašper pa 55. mesto.
Jerneja in Ožbej peta
V soboto, 17. januarja, sta smučarskoskakalna kluba Zagorje in Velenje organizirala tekmo za pokal Cockta v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji za dečke do 14 in 15 let in deklice do 15 let ter v nordijski kombinaciji za dečke do 15 let. Nordijske kombinacije zaradi pomanjkanja snega na Rogli ni bilo. Skakalni del so izpeljali na skakalnici v Kisovcu na HS55.
Naši dečki do 15 let so zasedli: 5. Ožbej Jelen, 10. Denis Pikelj, 12. Rok Jelen; dečki do 14 let: 8. Jan Bombek; deklice do 15 let: 5. Jerneja Brecl.
Saša Sevčnikar
Kegljanje
Visoka zmaga Šoštanjčanov
Praviloma se ekipe, ki zmaguje, ne menjava. Prav to je storil domači trener in svojim fantom, ki so v prejšnjem krogu odščipnili točko, zaupal mesto v ekipi. Šoštanjčani so se na domačih stezah pomerili z ekipo Rudnika Hrastnik. Začetna postava domače ekipe je srečanje vzela zelo resno in goste dobesedno deklasirala. Vodstvo domačih z 2 : 0 in kar 132 kegljev prednosti je pomenilo že zmago, saj v nadaljevanju ni bilo pričakovati resnejšega odpora gostov. V igri drugega para jim je le uspelo iztržiti točko. To pa je
tudi vse, kar so prikazali gostujoči igralci. Začetek igre tretjega para je pripadal gostujočima igralcema, ki sta v nadaljevanju povsem popustila, tako, da sta domačina le povečevala razliko, ki je na koncu srečanja znašala kar 179 kegljev. Visok poraz je bilo veliko razočaranje za trenerja gostov, ki ni pričakoval tako dobre igre Šoštanjčanov, še manj pa slabe igre svojih izbrancev. S to zmago so Šoštanjčani ostali na vrhu lestvice s 16 točkami pred Litijo, 15, in De Vesto, 13, na zadnjem 10. mestu je ekipa Konstruktorja s 3 točkami. Prav s to ekipo se bodo Šoštanjčani pomerili v 12. krogu, in sicer v dvorani Tabor v Mariboru.
Vse več ljubiteljev gora
Planinsko društvo Šmartno ob Paki zaznamovalo 40-letnico delovanja - Po Martinovi poti v 12 letih več kot 2000 pohodnikov
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 16. januarja -
Leto 2015 je za člane Planinskega društva Šmartno ob Paki jubilejno leto. Mineva namreč 40 let od ustanovitve društva, ki je prvotno delovalo kot sekcija Planinskega društva Velenje, z ustanovitvijo občine Šmartno ob Paki pa deluje kot samostojno društvo. Jubilej so zaznamovali natanko na dan ustanovitve, v petek, 16. januarja, s slovesnostjo v dvorani šmarškega kulturnega doma ter izdajo novega vodnika po Martinovi poti.
Aktualni osmi predsednik društva po vrsti Zoran Predolnik ob pogledu na prehojeno pot ni skrival zadovoljstva, saj - kot je dejal - je društvo prešlo v zrela leta, mejniki v njegovem dosedanjem razvoju pa dokazujejo, da so na pravi poti do cilja. Trud in prizadevanja so obrodila bogate sadove, saj so lepote gora in vse, kar je povezano z njimi, približali širokemu krogu svojih somišljenikov. Več kot 250 jih je že bilo, zaradi finančne krize jih je danes blizu 190. Vsako leto organizirajo vsaj 15 izletov različnih težavnostnih stopenj, ki so dobro obiskani; že od vsega začetka se zavedajo, da morajo prihodnost društva graditi na mladih, kar počnejo danes še bolj zavzeto v šmarškem vrtcu in tamkajšnji osnovni šoli. Vse zahtevnejše ture narekujejo potrebo po strokovnem izpopolnjevanju lastnih kadrov in temu sledijo po najboljših močeh. Vzorno skrbijo za vzdrževanje planinskih poti, pono-
sni so na krožno Martinovo pot po zaledju Paškega kota, ki je vpisana v register planinskih poti od leta 2002 dalje in jo je doslej registrirano prehodilo več kot 2000 pohodnikov. Med pomembnejše
Zoran Predolnik: »Na osnovi naših dosedanjih izkušenj lahko pogumno markiramo našo nadaljnjo razvojno pot.«
mejnike v delovanju šmarški planinci uvrščajo še razvitje prapora ob praznovanju 30-letnice delovanja, ureditev društvenih prostorov v Martinovi vasi, lani pa so uredili še parkirišče ob železniški progi v Podgori za pohodnike, ki se podajo na vse bolj obiskano Goro Oljko.
Dobro organizirano in strokovno usposobljeno društvo, ki se lahko ponosno ozre na prehojeno pot, z optimizmom zre v svojo prihodnost. Člani društva so prepričani, da bodo ob praznovanju abrahama še bogatejši z izkušnjami, ustrezno kadrovsko pomlajeni, tisti, ki se bodo podali z njimi po planinskih poteh, pa »napolnjeni« z lepotami ter vsem, kar ponuja lepa narava. Prav tako se bodo tudi v prihodnje vključevali v aktivnosti lokalnega okolja, v katerem so že danes pomemben »igralec« pri skrbi za pestrejše in zdravo življenje občanov. Ob koncu slovesnosti so najzaslužnejšim članom podelili društvena priznanja ter priznanja Planinske zveze Slovenije. ■
Takšnega števila obiskovalcev slovesnosti niso pričakovali.
m

Naš čas, 22. 1. 2015, barve: CM K, stran 14
14
MODROBELA KRONIKA
22. januarja 2015
Neznanec iz stanovanja odnesel poln sef
Druge stvari ga niso zanimale, očitno pa je vedel, kje je sef in koliko je v njem
Milena Krstič - Planine
Velenje, 19. januarja - V nedeljo je neznani vlomilec iz stanovanja na Tomšičevi v Velenju odnesel sef, v katerem je bilo - milo rečeno - precej. Lastnik stanovanja in tistega, kar je bilo v njem, Edin Huremovic je preko spleta pozval morebitne očividce vlomilskega podviga, da se mu oglasijo. Oglasili pa smo se mu tudi mi, čeprav nismo nič videli. Smo pa želeli slišati, kaj in kako se dogaja tisto, kar v zadnjem času tudi na območju Policijske postaje Velenje ni redkost.
Pokazal nam je, kje in kako je storilec prišel v stanovanje, pokazal,
kje je imel 50 kilogramov težak sef. »Storilca (enega ali več) je zanimal samo sef. Denarnica s tisoč petsto evri, zlatnina, ki ni bila v sefu, ure, prenosni računalnik ... To ga ni zanimalo. Drugega ni ne iskal, ne premikal.«
Na dan vloma ga ni bilo doma. »Ko sem se malo pred 20. uro vrnil, sem videl, da so vhodna vrata sta-
je moralo zgoditi med 16. in 19. uro. »Storilec ni tvegal samo, da ga kdo opazi, ampak tudi, da se poškoduje, poreže, pade ...«.
V sefu je bilo veliko gotovine, preko 30.000 evrov, pa zlatnina, orožje, ki ga je kot član strelskega društva hranil doma,, ter dokumenti. »Denar so bili prihranki za otroke, vsak mesec dam zanje nekaj na
videl, da se dogajajo tudi ropi bank ... Težko je kaj pametnega svetovati, očitno pa ni pametno imeti denarja ne doma in ne v banki. Ne vem ... Rekel bi, da sproti uživajte, potujte, ne delajte si zalog. Očitno je lahko tudi večjega prihranka hitro konec.«
Želi si, da storilca čim prej ujemajo. »Sam bom normalno živel naprej. Delo imam. Močno pa si
Najprej na spodnji, potem na zgornji balkon, kjer je razbil steklo na vratih, sef pa odnesel kar skozi vhodna vrata stanovanja. Edin Huremovic:»Želim si, da storilca čim prej ujamejo.«
novanja odprta. Pomislil sem, da je v stanovanju mama. Odkar sem razvezan, pride večkrat, kaj prinese, pospravi ... A takoj ko sem vstopil, sem zagledal poškodovana balkonska vrata, razbito steklo in bilo mi je jasno, kaj se je zgodilo.« Stopil je do spalnice in sefa, ki ga je imel v garderobni omari. »Ni ga bilo.«
Vlomilec je tvegal, da ga kdo opazi. Bil je še dan, čeprav je bilo temno. Huremovic ocenjuje, da se
stran in denar, ki ga dajem na stran zase, za prihodnost.« Domneva, da je za to moral nekdo vedeti.
Zakaj je toliko denarja hranil doma, ga vprašam. »Dolgo sem ga hranil v bankah, potem pa sem zaupanje vanje izgubil.« Ima po izkušnji, ki jo je doživel, kakšen nasvet, kje naj ljudje hranijo prihranke, kako naj ravnajo? »Težko je dati dober nasvet. Sam sem imel vedno pred tem denar v bankah, pa sem
želim, da je storilec pravično obsojen.«
V iskanje storilca ali storilcev se je vključil tudi sam. Na spletu je objavil poziv tistim, ki so karkoli videli, in za vsako informacijo, ki bi vodila do storilca, ponudil tudi denarno nagrado. »Po moje je to edini način, s katerim bi lahko prišel do kakšnih informacij,« je še dejal.
■
Trije prometni dogodki
Velenje, 14. januarja - Kar se prometne varnosti tiče, je bil prejšnji teden in začetek tega spodbuden. Zgodili so se le trije dogodki. V sredo je zaradi prekratke varnostne razdalje počilo pri Velenjki. Ker voznik ni mogel pravočasno ustaviti, je trčil v drugo vozilo.
V	petek dopoldne je na mostu proti Letušu v naselju Šmartno ob Paki prišlo do prometne nesreče zaradi izsiljevanja prednosti. Voznik, ki je pripeljal na glavno cesto s stranske, je zaprl pot vozniku, ki je pripeljal po njej. Nastala je gmotna škoda.
V	ponedeljek, 19. januarja, opoldne so policisti pri konjeniškem klubu ustavili voznika osebnega avtomobila, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja. Po zakonu o voznikih so ga oglobili s 500 evri,
po zakonu o pravilih v cestnem prometu pa so mu avtomobil tudi zasegli. Nadaljevanje postopka bodo prevzeli na sodišču.
Oče prijavil spolno nadlegovanje hčerke
Velenje, 16. januarja - V petek popoldan je oče skupaj s 13-letno hčerko prišel na Policijsko postajo Velenje. Očetu je hči zaupala, da jo je spolno nadlegoval, otipaval in poljubljal proti njeni volji sosed.
Policisti so zadevo predali kriminalistom Sektorja kriminalistične policije Celje, kjer se specializirano ukvarjajo s tovrstnimi oblikami kaznivih dejanj.
Predrzna tatica
Šempeter, 17. januarja - V soboto malo po 14. uri je 31-letna tatica v ulici Ob rimski nekropoli v
Savinjski dolini vstopila v odklenjeno stanovanjsko hišo. Čeprav sta bila stanovalca v kuhinji v pritličju, je odšla po stopnicah v zgornje nadstropje in v spalnici našla in ukradla tri zlate prstane.
Pri vračanju jo je zalotil stanovalec in jo zadržal do prihoda policistov. Ti so zoper njo odredili pridržanje. Gre za staro znanko policije, ki jo bodo zaradi drzne tatvine kazensko ovadili.
Rop bencinske
črpalke
Velenje, 17. januarja - V soboto ob 18.30 so bili policisti obveščeni o ropu v bencinskem servisu OMW na Partizanski cesti. Storilca sta bila dva. Eden je stekel za prodajni pult, napadel zaposlenega - pri tem je uporabil električni paralizator -in zahteval denar. Drugi ropar, ki je bil oborožen s pištolo, je prebrskal
predale in blagajno. Z denarjem, odtujila sta približno 500 evrov, sta roparja, visoka približno 180 in 190 centimetrov, oblečena v temnejša oblačila, na glavi sta imela kapi z izrezom za oči, pobegnila.
Delavec na bencinskem servisu k sreči ni bil huje poškodovan.
Policisti v zvezi z ropom še zbirajo obvestila. Naprošajo vse, ki bi karkoli vedeli v zvezi z ropom, mu bili priča, se morda ravno takrat nahajali na bencinskem servisu, da pokličejo na 03 898 61 00, 113 ali anonimno telefonsko številko policije 080 12 00.
Lanos dobil noge
Velenje, 19. januarja - V noči na ponedeljek je bil v blokovskem naselju Šalek ukraden osebni avto znamke Daewoo Lanos, registrskih oznak CE 12 - 14R.
(Ne)občutljivost do nasilja
Adil Huselja
Tragične posledice streljanja v pisarnah satiričnega časnika Charlie Hebdo so prišle na naslovnice večine časopisov v svetu in enako je bilo z dramatičnim poročanjem o obračunu v tiskarni in judovski trgovini. Množičen protest, kije sledil krvavemu pokolu in so se ga udeležili tudi najvišji predstavniki evropskih in drugih držav, je imel močno sporočilo, vsaj deklarativno, čas pa bo pokazal, koliko je Francija po teh dogodkih ostala trdna, enotna in zaprisežena svojim vrednotam, kar velja tudi za Evropo. Po dveh tednih je ekskluzivnost novic iz Pariza že manjša in v ospredje prihajajo drugi dogodki. V ospredje se »silijo« ugibanja, ocene in napovedi o novih ukrepih, ki so jih uvedli ali jih nameravajo uvesti v (nad)nacionalne strategije in varnostne načrte institucij in varnostnih sil, ki skrbijo za (nacionalno) varnost evropskih držav. Kaj se bo in koliko se bo spremenilo, bo pokazal čas, toda prve napovedi in vtisi prvih izvedenih ukrepov niso ne prijazni in ne optimistični. Napotitev vojakov na ulice Pariza in drugih mest v Franciji, da s pripadniki francoske policije in žandarmerije zagotovijo varnost ljudi in ključnih institucij, je sicer pokazala odločnost ukrepanja, toda med ljudi je vnesla tudi nemir in strah, ki se je razširil tudi v druge evropske države. Občutek varnosti je porušen.
Občutljivost do nasilja je v naši družbi precejšnja, čeprav bi lahko trdili tudi drugače, sploh če govorimo o družinskem nasilju, nasilju nad ženskami in (nonšalantni) tolerantnosti do alkohola, ki igra pri nasilju precejšnjo vlogo. Toda dejstvo je, da se zdrznemo, če kdo vzame pištolo ali puško in začne streljati po mimoidočih. Zdrznemo se, če v medijih zasledimo novico, da je zdravnik z infuzijo kalija »pomagal« umreti neozdravljivemu bolniku. Tudi če gre za provoka-cijo, ne moremo ostati ravnodušni. Zdrznemo se, če pijan voznik trči v nasproti vozeči avto in pri tem umrejo trije mladi ljudje. Zdrznemo se, če mož ustreli ženo in nato sodi še sebi. Takšni dogodki nas prizadenejo in hkrati prisilijo, da se vprašamo, v kakšni družbi živimo in ali res ne bi (z)mogli ali znali preprečiti takšne tragedije, da posameznikom ne bi bilo treba posegati po skrajnih ukrepih, zaradi katerih ljudje umirajo.
Poleg etične in moralne slepote, slepote zaradi pohlepa po denarju, bogastvu ali slavi ter zaslepljenosti od (občutka) moči in uveljavljanja lastnih interesov, ki sem jih omenil v prejšnji kolumni, so za našo (svetovno) družbo škodljiva tudi dvojna merila. Pariško tragedijo so obsodili malodane vsi, v prvi vrsti vodilni politiki in vplivni predstavniki držav in (mednarodnih) institucij, pa tudi verskih skupnosti, ki ne želijo svoje vere povezovati s takšnimi dejanji. Hkrati pa smo že nekaj let vsak dan priče še bolj krvavim dogodkom, ki se ne dogajajo na pariških ali na ulicah evropskih prestolnic, ampak daleč od naših oči, toda ne predaleč, da ne bi videli ali slišali zanje.
Tudi tam umirajo nedolžni ljudje, in čeprav je med njimi veliko otrok, so odzivi tistih, ki imajo nekaj vpliva ali bi ga morali imeti, zelo mlačni. Skoraj da jih ni ali pa so slednji zaviti v diplomatski celofan, da niso razpoznavni niti razumljivi. In kot je Boštjan Videm-šek, eden najbolj verodostojnih pričevalcev nasilja in trpljenja ljudi na vojnih območjih, izjavil: »Mednarodna skupnost se še naprej dela, da ničesar ne vidi in ničesar ne sliši«, bi morali pariške dogodke pogledati iz tega zornega kota. Morda kot odgovor na številne vojaške intervencije in vojne v državah islamskega sveta v nasprotju z mednarodnim in humanitarnim pravom. Te so poleg smrti ustvarile in še vedno ustvarjajo trpljenje, strah, izničenje vseh človeških norm, lakoto in zaradi tega so evropske meje oblegane z begunci, drugi pa se pridružujejo ekstremističnim skupinam, ker nimajo več česa izgubiti.
Vprašanje, kdaj se bomo spet zdrznili (ker se zagotovo še bomo), ni pravo. Bolj primerno in pomembnejše bi bilo, kdaj bomo začeli resnično delovati kot ljudje in kdaj bomo prebudili človečnost v človeštvu? Cas bi že bil.
Iz policijske beležke
Zasegli drogo
Velenje, 13. januarja - V torek popoldan so policisti v postopku z Velenjčan-ko na Policijski postaji zasegli zavitek z belim prahom. Ker so posumili, da gre za prepovedano drogo, bodo vsebino poslali v forenzični laboratorij. V primeru pozitivnih rezultatov bodo napisali odločbo o prekršku.
V Jagru sta se stepla
Velenje, 14. januarja - V sredo popoldan sta se v trgovini Jager sprla občana, eden pa si je pri tem pomagal s pestmi. Policisti ga bodo ovadili za
povzročitev lahke telesne poškodbe.
Poskrbeli, da je prišel varno domov
Velenje, 16. januarja - V petek okoli 21. ure je na cesti pri trgovini na Selu obležal vinjen moški. Policisti so poskrbeli, da je prišel varno domov, a so mu »uslugo« zaračunali s plačilnim nalogom.
Grozil po telefonu
Velenje, 19. januarja - V ponedeljek so se policisti znova srečali z njihovima starima znancema s Kardeljevega trga.
Eden je drugemu po telefonu grozil z ubojem. Po pogovoru z njim so kršitelja oglobili.
Vredno pohvale
V petek, 16. januarja, je skrben občan policistom izročil avtomobilske ključe vozila chrysler s pripadajočim daljin-cem ter obeskom z napisom Marija pomagaj, Brezje. Lastnik lahko pride ponje na Policijsko postajo Velenje. Eden od občanov, tudi njemu velja pohvala, pa jih je obvestil, da je na deponiji premoga, na zaprtem območju, našel priklenjenega psa. Zanj so potem poskrbeli pristojni na Občini Šoštanj.
Ni tedna brez vlomov
Plinske jeklenke, mobilni telefoni, tudi sef, »težak« 34.430 evrov
Velenje, 13. januarja - Ne mine teden, da ne bi na tej strani poročali o tatvinah in vlomih. V noči na torek je neznanec (ali
neznanci) odlomil železno ključavnico in vlomil v zabojnik trgovine Mercator v Vinski Gori. Odtujil je 23 plinskih jeklenk.
Istega dne sta iz dveh kabinetov Osnovne šole Gustava Šiliha v Velenju izginili denarnici. Učiteljici sta oškodovani za 60 evrov.
V noči na sredo, 14. januarja, je bilo vlomljeno v Telekomov center na Kidričevi cesti v Velenju. Neznanci so prišli v center tako, da
so s silo telesa vlomili skozi vrata. Odtujili so več mobilnih telefonov in tabličnih računalnikov. O vlomu, ki se je v nedeljo, 18. januarja, zgodil na Tomšičevi v Velenju, pišemo posebej. V sefu, ki ga je neznanec odnesel iz stanovanja je bilo 29.800 evrov gotovine, zlata verižica, polavtomatska in plinska pištola z okoli 4.000 naboji (oškodovanec poseduje ustrezno dovoljenje za to), tablič-ni računalnik in ženska denarnica s 1.200 evri ter 600 bosanskimi markami. Skupna vrednost odtujenega je 34.430 evrov.	■
■
Naš čas, 29. 1. 2015, barve: CM K, stran 11
29. januarja 2015	15
UTRIP
15
Darovano -prodano!
Skorno, 17. januarja - Licitacija krač na god sv. Antona je ena najstarejših ohranjenih slovenskih šeg. V Skornem, kjer stoji cerkev iz 16. stoletja, posvečena Antonu Puščavniku, je vsako leto 17. januarja maša, pri kateri suhomesne dobrote dobijo blagoslov, šele po njej sledi tako imenovana odprodaja. Vsi izdelki, ki so na dražbi, so darovani, predvsem ji darujejo domačini, cena za odkup pa je po navadi višja, saj se kupci zavedajo, da gre zbrani denar za vzdrževanje
cerkve. Tudi letos je bila licitacija, ki se običajno opravi pod veliko lipo zraven mežnarije, uspešna. Kljub dežju se je zbralo veliko vernikov in nakupa željnih romarjev, tako imenovani ključar pa je ceno nastavljal spreti. Višanje cene do končnega zneska je posebej zabavno in vključuje vse zbrane, ki z zanimanjem opazujejo, kaj je naprodaj in kaj bo romalo z njimi na domačo mizo. Licitacija poteka, dokler ni prodana zadnja dobrota, velikokrat pa se zgodi, da jo kupec takoj preizkusi in tudi nesebično razdeli. Klopca pod častivredno lipo je kot nalašč za nadaljnje druženje.
■ MBK
400 petošolcev brezplačno smuča na Rogli
Dobrih 400 petošolcev iz enajstih štajerskih osnovnih šol se je brezplačno smučalo na Rogli v okviru vseslovenske akcije »Šolar na smuči«. Osnovni namen tega projekta je popularizirati zimske športe pri otrocih. Hkrati z brezplačno smučarsko vozovnico so bili mladim smučarjem na voljo tudi učitelji smučanja iz smučarskih šol Alpska šola, SD Unior, Snežak in Svizec, ki bodo s posebnim programom učenja smučanja začetnikom olajšali prvi stik z alpskim smučanjem.
Zgodilo se je ...
od 23. do 29. januarja
25. januarja, natančno mesec dni po božiču, se Cerkev spominja spreobrnitve farizeja Savla v poznejšega apostola Pavla; verjetno je tudi ta praznik pokril staro verovanje iz predkrščan-skega časa. Na ta dan so na Štajerskem nekdaj preganjali meglo, z njo pa bolezen, smrt in slabo letino; verjetno se v obredih skriva izganjanje zime ali spet srečanje z duhovi prednikov, ki lahko škodijo, nekoč pa je tudi veljalo, da je na ta dan ravno sredina zime; »Če v januarju drevje od mraza poka, jeseni s sadjem preobloženo stoka«, pa je pravšnji pregovor
za ta del leta;
-	25. januarja 1984 so krajani krajevne skupnosti Staro Velenje prvič praznovali svoj krajevni praznik v spomin na 15 talcev, ki so jih okupatorji 25. januarja 1944 ustrelili na starem sejmišču v Velenju;
-	prva številka časopisa Naš čas je izšla 26. januarja 1973; po Velenjskem rudarju, Rudarju in Šaleškem rudarju torej Naš čas; ime, ki se je izoblikovalo v komisiji za informativno in politično propagando, potrdil pa ga je izvršni odbor občinske konference SZDL;
-	26. januarja 1978 je četrti blok
Jolanda Batagelj (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
šoštanjske termoelektrarne prenehal poskusno in začel polno obratovati;
26. januarja 1993 je nekdanji župan Velenja in nekdanji poslanec v državnem zboru Republike Slovenije Srečko
Meh postal mandatar za sestavo takratnega velenjskega izvršnega sveta;
-	27. januarja 1996 sta Kmetijska zadruga Šaleška dolina in Radio Slovenija v Gasilskem domu v Gaberkah pripravila 34. srečanje slovenskih zadružnikov;
-	29. januarja 1981 je nekaj pred 23. uro že sedmič zagorel Ževartov, po domače Gorja-nov kozolec na vrhu tako imenovanega Gorjanovega klanca v Velenju. Navkljub vsemu pa kozolec na svojem mestu tudi danes še kar vztraja in vztraja;
-	29. januarja 2002 je Velenj-čanka Jolanda Batagelj (takrat Čeplak) zmagala v teku na 800 metrov na velikem dvoranskem mitingu v Bostonu z novim državnim rekordom in takrat najboljšim rezultatom na svetu 1.57,79.
■ Damijan Kljajič

Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50
J.t
t-	AVTOOÍU I
„	205 53 52
najugodnejši?*™*»'« proizvajalcev
* -	PREŠERNOVA CESTA 9 A
Bodoni
Stari trg 26 3320 Velenje TeL: 03/897-49-80 GSM: 041/728-017 e-mail: bodoni@siol.net
Vabljeni v prenovljen salon!
Delovni čas: pon - pet 9I,-171' sobota 9K-12h
SALON ZAVES IN SENČIL
GP PIRC
Gradbeništvo in druge storitve d.o.o
041 606 376
franc.brlec@siol.net
fl ^
^ autoglinšeh
Avto Glinšek d.o.o., Škale 35 b, 3320 Velenje | www.avto-glinsek.si
Tel.: 03 891 30 30, GSM 041 776 059
Avtoličarstvo * Avtokleparstvo * Cenitve za zavarovalnice * Vulkanizerstvo * Nadomestno vozilo * Menjava stekel
KAMNOSEŠTVO PODPECAN SEBASTJAN,
Salek 20, Velenje, tel.: 03 897 0 300
GSM: 070 849 569, del. čas: 8. - 16., sob. 8. - 13. ure
Izdelava in montaža nagrobnih spomenikov, okenskih polic, granitnih stopnic in tlakov, kuhinjskih in kopalniških pultov.
www.kamnnsestvD-pDdpecan.si
DO KONCA FEBRUARJA
POPUST
NA VSE STORITVE
hU
oros kop
Oven 21. 3. - 20. 4.
Že na začetku januarja ste ugotovili, da bodo vaši nemajhni načrti težko uresničljivi v tem mesecu. Sedaj vam je to še bolj jasno, a se še ne boste vdali. Čim prej morate prenehati razmišljati o preteklosti, saj boste zaradi tega le še bolj zmedeni in negotovi pri odločitvah o prihodnosti. Kdor se enkrat opeče, je pač bolj pazljiv, vi pa ste se doslej opekli že večkrat. In prav nič ne bo narobe, če boste tokrat zato še bolj oprezni. V naslednjem tednu se boste odločno soočili s problemi in boste končno dočakali tudi pravo rešitev. Pomembno poglavje vaše preteklosti bo končno utonilo v pozabo in lahko boste neobremenjeno načrtovali nova doživetja. Zdravje: občutljivi boste, zato dovolj počivajte. Tudi prehrano bi bilo dobro spremeniti. Odločajte se za lažje, zdrave obroke, polne vitaminov.
Bik 21. 4. - 20. 5.
Obeta se vam nekaj novega in zanimivega na področju ljubezni, saj boste preživeli vikend v družbi prijetne osebe, ki je ne boste pozabili čez noč. Če se boste končno nehali oklepati svojega prepričanja, da za vas na tem svetu ni več prave osebe, ki bi vam res segla do srca, se bodo stvari odvijale v smer, ki si jo želite že dolgo, vsaj leto dni. Žal se imate še vedno premalo radi, da bi vi naredili odločilen korak. Dovolj bo, da pokažete interes, tokrat je namreč tudi nasprotna stran zelo zagreta. A rahlo prestrašena. Če jo boste opogumili, se znajo stvari iz mrtve točke premakniti že v nekaj dneh. Če ne, bo vse skupaj še malo zorelo, kar sploh ne bo narobe. Enkrat ste se že opekli, zato previdnost zagotovo ne bo odveč. Vaša duša je namreč še vedno močno ranjena.
Dvojčka 21. 5. - 21. 6.
Srečno naključje bo poskrbelo, da vam tokrat ne bo treba narediti nič, le nasmejali se boste, ko vam bo partner povedal, kako čuti. S tem bo opravil tisto, česar ste se najbolj bali. Kljub vsemu boste ob koncu tedna zelo zadovoljni, saj boste ugotovili, da ste si sami ustvarili navidezne ovire, ki so vam preprečevale boljše rezultate. Sedaj bo šlo le še navzgor. Odločno se boste soočili s problemi in tudi končno dočakali pravo rešitev. Tudi zato, ker ste se vendarle premaknili iz mrtve točke in ste sami naredili veliko za svojo prihodnost. Veselite se in uživajte v družbi družine in prijateljev. Priložnosti boste imeli več kot dovolj, le izrabiti jih morate. V naslednjih dneh boste že rahlo načrtovali priprave na zimske počitnice, ki ni treba, da so
dolge. Tudi finančno stanje se vam bo končno izboljšalo.
Rak 22. 6. - 22. 7.
Preveč si prizadevate, da bi imeli vse pod nadzorom. Ne le svoja dejanja, ampak tudi druge. Šele ob koncu tega tedna se boste začeli umirjati in sami sebi dopovedali, da se morate manj vmešavati v življenja drugih. Včasih to počnete nezavedno, zadnje čase pa ste se v življenje enega od vam najbližjih vmešavali namerno. Zato, ker vas je strah, da se je narobe odločil. A to ni vaša stvar, zato se umaknite, dokler je še čas. Lahko se namreč zgodi, da vam bo zelo zameril, če se stvari ne bodo izšle tako kot si želi. Na koncu boste vi izpadli grešni kozel, česar si ne želite, kajne? Vsak se mora učiti na svojih napakah, četudi so te včasih boleče. Z neko osebno odločitvijo pa ne boste več odlašali. Čas je že bil, da pomislite tudi nase.
Lev 23. 7. - 23. 8.
Bodite bolj zadovoljni s svojim življenjem. V teh dneh se res ne boste mogli pritoževati. Počutili se boste zelo dobro, vendar veliko bolj v psihičnem kot v fizičnem smislu. Loti se vas namreč lahko kakšen prehlad, kaj hujšega pa ne bo. Srečni boste, ker vas delovne obveznosti in osebni problemi ne bodo več toliko obremenjevali kot v preteklosti. Ob koncu tega tedna bodite čim bolj potrpežljivi, saj lahko najboljše rezultate pričakujete ravno takrat, ko boste že skoraj obupali. Predolgo ste se trudili, da bi vam spodletelo tik pred ciljem. Nedelja vam bo ostala v spominu. Pravzaprav oseba, ki vam jo bo polepšala. Potrudite se, da se srečanje z njo ponovi. Čim prej, tem bolje. Za oba.
V začetku leta, ki je še vedno mlado, ste bili zelo skeptični zaradi neke osebne zadeve. Sedaj pa se boste mirno sprijaznili z nastalo situacijo in spontano pričakovali najboljše rešitve. Možnosti bodo majhne, vi pa ne boste obupali, saj ste pravi borec. Tudi zdravje bo odlično. To vas bo toliko bolj veselilo, ker bo vse okoli vas smrkalo in kašljalo. Morda boste v naslednjih dneh nekoliko nervozni le zaradi manjših finančnih skrbi, vendar boste tokrat o denarju razmišljali malo drugače. Veliko bolj razumno namreč, saj se boste začeli zavedati, da vam bo brez posojila težko uresničiti sanje. Dvakrat pa premislite, ali jih morate uresničiti že v teh dneh, ali pa jih lahko preložite vsaj tja do poletja. Vmes pa varčujte, saj to, če veste, zakaj, dobro obvladate.
Tehtnica 24. 9. - 23. 10.
Spremembe na bolje se bodo v teh dneh dogajale tako bliskovito, da skoraj ne boste mogli verjeti. Prav zaradi vaše intuicije boste vedeli, kje bo bolje, da se pravočasno ustavite. Trenutno bo to na finančnem področju. Ne tvegajte, če niste prepričani, da boste uspeli. Čas je zelo neugoden, zato se ne zanašate na srečo. Raje pojdite po korakih in počasi. Najprej poskusite in če bo uspelo, še nadgradite. Zdravje bo solidno, le več časa bi morali preživeti na zraku. In to aktivno. Čeprav to dobra veste, odločitev, da res začnete, prelagate iz dneva v dan. V soboto vas bo neka novica, povezana z vašim znancem, streznila. In ni dvakrat za reči, da bo to dan, ko se boste lotili uresničevanja obljub samemu sebi. Na začetku bo težko, potem pa ne le lažje, ampak tudi vsak dan lepše.
Škorpijon 24.10. - 22.11.
Končno boste osebi, ki vam veliko pomeni, vi pa njej žal ne več, dovolili, da odide iz vašega življenja. Najprej bo zelo hudo. Občutek osamljenosti vas bo hromil. Po nekaj dneh se boste začeli veseliti že skoraj pozabljenega občutka svobode. Zdelo se vam bo, da ste lahkotni kot ptica, ki od daleč vidi nešteto novih možnosti pod seboj. Spet boste neobremenjeno videli svojo prihodnost, vendar pa bodite pri kratkoročnih odločitvah vseeno previdni. Dobro premislite, preden boste iz idej prešli v dejanja, saj ni vredno, da se vam življenje ponovno zaplete. Zvezde vam priporočajo, da naslednje dni izkoristite za aktiven počitek, kar pomeni, da morate večkrat vsaj na sprehod. In to ne glede na vreme. Tudi druženje s prijatelji bo osvežujoče, zato se mu ne izogibajte.
Strelec 23.11. - 21.12.
Že nekaj dni vas pesti slaba volja, pa še sami ne boste vedeli, zakaj vam je ne uspe pregnati. Počutili se boste krivi za marsikaj, a bo vse le v vaši glavi. Morda tudi zato, ker se vam zadnje čase res dogajajo stvari, ki jih niste vajeni. Verjetno boste zato v teh dneh, sploh pa v dolgih nočeh, veliko premišljevali. Zato boste težko spali. Mračne misli bodo ponoči še bolj aktivne kot čez dan, ko se boste nenehno silili k delu. Pri tem še nekaj dni ne boste tako uspešni, kot si želite. Čas pa bo tekel dovolj hitro, da dnevi ne bodo podobni nočem. Vsak dan bolj se boste zavedali, da ne bo lahko, da spet pridete v staro formo. A boste uspeli. Korak za korakom, vsak dan boste naredili več. Najbolj veseli pa boste, ko se bosta s partnerjem spet začela več družiti in pogovarjati. Ohladitev med vama je bila le začasna. K sreči.
Kozorog 22. 12. - 20. 1.
Pred vami je dolgočasen vikend. Pa zato ne bo krivo zimsko vreme, ampak vaše počutje. Na začetku prihodnjega tedna boste spet vse doživljali bolj pozitivno, še posebej pa vam bo dobro dela narava. V drugi polovici tedna vam bo neka oseba z lažnimi govoricami povzročila precej skrbi. Najbolje bo, da se z njo soočite in pridete stvari do dna. Če tega ne boste sposobni narediti, boste začeli dvomiti o ljudeh, ki ste jim doslej zaupali. Zato boste odločno pokazali, da ste se spremenili. Tudi tistim, ki so o tem odkrito dvomili. Če boste pustili času čas, boste sami našli prave odgovore na vprašanje, kako naprej. Ti bodo od vas terjali tudi več odločnosti, manj prijaznosti. Paziti morate na svoje zdravje, ki vam zna v naslednjih dneh še malce
ponagajati. Glava vas ne bo bolela brez vzroka.
Vodnar 21. 1. - 20. 2.
Le redko ste sanjač, a tokrat boste. Sanjarili boste predvsem o neki trenutno nedosegljivi osebi ali nedosegljivem življenjskem cilju. In prav sanjarjenje vam bo pomagalo, da se boste lažje lotili nujnih del, ki vam res ne dišijo. Tako se boste laže prepričali, da se je vredno potruditi, saj boste vedeli, za kaj in za koga se trudite. V teh dneh uspešno dokončali neko poglavje svojega življenja. Iz trenutka v trenutek bo vaš korak v prihodnost bolj lahek in varen. Čutili boste namreč veliko nove energije in odločnosti. V naslednjem tednu boste z lahkoto uresničili vse svoje zamisli. Pa še počutje bo vsak dan boljše. Če si boste vzeli še več časa za zimske športe, ki so med vašimi najljubšimi, bo teden popoln.
Ribi 21. 2. - 20. 3.
V vaše življenje bodo prišle spremembe, ki jih sploh ne boste pričakovali. A dejstvo je, da ste jih povzročili sami, saj bodo rezultat vaše sposobnosti, potrpežljivosti pa tudi delovnih navad. Čeprav včasih delujete raztreseno in odsotno, ste pri delu učinkoviti. To vam bo odprlo vrata v lepšo prihodnost, a bodo ostala le priprta, če jih ne boste sami odprli bolj na široko. Ni namreč dovolj, da boste dobili priložnost, zbrati boste morali pogum, da se podate po negotovi poti in spremenite sedanjost. Po eni strani vam bo zelo hudo, po drugi niti najmanj. Že nekaj časa veste, da vas ne cenijo dovolj. Morda vas bodo začeli, ko vas bodo izgubili. Partner se tokrat ne bo želel opredeliti. Morda tudi zato, ker tudi on ne verjame, da boste tokrat res pripravljeni sprejeti izziv. Vse karte so v vaših rokah.
■
Naš čas, 22. 1. 2015, barve: CM K, stran 16
16
TV SPORED
22. januarja 2015
Četrtek,		Petek,		Sobota,		Nedelja,		Ponedeljek, 1	1 Torek,		Sreda,
22. januarja	1	23. januarja	1	24. januarja	1	25. januarja	1	26. januarja 1	1 27. januarja	1	28. januarja
tv slo t tv slo t tv slo t tv slo t tv slo t tv slo t tv slo t
06.05	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.35	Turbulenca
11.05	Odprta knjiga
11.55	Kaj govoriš?-So vakeres?
12.10	Glasnik, inform. odd.
12.35	Evropski magazin
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.35	S Trevorjem McDonaldom po
mogočnem Misisipiju, 2/3
14.20	Slovenski utrinki
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.45	Sončni mlin, ris.
15.50	Firbcologi, ponov.
16.15	Točka preloma, ponov.
17.00	Poročila ob petih
17.25	Ugriznimo znanost
18.00	Infodrom
18.05	Živalski čira čara, ris.
18.10	Bacek Jon, ris,
18.20	Fina gospa (I.), 9/6
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tarča
21.25	Prava ideja!
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Osmi dan
23.35	Panoptikum
00.25	Ugriznimo znanost
00.50	Dnevnik, ponov.
01.40	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.05	Infokanal
06.05	Odmevi	06.10
06.55	Dobro jutro	07.00
07.00	Poročila	07.20
07.08	Dobro jutro	07.25
08.00	Poročila	07.50
08.08	Dobro jutro	08.15
09.00	Poročila	08.35
09.08	Dobro jutro	08.55
10.00	Poročila	09.25
10.08	Dobro jutro	10.10
10.35	Ugriznimo znanost	10.25
11.00	Prava ideja!	
12.00	Panoptikum	10.30
13.00	Dnevnik, vreme, šport	11.00
13.30	Tarča, ponov.	
15.00	Poročila	11.55
15.10	Mostovi Hidak	13.00
15.45	Mali kralj, ris.	13.20
15.50	Vipo, ris.	13.55
16.00	Kapitan Sabljezobi, 17/26	14.20
16.15	Osmi dan	15.15 15.50
17.00	Poročila, vreme, šport	
17.25	Razred zase	17.00
18.00	Infodrom	17.15
18.10	Pujsek Bibi, ris.	17.30
18.20	Fina gospa (I.), 10/10	
18.55	Vreme	
19.00	Dnevnik, vreme, šport	18.30
20.00	Ansambel Spev, 1. del	18.40
21.25	Na lepše	18.55
22.00	Odmevi, vreme, šport	19.00 20.05
23.05	Polnočni klub	
00.15	Dnevnik, ponov.	
01.05	Dnevnik Slovencev v Italiji	
01.30	Infokanal	21.45 23.25
mogočnem Misisipiju, 3/3
tv slo t
•	^^ ^^^ 07.05 Leni in Čivka, ris.	^bm
tv slo i 07.10 xačmaEmlj°, ris. tv slo i
ne nn rw-^xi,;	m on m . • • ■ • •
06.00	Otroški kanal
07.00	Slastni prigrizki, ris.
07.05	Leni in Čivka, ris.
07.10	Pokukajmo na zemljo, ris.
07.15	Zoran in Žarko, ris.
07.20	Slastni prigrizki, ris.
07.25	Prihaja Nodi, ris.
07.30	Medvedek, ris.
07.35	Svet živali, ris.
07.40	Neli in Cezar, ris.
07.45	Vesela kmetija, ris.
07.50	Živalski čira čara, ris.
07.55	Pujsa Pepa, ris.
08.00	Slastni prigrizki, ris.
08.05	Male sive celice, kviz
08.50	Infodrom, ponov.
09.00	Zabavni kanal
10.15	Dobro jutro, ponov.
12.55	Deskanje na snegu, paralelni
slalom, prenos
14.25	Biatlon, sp, sprint (M), prenos
15.50	Bleščica, odd. o modi
16.25	Po Braziliji z Michaelom
Palinom, 3/4 .
17.20	Pričevalci: Dora Žebot Lavrenčič
19.20	Smučanje prostega sloga,
snežni kanal, posn.
19.50	Žrebanje Deteljice
20.00	Karamel, libanonski film
21.35	Sodobna družina (III.), 14/24
22.00	Polbrat, 1/8
22.45	Deskanje na snegu, paralelni
slalom, posn.
23.30	Točka, glasb. odd.
00.20	Zabavni kanal
pop
i 06.00 24ur, ponov.
07.00	Drobižki, ris.
07.10	Angelina balerina, ris.
07.40	Doktor Glavca, ris.
07.50	Minuscule, ris.
07.55	Queen Latifah show, am. ser.
08.45	Tv prodaja
09.00	Moje srce je tvoje, nan.
09.50	Tv prodaja
10.05	Barva strasti, nan.
10.55	Tv prodaja
11.10	Toskana, ljubezen moja, nan.
12.50	Tv prodaja
13.05	Nigellissima, ang. ser.
13.45	Ana kuha
14.20	Queen Latifah show, am. ser.
15.15	Moje srce je tvoje, nan.
16.10	Barva strasti, nan.
17.00	24ur popoldne
17.15	Toskana, ljubezen moja, nan.
18.55	24ur, vreme
19.00	24ur
20.00	Epilog
21.05	Vse o Stevu, am. film
22.55	24ur zvečer
23.25	Nepremagljivi dvojec, nan.
00.15	Obdarjen, nan.
00.45	24ur zvečer
01.15	Zvoki noči
06.00	Otroški kanal
07.00	Slastni prigrizki, ris.
07.05	Leni in Čivka, ris.
07.10	Pokukajmo na zemljo, ris.
07.15	Zoran in Žarko, ris.
07.20	Slastni prigrizki, ris.
07.25	Prihaja Nodi, ris.
07.30	Medvedek, ris.
07.35	Svet živali, ris.
07.40	Neli in Cezar, ris.
07.45	Vesela kmetija, ris.
07.50	Živalski čira čara, ris.
07.55	Pujsa Pepa, ris.
08.00	Slastni prigrizki, ris.
08.05	Firbcologi, ponov.
08.30	Infodrom, ponov.
08.40	Impro Tv, odd. za mlade
09.30	Zabavni kanal
10.15	Dobro jutro, ponov.
11.25	Alp. smuč., sp, superkomb.
SVSL (M), prenos
12.50	Alp. smuč., magazin
13.25	Deskanje na snegu, paralelni
veleslalom, prenos
14.30	Rokomet, sp (M): Španija -
Slovenija, prenos iz Dohe
16.55	Rokomet, sp (M): Hrvaška
-BiH, prenos iz Dohe
18.40	Biatlon, sp, sprint (Ž), posn.
19.20	Alp. smuč., sp, superkomb.,
SL (M), posn.
20.00	Nema Havana, dokum. odd.
21.00	Miranda (III.), 6/6
21.30	Broadchurch, 8/8
22.25	Kraljica Montreuila, franc. film
23.50	Točka, glasb. odd.
00.40	Zabavni kanal
pop
24ur, ponov. Drobižki, ris. Angelina balerina, ris. Doktor Glavca, ris. Queen Latifah show, am. ser. Tv prodaja
Moje srce je tvoje, nan. Tv prodaja Barva strasti, nan. Tv prodaja
Toskana, ljubezen moja, nan. Tv prodaja
Nigellissima, ang. ser. Ana kuha
Queen Latifah show, am. ser. Moje srce je tvoje, nan. Barva strasti, nan. 24ur popoldne
Toskana, ljubezen moja, nan. 24ur, vreme 24ur
Potovanje v središče Zemlje 2, am. film 24ur zvečer
Razsuti delci, kanad. film Eurojackpot
Razsuti delci, nad. filma Bojevniki, kanad. film 24ur zvečer Zvoki noči
Palinom, 4/4 Poročila, vreme, šport Ljudje podeželja, 11/1' Velika imena malega el Stine Vardjan, 1. del
nedonošenčke, dobrodelna prireditev
00.00	George Gently, 2/4
01.35	Ozare, ponov.
01.40	Dnevnik, ponov.
02.30	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.50	Infokanal
07.00 07.10 07.40 08.00 08.50 09.05 09.55 10.10 11.00 11.15 12.50 13.05 13.45 14.25 15.20 16.15 17.00 17.20 18.55 19.00 20.00
21.40 22.10 23.15 23.20 00.10 02.00 02.30
07.20 Na lepše, ponov. 08.30 Zima je zakon, studijska odd. 08.45 Nord. smuč., sp, smuč. skoki
(M), prenos 10.10 Alp. smuč., sp, smuk (Ž), prenos 11.40 Alp. smuč., sp, smuk (M), prenos
13.00 Nord. smuč., sp, smuč. teki, sprint (M+Ž), vključ. v prenos 13.25 Biatlon, sp, zasled. tekma (M), prenos
14.15 Nord. smuč., sp, smuč. teki,
sprint (M+Ž), posnet. 15.25 Biatlon, sp, zasled. tekma (Ž), prenos
16.10 Nord. smuč., sp, smuč. skoki
(Ž), prenos 18.00 Športni izziv, ponov. 18.55 Rokomet, sp (M): Francija -
Švedska, prenos iz Dohe 20.40 Deskanje na snegu, visoki
skoki, posn. 21.30 Gal Gjurin in Simf. ork.
Cantabile z gosti, koncert 23.25 Pršut, pršut, špan. film 00.55 Bleščica
01.55 Nord. smuč., sp, smuč. skoki
(M), prenos iz Sapora 03.55 Zabavni kanal
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	OTO čira čara
07.01	Tobi in njegov lev, ris. 07.10	Liza in Pavel, ris. 07.20	Hobonavti, ris. 07.35	Yoohoo in prijatelji, ris. 07.50	Lupdiru, ris.
08.05	Pikica in Pepermint, ris.
08.10	Želvica Lulu, ris.
08.25	Maša in medved, ris.
08.35	Skrivnostni ranč, ris.
09.00	Otroci, to smo mi, avstr. ser.
09.25	Minuscule, ris.
09.30	Lovci na zmaje, ris.
09.55	Tenkai vitezi, ris.
10.20	Anubisov hiša, nan.
10.35	Tv prodaja
10.50	Domači kraj, am. film
12.45	Tv prodaja
13.00	Downton Abbey, nan.
14.00	Preprosto italijansko, ang. ser.
14.30	Izgubljena nedolžnost, am. film
16.15	Glej, kdo se oglaša, am. film
18.00	Skriti šef
18.55	24ur, vreme
19.00	24ur
20.00	Da Vincijeva šifra, am. film
23.15	Osem milimetrov, am. film
01.30	Črni petek, am. film
03.00	Zvoki noči
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna
oddaja
10.30	Oglasi
10.35	Pop Corn: Orlek, Ines erbus
11.35	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.00	Videospot dneva
12.05	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Nanovo
18.40	Regionalne novice
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.05	Videospot dneva
19.10	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Naj viža
21.15	Regionalne novice
21.20	Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu
21.50	Iz oddaje Dobro jutro
23.20	Videospot dneva
23.25	Videostrani, obvestila
8.55 Napovedujemo 9.00 Dobro jutro, informativna
10.30	Oglasi 10.35 Naj viža
11.50	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.15 Videospot dneva
13.15 Videostrani, obvestila
17.55 Napovedujemo
18.00	Miš maš
18.40	Regionalne novice
18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.05 Videospot dneva
19.10	Videostrani, obvestila
19.55 Vabimo k ogledu
20.00	Popotniške razglednice:
Ukrajina
21.00	Regionalne novice 21.05 Napoleon in jaz, italijanski film 22.35 Iz oddaje Dobro jutro 00.05 Videospot dneva
00.10	Videostrani, obvestila
07.00	Ziv žav
sledi	Nanigugu, ris.
07.05	Svet živali, ris.
07.10	Vivi Vijak, ponov.
07.15	Zanov svet, ris.
07.25	Živalski čira čara, ris.
07.30	Minuta v muzeju, ponov.
07.35	Larina zvezdica, ris.
07.40	Zajček Belko, ris.
07.45	Svetovalka Hana, ris.
07.55	Vesela kmetija, ris.
08.00	Olivija, ris.
08.15	Mucika, ris.
08.25	Čarli in Lola, ris.
08.35	Mili in Moli, ris.
08.50	Oblakov kruhek, ris.
08.55	Pujsek Bibi, ris.
09.05	Pokukajmo na Zemljo, ris.
09.10	Adi v človeškem telesu, ris.
09.15	Peter Zajec, ris.
09.25	Timoteihodi v šolo, ris. nan.
09.50	Pim in Pom, ris.
09.55	Tabaluga, ris. nan.
10.20	Minuta v muzeju: Tančica
10.25	Danov Dinosvet, 12/26
10.45	Prisluhnimo tišini, svet. odd.
11.20	Ozare, ponov.
11.25	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja, tv Maribor
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.25	Ans. Spev, 1. del
15.15	Ko me več ne bo, franc. film
17.00	Poročila, vreme, šport
17.15	Velika imena malega ekrana:
Stine Vardjan, 2. del
18.20	Aplavzi
18.35	Eko utrinki
18.40	Mucika, ris.
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Naš vsakdanji kruhek, 16/18
20.25	Zapuščina, 8/10
21.30	Intervju .
22.20	V Fokusu: Ženske v veliki vojni
1914-1918, dokum. odd.
23.00	Poročila, vreme, šport
23.25	Alpe, Donava, Jadran
23.55	Dnevnik, ponov.
00.45	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.15	Infokanal
tv slo t
07.30 08.05
10.00 10.15 11.10 12.05
13.15 14.55 16.15 17.45
19.50 20.00
21.00 22.35
Glasbena matineja Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), posn.
Zima je zakon, studijska oddaja Alp. smuč., sp, SL (M), 1. vožnja Biatlon, sp, štafeta (M), vključ. v prenos
Alp. smuč., sp, SVSK (Z), vključ. v prenos
Alp. smuč., sp, SL (M), 2. vožnja Biatlon, sp, štafete (Z), prenos Nord. smuč., sp, smuč. skoki (Z), prenos
Smuč. prostega sloga: snežni
kros, posn.
Zrebanje Lota
Na utrip srca: Z umirjenim
korakom, Mahlerjeva Peta
simfonija
Kandidatka in šofer, slov. tv film Spustila se bo noč, koprod.
23.50	Cesar, dokum. film 00.15 Gal Gjurin in Simf. ork.
Cantabile z gosti
02.10	Zabavni kanal
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	OTO čira čara
07.01	Tobi in njegov lev, ris. 07.10	Mumu, ris.
07.20	Hobonavti, ris. 07.35 Yoohoo in prijatelji, ris.
07.50	Lupdidu, ris. 08.05 Pikica in Pepermint, ris.
08.10	Zelvica Lulu, ris. 08.25 Maša in medved, ris. 08.35 Legende Chime, ris.
09.00	Vprašaj Laro, ris.
09.10	Lovci na zmaje, ris. 09.35 Tenkai vitezi, ris.
10.00	Anubisova hiša, ang. nan. 5 Tv p
10
10.30	Ljubezen je večna radost, am. film
12.10	Tv prodaja
12.25	Downton Abbey, ang. nan.
13.45	Footloose, am. film
15.45	Zvezdni prah, am. film
18.00	Skriti šef
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Življenje, kot ga poznaš, am. film
22.10	Cena laži, am. film
00.00	Gigli, am. film
02.10	Zvoki noči
08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš
09.40 Ustvarjalne iskrice (102): Leseni
škratki 10.00 Oglasi
10.05 Popotniške razglednice: Ukrajina
11.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.30 Videospot dneva
11.35 Videostrani, obvestila
17.55 Napovedujemo
18.00 Nanovo
18.40 Migaj raje z nami
19.10 Videospot dneva
19.15 Videostrani, obvestila
19.55 Vabimo k ogledu
20.00 2266. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Spomin na pevca še živi, posnetek 2. dela koncerta 21.40 Skrbimo za zdravje: 22.40 Jutranji pogovori 00.10 Videostrani, obvestila
06.15 Utrip
06.30	Zrcalo tedna
06.55 Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.35 Obzorja duha: Papež v Aziji
11.10	Pogled na ... konstruktivizem
Avgusta Černigoja, dokum. odd.
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Dnevnik, vreme, šport 13.35 Polnočni klub, ponov.
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška 15.45 Otroški program
sledi	Maks in Rubi, ris. 15.55 Studio Kriškraš, ponov.
16.10	Duhovni utrip
16.30	Odprta knjiga
17.00	Poročila, vreme, šport 17.25 Slovenski magazin 17.55 Novice
18.00	Infodrom
18.10	Risanka 18.25 Vem!, kviz
18.50	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tednik
21.00	Studio city
22.00	Odmevi 23.05 Opus
23.35 Slovenska jazz scena
00.40	Duhovni utrip, ponov. 00.55 Dnevnik, ponov. 01.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.15 Infokanal
tv slo t
06.00	Otroški kanal
07.00	Slastni prigrizki, ris. 07.05 Leni in Čivka, ris.
07.10	Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.15 Zoran in Žarko, ris.
07.20	Slastni prigrizki, ris. 07.25 Prihaja Nodi, ris.
07.30	Medvedek, ris. 07.35 Svet živali, ris.
07.40	Neli in Cezar, ris. 07.45 Vesela kmetija, ris.
07.50	Živalski čira čara, ris. 07.55 Pujsa Pepa, ris.
08.00	Slastni prigrizki, ris. 08.05 Zgodbe iz školjke, ponov. 08.25 Infodrom
08.40	Enajsta šola, ponov. 09.05 Zabavni kanal
11.20	Dobro jutro 14.05 Velika imena malega ekrana:
Stine Vardjan, 1. del 15.15 Nema Havana, dokum. odd.
16.30	Točka, glasb. odd. 17.45 O živalih in ljudeh, izob. odd.
18.10	Dober dan, Koroška
18.40	Prava ideja! 19.05 Točka, glasb. odd.
20.00	Dediščina Evrope: Čudežna
otroka, nem. film 21.35 Jack Taylor (II.), Dramatik, 1/2 23.05 Sojenje Adolfu Eichmanu,
dokum. odd.
00.00	Odprta knjiga, ponov.
00.20	Točka, glasb. odd.
01.10	Zabavni kanal
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Drobižki, ris.
07.10	Angelina balerina, ris.
07.40	Legende Chime, ris.
07.50	Queen Latifah show, am. ser.
08.35 Tv prodaja
08.50	Moje srce je tvoje, nan.
09.40	Tv prodaja
09.55 Barva strasti, nan.
10.50	Tv prodaja
11.05 Toskana, ljubezen moja, nan. 12.45 Tv prodaja
13.00	Življenje, kot ga poznaš, am. film
15.15 Moje srce je tvoje, nan.
16.10	Barva strasti, nan.
17.00	24ur popoldne
17.15 Toskana, ljubezen moja, nan.
18.55 24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Hitch, am. film
22.10	24ur zvečer
22.40	Na kraju zločina, nan.
23.35 Vohun v nemilosti, nan.
00.25 Obdarjen, nan.
00.55 24ur zvečer
01.25 Zvoki noči
PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš
09.40 2265. VTV magazin, regionalni
-	informativni program 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Športni torek
10.15 2266. VTV magazin, regionalni
-	informativni program 10.35 Kultura, informativna oddaja 10.40 Kako do Energetskih izkaznic? 11.40 Spomin na pevca še živi,
posnetek 1. dela koncerta 12.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.50 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu
14.20 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka: Marvljice
18.40 Ustvarjalne iskrice (101): Pisani
19.00 šPaolp corn: Orlek
20.00	Vabimo k ogledu
20.05	Naj viža
21.20	Napovedujemo
21.25	Jutranji pogovori
22.55	Iz arhiva VTV: 50 zvezd za
otroke (7)
23.45	Videostrani, obvestila
08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna
oddaja 10.30 Oglasi
10.35 2266. VTV magazin, regionalni
- informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.50 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 To bo moj poklic: Medijski tehnik
18.30 Regionalne novice
18.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.00 Videospot dneva
19.05 Videostrani, obvestila
19.55 Vabimo k ogledu
20.00 25 let Društva za boj proti raku
Velenje, pogovor v studiu 21.00 Regionalne novice 21.05 Spomin na pevca še živi, posnetek 2. dela koncerta 22.20 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila
06.05	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.15	Vem!, kviz
11.00	Duhovni utrip
11.15	Prisluhnimo tišini
12.25	City folk: Daka
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Studio city, ponov.
14.20	NaGlas!
14.35	Evropski magazin
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.40	Viki Vijak, ponov.
15.50	Ribič Pepe
16.15	Opus, ponov.
17.00	Poročila, vreme, šport
17.25	Posebna ponudba, izob. odd.
17.55	Novice
18.00	Infodrom
18.10	Risanka
18.25	Vem!, kviz
18.50	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Pokličite babico, 8/10
21.00	Karpopotnik, dokum. film
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Globus, ponov.
23.35	Pričevalci: Stanislav Cikanek
01.05	Posebna ponudba
01.30	Dnevnik, ponov.
02.20	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.45	Infokanal
06.00	Kultura
06.05	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.15	Vem!, kviz
11.10	Posebna ponudba
12.00	Karpopotnik, dokum. film
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Intervju: Janez Winkler
14.20	Glasnik
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.40	Male sive celice, kviz
16.25	Globus, ponov.
17.00	Poročila, šport, vreme
17.25	Turbulenca, svet. odd.
17.55	Novice
18.00	Infodrom
18.10	Risanka
18.25	Vem!, kviz
18.50	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Wakolda, film
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Točka preloma
23.35	Turbulenca
00.10	Dnevnik, ponov.
01.00	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.25	Infokanal
tv slo t tv slo t
06.00	Otroški kanal
07.00	Slastni prigrizki, ris.
07.05	Leni in Čivka, ris.
07.10	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.15	Zoran in Žarko,r is.
07.20	Slastni prigrizki, ris.
07.25	Prihaja Nodi, ris.
07.30	Medvedek, ris.
07.35	Svet živali, ris.
07.40	Neli in Cezar, ris.
07.45	Vesela kmetija, ris.
07.50	Živalski čira čara, ris.
07.55	Pujsa Pepa, ris.
08.00	Slastni prigrizki, ris.
08.05	Studi Kriškraš
08.25	Zgodbe iz školjke: Bine
08.45	Infodrom
09.30	Zabavni kanal
10.15	Dobro jutro
12.30	Točka, glasb. odd.
13.50	Na vrtu
14.20	Stopimo skupajza
nedonošenčke, dobrodelna prireditev
16.05	Mostovi Hidak
16.30	Sojenje Adolfu Eichmannu,
franc. dokum. odd.
17.40	Alp. smuč., sp, SL (M), 1. vožnja
18.45	Žrebanje Astra
18.55	Odbojka, liga prvakov, ACH Volley - Berlin, prenos iz Ljubljane
20.40	Alp. smuč., sp, SL (M), 2. vožnja
22.00	Avtomobilnost
22.30	Ko se zdani, korpod. film
00.00	Glasbeni večer, Duo Lorenz-Šček
00.50	Točka, glasb. odd.
01.35	Zabavni kanal
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Drobižki, ris.
07.10	Angelina balerina, ris.
07.40	Doktor Glavca, ris.
07.50	Queen Latifah show
08.40	Tv prodaja
08.55	Moje srce je tvoje, nan.
09.50	Tv prodaja
10.05	Barva strasti, nan.
11.00	Tv prodaja
11.15	Toskana, ljubezen moja, nan.
12.50	Tv prodaja
13.05	Nigellissima, ang. ser.
13.45	Ana kuha
14.20	Queen Latifah show, am. ser.
15.15	Moje srce je tvoje, nan.
16.10	Barva strasti, nan.
17.00	24ur popoldne
17.15	Toskana, ljubezen moja, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Preverjeno
21.05	Trgovanje z belim blagom,
kanad. film
22.50	24ur zvečer
23.20	Vohun v nemilosti, am. nan.
00.15	Obdarjen, nan.
00.45	24ur, ponov.
01.15	Zvoki noči
06.00	Otroški kanal
07.00	Slastni prigrizki, ris.
07.05	Leni in Čivka, ris.
07.10	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.15	Zoran in Zarko, ris.
07.20	Slastni prigrizki, ris.
07.25	Prihaja Nodi, ris.
07.30	Medvedek, ris.
07.35	Svet živali, ris.
07.40	Neli in Cezar, ris.
07.45	Vesela kmetija, ris.
07.50	Zivalski čira čara, ris.
07.55	Pujsa Pepa, ris.
08.00	Slastni prigrizki, ris.
08.05	Ribič Pepe
08.30	Zgodbe iz školjke
08.50	Infodrom
09.00	Zabavni kanal
10.20	Dobro jutro
12.45	Točka, glasb. odd.
14.35	Velika imena malega ekrana:
Stine Vardjan, 2. del
15.45	Slovenski magazin
16.25	Rokomet, sp (M): četrtfinale,
prenos iz Dohe
18.55	Rokomet, sp (M): četrtfinale,
prenos iz Dohe
20.40	Zrebanje Lota
20.45	Športni izziv
21.20	Bleščica, oddaja o modi
21.50	Stranka, franc. film
23.30	Točka, glasb. odd.
0.20	Zabavni kanal
24ur, ponov.
07.00	Drobižki, ris.
07.10	Angelina balerina, ris.
07.25	Tara, ris.
07.50	Queen Latifah show
08.40	Tv prodaja
08.55	Moje srce je tvoje, nan.
09.50	Tv prodaja
10.05	Barva strasti, nan.
10.55	Tv prodaja
11.15	Toskana, ljubezen moja, nan.
12.55	Tv prodaja
13.10	Preprosto italijansko, ang. ser.
13.45	Ana kuha
14.20	Queen Latifah show, am. ser.
15.15	Moje srce je tvoje, nan.
16.10	Barva strasti, nan.
17.00	24ur popoldne
17.15	Toskana, ljubezen moja, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Najboljša ponudba, ang. film
22.25	24ur zvečer
22.55	Na kraju zločina, nan.
23.50	Vohun v nemilosti, nan.
00.40	Obdarjen, am. nan.
01.10	24ur, ponov.
01.40	Zvoki noči
08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna
oddaja 10.30 Oglasi
10.35 25 let Društva za boj proti raku
Velenje, pogovor v studiu 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Videospot dneva 12.05 Videostrani obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Mladi za Veleje:Start up kotiček
v Velenju 18.40 Oglasi
18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2267. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna informativna oddaja 20.40 Iz arhiva VTV: 50 zvezd za
otroke (8) 21.30 Dotiki gora: Slapovi v Peklu 21.50 Iz oddaje Dobro jutro 23.20 Razdvojeno srce, film o Ivanu
Pirečniku 23.30 Videospot dneva 23.35 Videostrani, obvestila
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna
oddaja
10.30	Oglasi
10.35	22675. VTV magazin, regionalni - informativni program
10.55	Kultura, informativna oddaja
11.00	Športni torek
11.10	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.30	Videospot dneva
11.35	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Ustvarjalne iskrice (103): leseni
škratki
18.20	Žogarija (13)
18.40	Regionalne novice
18,45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.00	Videospot dneva
19.05	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Na obisku pri ... Tonetu Vrablu
21.00	Regionalne novice
21.05	Pop Corn:
22.05	Iz oddaje Dobro jutro
23.35	Videospot dneva
23.40	Videostrani, obvestila
Naš čas, 29. 1. 2015, barve: CM K, stran 11
29. januarja 2015	17
PRIREDITVE
17
Knjižne novosti
CORPORON, Yvette: Ko šepetajo ciprese
od - Odrasli, 821-311.2 -Družbeni romani
Roman Ko šepetajo ciprese razburka tako našo domišljijo kot naše brbončice. Poln je namreč slastnih grških jedi in v tančico zavitih zgodb in skrivnosti grške mitologije. Avtorica je dodala še ščepec idilične grške pokrajine ter ljubezen med vnukinjo in ja-jo (njeno grško babico) in dobimo knjižno poslastico. Glavna junakinja Daphne že od malega živi v Ameriki, vendar se vsako poletje vrne na Erikuzo, majhen idilični otok blizu Krfa, kjer uživa v družbi svojih
žajo oba glavna junaka, plahega nabornika Marka in navihano beograjsko gimnazijko Ljiljano, med katerima se razplamti vroča ljubezen. Zgodba se začne leta 1972, z opisi nekdanjega služenja vojaškega roka, in se nadaljuje vse do slovenske osamosvojitvene vojne. Gre pa za mojstrski preplet družbenopolitičnega dogajanja, kulturnih razlik in iskrene ljubezni.
ROKAVIČKA: ukrajinska ljudska pravljica
ml - Mladina / C-S - Cicibani-Slikanice
Klasična pravljica v slogu Mojce Pokraj-culje je otrokom običajno všeč. Začne se takole: dedek je šel po gozdu, za njim je tekel psiček. Med potjo je dedek izgubil rokavico. Teče mimo miška, zagleda roka-
sorodnikov, predvsem babice, in seveda v brezskrbnih poletnih dneh in nočeh. Po nekajletnem premoru se, tik preden naj bi se poročila z izjemno bogatim ameriškim zaročencem, odloči za tradicionalno grško poroko in se z Evie, petletno hčerko, teden dni pred zaročencem odpravi na Erikuzo. Stvari pa se obrnejo nekoliko drugače kot je pričakovala. Daphne ugotovi, da kljub temu, da ima dejansko vse, kar bi si lahko mlada dama želela, ni več srečna. Pri tem ji je v veliko pomoč tudi babičina predanost tradiciji, ki ji končno odpre oči s tem, ko ji pove, da materialna varnost ni vse in da resnično šteje v življenju samo to, da znamo prisluhniti sebi.
LAINŠČEK, Feri: Strah za metulje v nevihti
od - Odrasli, 821-311.2 -Slovenski romani
Eden najbolj priljubljenih slovenskih avtorjev, Feri Lainšček, ki je za svoje ustvarjanje prejel tudi številne literarne nagrade, z ljubezenskim romanom Strah za metulje v nevihti zaključuje trilogijo, ki sestoji še iz knjig Ločil bom peno od valov in Muriša. Tokrat prizorišče dogajanja ni prekmurska ravnica, pa tudi avtorjev slog je malce drugačen, kot smo ga navajeni v njegovih delih. Kljub vsemu pa ostaja zvest pretanje-nim opisom človeške narave, ki nam pribli-
vičko, zleze vanjo in reče: »To bo domek moj.« In potem v dedkovi rokavički najdejo svoj domek še žaba, zajček, lisica, volk, merjasec in celo velik medved. Čeprav je tesno, je še vedno za vse dovolj prostora, če se le dovolj potrudijo in se stisnejo skupaj. Ukrajinska ljudska pravljica otroke nauči strpnosti in spoštovanja drugačnih od sebe. Poleg tega pa je odlična iztočnica za morebitno dramatizacijo.
KARLOVŠEK, Igor: Matej
ml - Mladina, M - Leposlovje od 13. leta
Devetošolec Matej se nikakor ne more sprijazniti z nenadno očetovo smrtjo. Prave opore ne najde niti v mami in sestri, kaj šele v sošolcih in sošolkah, ki se nanj pravzaprav spomnijo le takrat, ko je treba prepisati kakšno domačo nalogo. Vase zaprtega in tihega čudaka si nihče ne želi za prijatelja. Nekega dne pa se v njegovem življenju pojavi lepa Filipinka Sarangani, ki so jo sosedovi posvojili. Matej se na prvi pogled zaljubi vanjo, Sarangani pa mu je tudi precej naklonjena, saj je tudi ona v novi deželi osamljena, poleg tega pa ima za sabo temno preteklost, ki ji kljub kilometrom razdalje ne more ubežati. Krasen mladinski roman, prežet s čustvi in upanjem.
■ Meta Pivk Srdič
Lutkovna predstava
Citycenter Celje - V
nedeljo, 25. januarja, ob 13. uri vabljeni otroci na lutkovno predstavo Zimska pravljica v izvedbi KD Smeško; odvijala se na osrednjem prostoru Citycentra
POVEČAJTE
SI UGLEI
z oglaševanjem v naših medijih!
038981750
Kdaj - kje - kaj
VELENJE
Četrtek, 22. januar
14.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku
Bridge turnir 18.00 Mladinski center Velenje Harmonija, predstavitveni dogodek ob začetku projekta Medkulturni dialog v Velenju 19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana
Koncert aktiva za brenkala
Petek, 23. januar
19.30 Glasbena šola Velenje
Srečanje pihalcev glasbenih šol 19.30 Dom kulture Velenje
Mulc ... vas gleda (Zeleni abonma (4) in izven 20.00 eMCe plac - Galerija
Odprtje razstave Klare Jan preOBRAZba 20.30 Max klub
Lenart Krečič in Big Band RTV (Max Klub jazz festival - 1. koncert) 21.00 eMCe plac Klubski večer
Sobota, 24. januar
8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica Velenje 19.00 Drsališče Velenje Disco na ledu
21.00
Zimski Trianglov večer muzikala z gostom Samom O'Hanlonom (VB) eMCe plac Metaldays warm up party: Mosh 'till You Drop-Official
Nedelja, 25. januar
13.00 KAC, Efenkova 61
Brezplačno kosilo za vsakogar
Jaz, Aljaž in moj bratranec dinozaver
Sreda, 28. januar
14.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Knjižnica Velenje
Pravljična joga 17.00 Dom kulture Velenje
Slavnostna podelitev diplom diplomantom Višje strokovne šole Velenje 19.19 Knjižnica Velenje _
Predavanje Petre Žist Zdravljenje z refleksoterapijo
Petek, 23. januar
18.30 Dvorana Marof
Uvodni fotografski tečaj - Kako narediti lepo fotografijo
Ponedeljek, 26. jan.
16.00 Dvorana Marof
Plesno gibalne delavnice Polone Boruta (šolska in predšolska skupina)
20.15 Kulturni dom Gorenje Zumba
19.00 Restavracija Jezero
Planinski ples 19.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana
21.00 eMCe plac 4. Tarok turnir
Ponedeljek, 26. jan.
8.00 Šolski center Velenje, Andragoški zavod Ljudska univerza Velenje Predinformativni dan 2015 14.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 KAC, Efenkova 61
Kuharska delavnica: Pice 19.19 Knjižnica Velenje
Predavanje Franca Dolenca Izzivi digitalne agende in razvoj digitalnega trga 20.00 Kino Velenje
Filmsko gledališče: drama Ritem norosti
Torek, 27. januar
14.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice
16.00 Start:up Velenje (poleg stranskega vhoda v Rdečo dvorano) Arhitekturni kotiček 17.00 Velenjski grad
Fotografije s solunske fronte, odprtje gostujoče razstave Narodnega muzeja Valjevo 17.30 Dom kulture Velenje Dobrodelni koncert 18.00 Knjižnica Velenje
Predstavitev knjige Irene Cigale
ŠOŠTANJ
Četrtek, 22. januarja
9.00 Medgeneracijsko središče Šoštanj Kvačkanje
18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Odprtje razstave o razglednicah poročnika Henrika Rika Mravljaka
Petek, 23. januarja
8.30 Medgeneracijsko središče Šoštanj Ustvarjalna delavnica skupaj z gostjo go. Melito Praznik
18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Srečanje prijateljev filma -projekcija
Ponedeljek, 26. jan.
18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski turnir
Sreda, 28. januarja
12.30 Drsališče Šoštanj Drsanje
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 22. januar
17.00 Hiša mladih - sejna soba
Glasbena šola GVlDO - klaviature, solo petje
18. 00 Dvorana Marof
Vodena vadba Koronarnega kluba
19.30 Dvorana Marof Pilates
Torek, 27. januar
14.00 Hiša mladih - sejna soba
Glasbena šola GVIDO - kitara 18.00 Marof - zgornja dvorana Joga
18.00 Dvorana Marof
Tečaj družabnih plesov 19.15 Marof - sejna soba Šiviljski tečaj
Sreda, 28. januar
16.30 Hiša mladih - dile Plesna šola Spin
Lunine mene

27.
> januarja, ob 5.48, prvi krajec
Srečanje prijateljev filma
Šoštanj - Muzej usnjarstva na Slovenskem v petek, 23. januarja, ob 18h v prostorih muzeja pripravlja srečanje prijateljev filma na temo Šoštanja in Šaleške doline.
Izmenjali si bodo informacije in izkušnje ter ogledali nekaj filmskega gradiva starih in novih filmov in video zapisov s tega območja.
■ mkp
Še dva Lepa kamna CITY CENTER Celje
Šoštanj - V abonmaju Lepi kamen sta v sezoni 2024/2015 predvideni še dve predstavi, in sicer Partnerska poroka 18. februarja in Sedem let skomin 18. marca.
Abonenti, teh imajo v Šoštanju 148, pa so si štiri od šestih predstav že ogledali.
■ mkp
Četrtek, 22.1., 14.00-19.00 Biotržnica Petek, 23.1., 14.00 Kmečka tržnica Nedelja, 25.1., 11.00 Raziskovalno nedeljsko dopoldne, igre in eksperimenti, 13.00, lutkovna predstava Zimska pravljica, v izvedbi KD Smeško. Ujemite Citycentrova zimska dekleta za vikend na Celjski koči, Rogli in Golteh Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki
KINO VELENJE • SPORED
HEKER
Blackhat (ZDA) Akcijska kriminalka, drama, 125 minut. Režija: Michael Mann. Igrajo: Chris Hemsworth, Viola Davis, Holt McCallany, Manny Montana, William Mapother, idr.
Petek, 23. 1. ob 20.00 Sobota, 24. 1., ob 18.00
Režiser kriminalnih trilerjev Stranski učinki, Miami Vice in Državni sovražnik predstavlja napeto zgodbo o genialnem hekerju Nicholasu, ki ga izpustijo iz zapora, da bi pomagal izslediti skrivnostnega spletnega kriminalca. Neznani terorist z zapletenimi vdori v prepletena računalniška omrežja povzroča kaos na borzah, usodni napad na omrežje jedrske elektrarne pa povzroči nepredstavljivo katastrofo. Nicholasa sledi vodijo preko nevarnih obračunov od Chicaga do Hong Konga, vendar spretni zlovešči neznanec ves čas ostaja korak pred zasledovalci.
POROČNA PRIČA D.O.O.
The Wedding Ringer (ZDA) Komedija, 101 minuta. Režija: Jeremy Garelick. Igrajo: Kevin Hart, Josh Gad, Affion Crockett, Kaley Cuoco, Ken Howard, idr.
Sobota, 24. 1., ob 20.30 Nedelja, 25. 1., ob 20.00 Ponedeljek, 26. 1., ob 18.00
Ste brez frenda? Potem morda potrebujete Poročno pričo d.o.o.! Bodoči ženin Doug, se mora odločiti, kdo bo njegova poročna priča, a ugotovi, da pravzaprav nima prijateljev. In če pred svojo nevesto noče izpasti kot nekdo brez prijateljev, te
fante obupno potrebuje. In to hitro. Doug Harris je simpatičen, a povsem asocialen ženin z veliko težavo: njegov poročni dan se bliža, on pa še nima priče. Z nekaj znanja v dveh tednih, kolikor mu je še ostalo do poroke z dekletom svojih sanj, Doug poišče pomoč Jimmyja Calla-hana, lastnika in direktorja Poročne priče, d.o.o., podjetja, ki nudi lažne poročne priče ženinom, ki jih potrebujejo. Zaradi izjemne količine (prostaškega) humorja, širokega spektra odbitih likov in zanimive zgodbe, ki gledalca praktično že prvo sekundo posrka v dogajanje, že zdaj lahko rečemo, da nas čaka ena najboljši komedij leta.
ŽENSKA V KLETKI
Kvinden i buret (Danska, Nemčija, Švedska) Kriminalka, misteriozni triler, 97 minut. Režija Mikkel Norgaard. Igrajo: Nikolaj Lie Kaas, Per Scheel Krüger, Tro-els Lyby, Oyvind B. Fabricius Holm,Soren Pilmark, idr.
Petek, 23. 1. ob 18.15 - mala dvor,. Sobota, 24. 1., ob 20.00 - mala dvor. Nedelja, 25. 1., ob 17.30 - mala dvor.
Film je posnet po prvemu romanu iz serije svetovno uspešnih kriminalk Oddelek Q, Komora, večkrat nagrajenega danskega pisatelja Jussija Adlerja-Olsena. Policijski inšpektor Carl se po nizu življenjskih porazov znajde na oddelku za preiskavo starih nepojasnjenih zločinov. Pri zamrznjeni preiskavi pet let starega izginotja ženske, Carlu na pomoč priskoči skeptični Assad. Edina sled za pogrešano političarko je njen umsko zaostali brat, toda ne traja dolgo, da trmoglavi Carl dregne v osje gnezdo temačne zlobe in zarot, skritih pod
površjem hladnih skandinavskih čustev.
GAŠPER IN PETRA NA ZIMSKIH POČITNICAH
Karsten og Petra pa vinterferie (Francija) Otroški igrano- animirani film, 4+, sinhro-niziran v slovenščino, 73 minut. Režija: Arne Lindtner Naess
Petek, 23. 1. ob 18.00
Sobota, 24. 1., ob 18.15 - m. dvorana
Nedelja, 25. 1., ob 16.00 - otroška
matineja
Druga zgodba malih junakov, Gašperja in Petre, najboljših prijateljev, ki sta tokrat na zimskih počitnicah. Igrata se v snežnem igluju, norita na snegu in uživata -dokler se ne pojavi Peter, ki smuča veliko bolje kot Gašper. Petri se zdi, da je dobila novega prijatelja, Gašper pa je v vedno večji stiski. Kaj bo storil naš veliki mali junak? Film bo v slovenščini pripovedovala katja Preša.
VIŠJA SILA
Turist/Force Mejeure (Švedska, Danska, Norveška) Drama, komedija, 118 minut. Režija: Ruben Östlund. Igrajo: Johannes Bah Kuhnke (Tomas), Lisa Loven Kongsli (Ebba), Clara Wettergren (Vera), Vincent Wettergren (Harry), Kristofer Hivju (Mats), Fanni Metelius , idr.
Petek, 23. 1. ob 20.15 - mala dvor. Nedelja, 25. 1., ob 19.15 - mala dvor.
Film v središče postavlja preprosto ugotovitev: nikoli ne moremo vedeti, kako bomo ravnali v kriznih razmerah, zavedamo pa se, da nas bodo drugi vedno ocenjevali
prav na podlagi našega ravnanja. Ebba in Tomas z otrokoma za nekaj dni odpotujeta na smučarski oddih v francoske Alpe. Nekega dne družino med kosilom v gorski koči prestraši snežni plaz in idila se v trenutku sprevrže v nočno moro. V koči zavlada preplah, Ebba na pomoč kliče Tomasa, da bi ji pomagal zaščititi njune otroke. A Tomas se na njene obupane klice ne odzove; beži in razmišlja le o tem, kako bi sam odnesel celo kožo. Izkaže se, da je šlo le za preplah, a Tomasov in Ebbin zakon nenadoma zaide v krizo.
RITEM NOROSTI
Whiplash (ZDA) Glasbena drama, 97 minut. Režija: Damien Chazelle. Igrajo: Miles Teller, J. K. Simmons, Melissa Benoist, Paul Reiser, Austin Stowell,, idr.
Ponedeljek, 26. 1. ob 20.00 - filmsko gledališče
Devetnajstletni Andrew je obetaven bobnar na manhatnskem glasbenem konservatoriju, a noče biti zgolj povprečen glasbenik. Ker njegovemu očetu v življenju ni uspelo, ga skrbi, da ima tudi on povprečnost vpisano v genih. Ker si vseeno močno želi uspeha, bobne vadi vsak dan, vse dokler mu ne začnejo krvaveti roke. Želja po uspehu se še poveča, ko ga izberejo v šolsko glasbeno skupino pod vodstvom razvpitega Terencea Fletcher-ja, brutalnega glasbenega učitelja, ki mu nič ne more preprečiti, da ne bi iz svojih študentov izvabil vsega potenciala. Pod njegovim vodstvom se Andrew odpravi na pot popolnosti za vsako ceno - tudi svoje človečnosti.
Naš čas, 22. 1. 2015, barve: CM K, stran 18
18
OBVESCEVALEC

22. januarja 2015
Nagradna križanka Mobtel
V prodajalnih Mobtel vam priporočamo »Paket 2015«, ki vsebuje:
neomejene pogovore v vsa slovenska omrežja; neomejena SMS in MMS sporočila;
2015 MB prenosa podatkov v Sloveniji;
gostovanje v EU plačilo po porabi oz. največ 2,90 €/dan.
Vse to za le 23,95 € /mesec.
Ponudba velja do 31. januarja 2015.
Prodajalna MOBTEL
Velenjka, Velenje GSM: 051 344 244
Prodajalna MOBTEL
Interspar Šalek, Velenje GSM: 041 703 699
Prodajalna MOBTEL
Mozirje, Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) GSM: 051 303 003
Irscom Romeo Šalamon, s. p.
* sklepanje in podaljševanje naročnin
•prodaja akcijskih mobitelov
•prodaja Mobi paketov in Mobi kartic
•Novo: plačilo računov za storitve Telekoma Slovenije -brez provizije!
prodajalne mobtel
Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 2. 2. 2015na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«. Izžrebali bomo 3 nagrade: mobilni telefon, avtopolnilec in folijo za mobitel. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti.
Sanje.
Uresničene
Vam blizu!
S POSEBNO PONUDBO STANOVANJSKIH KREDITOV
z ročnostjo do 20 let in izjemno ugodnimi obrestnimi merami bo lažje!
banka celje
Preverite ponudbo v najbližji poslovalnici ali na www.banka-celje.si!
www.banka-ceije.si
postanite
In kako se lahko naročite na Naš čas?
ress@nascas.si
/ 898 17 51
Za naročnike do 8 številk zaston]!
IrtaHiite ugodnosti, ki Jih Imajo liki tednika Naš čas: doitiva na dom, nižja cena, d* osem številk zastonj, ugodnejše tudi cene n-allh oglasov In zahval!
ČETRTEK, 22. januarja
Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PETEK, 23. januarja
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SOBOTA, 24. januarja
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
NEDELJA, 25. januarja
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PONEDELJEK, 26. januarja
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avlo moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
TOREK, 27. januarja
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SREDA, 28. januarja
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 12. do 18. januarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 12. do 18. januarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
Naš čas, 29. 1. 2015, barve: CM K, stran 11
29. januarja 2015	19
OBVESCEVALEC
19
mali OGLASI
kumm^HII
KUPIM ali vzamem v najem hišo z vrtom ali manjšo kmetijo. Gsm: 040 202 800
JABOLČNIK, race, domači kis, borov-ničevec, medenovec in več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.
^ŽIVALI
ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve, z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495
NUDiMi|gg
SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
NEPREMIČNINE
PRODAMO 3-sobno lepo obnovljeno stanovanje velikosti 88 m2 na mirni sončni legi v centru Velenja. Zelo lep razgled, urejen blok ter okolica, protipotresna betonska gradnja stavbe, prijazni sosedje. Znižana cena 86.000,00 evra. Gsm: 040 132 727
PODARIM^™
STABILEN stol z vedrom (kot wc) za težko giljivo osebo podarim. Gsm: 051 856 033
PRDjjjj
SILAŽNE okrogle bale in seno v kockah prodam. Tel.: 03 5871 556, gsm: 031 799 476
PRAŠIČE težke 170 in 200 kg, ekološka reja, prodam. Gsm: 041 936 919 BIKCA, čb, težkega 180 kg, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041 462 931 BURSKO kozo, staro 3 leta, poceni prodam za nadaljnjo rejo ali zakol. Tel.: 03 5871 586
ražnoIHH
POSIPALNIK soli in peska prodam. Gsm: 041 776 176
PC računalnik HP 6000 PRO E8400, z monitorjem, miško, tipkovnico. Licenčni windows 7 slo. Prodam za 179 evr. Gsm: 041 692 995
PRODAJALNA LATKOVA VAS
Pestra in ugodna ponudba programa
REDNA CENA: 1.007,1 1 € motor MTD SnowThorX 80, 4-takt OHV 277 cm3 7,5 KS, širina 66 cm, elektro zagon, prestave 6 naprej/2 nazaj
snežna freza MTD OPTIMA ME 76

Dereze ICE TRACK
1.199" € 26" €
motor MTD SnowThorX 90, 4-takt OHV 375 cm3 10,5 KS, širina 76 cm, elektro zagon, prestave 6 naprej/2 nazaj
REDNA CENA: 29,54 € Dereze za čevlje za zasnežene in poledenele površine.
Dereze MOUNT TRACK
34 59 €
REDNA CENA: 38,43 € Dereze za čevlje za zahtevnejše pohodnike in planince.
PAN TIM d.o.o. Latkova vas81 d, SI - 3312 Prebold I Slovenija T: 03 777 1 4 23 M: 051 665 566 I E: trgovinaSuniforest.si
DELOVNI ČAS: ponedeljek-petek: 7.30-16.00, sobota: 7.30-11.00
tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223
3-sobno stanovanje na Stantetovi v Velenju, 79 m2, popolnoma obnovljeno leta 2008, 8/8 nad, vredno ogleda. Energ. razred: E (105 - 150 kWh/m2a). Cena 89.000 evr.
Poslovni prostor na odlični poslovni lokaciji ob prometni cesti Velenje-Šoštanj, v pritličju na Foitovi, velikosti 171 m2 za mirnejšo dejavnost, zgrajen 1970. Energ. razred: E (105 -150 kWh/m2a). Cena 155.000 evr.
več na
www.habit.si
DEŽURSTVA
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
POROKE1
Porok ni bilo za objavo.
[smrt|1H|||I
Sagmeister Emilija, roj. 1922, Ljubljana, Cesta 13. julija 36; Hostnik Stanislav, roj. 1929, Velenje, Uriskova ulica 50; Kitak Antonija, roj.1931, Rogaška Slatina, Spodnje Negonje 11b; Teržič Zlatko, roj. 1948, Šoštanj, Florjan 13; Kobold Ivan, roj. 1929, Slovenj Gradec, Legen 187; Atelšek Barbara, roj. 1943, Šoštanj, Aškerčeva cesta
5b; Vrabič Helena, roj. 1943, Polzela, Breg pri Polzeli, Pod Bregom 31; Dolar Vladimr, roj. 1940, Žalec, Šempeter v Savinjski Dolini, Petrov Trg 4; Brumec Marija, roj. 1935, Slovenske Konjice, Spodnje Grušovje 11; Žerjav Miroslav, roj. 1953, Slovenske Konjice, Preloge pri Konjicah 16; Kalpič Ivan, roj. 1950, Mengeš, Novakova ulica 3; Ložak Ivana Frančiška, roj. 1929, Slovenske Konjice, Škalce 1d; Kopina Pavla, roj. 1935, Velenje, Stari Trg 26; Zgonc Cveto, roj. 1925, Celje, Tkalska uli-ca14; Kodre Jožef, roj. 1951, Polzela, Ločica ob Savinji, Ob Savinji 8.
[ZDRAVSTVENI | DOM vVELENJEl
OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Srnavlenji
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na
v spomin
17. januarja je minilo 10 let, odkar nas je tragično in mnogo prezgodaj zapustil
BLAŽ CANKAR
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si...
PrijateljAljoša Slemenšek z družino
recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
liolpZDRAVNIKf
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 24. - 25. 1. - Daša Buršič, dr. dent. med.
SeteriNarÍkB
POSTAJA
Šaleška Veterina, d.o.o.
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm
031/688-600.
Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35:
ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13:
ponedeljek, sreda, petek 15.00 -17.00, torek, četrtek 7.30 - 9.00
Poišči 10 razlik!
Nagrajenci nagradne križanke Mestne občine Velenje, objavljene v tedniku Naš čas, 8. januarja 2014 so:
•	Polonca Herlah Krevh, Podkraj 46 d, 3320 Velenje
•	Davorin Ojsteršek, Cesta B. Kraigherja 3, 3320 Velenje
•	Ana Hudovernik, Paka 46, 3320 Velenje
Nagrajenci bodo potrdila za prevzem nagrade prejeli po pošti.
u
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.O.O.
Koroška cesta 37/b 3320 Velenje
PE ENERGETIKA PE VODOVOD IN KANALIZACIJA POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST REKLAMACIJE GLEDE OBRAČUNA ZA INDIVIDUALNE HIŠE, BLOKOVNO GRADNJO IN INDUSTRIJO
080 80 34
BREZPLAČNA ŠTEVILKA
Profesionalno In s pleteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči Izgubi vaših najdražllh
03 896 44 90
03 896 44 91 24 ur na dan
Plačilo na obroke
SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREBNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI:
•	prevoz pokojnika
•	ureditev dokumentacije
•	s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si
zahvala
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in tasta
STANISLAVA HOSTNIKA
iz Uriskove ul. 50 14. 5. 1929 - 10. 1. 2015
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so darovali sveče in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala Premogovniku Velenje, govornikoma Dragu Kolarju in Ludviku Hribarju za njune tolažilne besede, praporščakom in Pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje. Posebna zahvala družinam Završnik, Pejovnik in Ocepek za pomoč ob teh težkih in
bolečih trenutkih.
Vsi njegovi
zahvala
Z veliko žalostjo sporočamo, da nas je prekmalu zapustila draga mama, sestra in teta
BARBARA ATELSEK
iz Šoštanja 26. 11. 1943 - 7. 1. 2015
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Sorodniki, prijatelji, sosedi, sodelavci in znanci, hvala vam za tople besede, sočutje ter nesebično pomoč. Zahvala tudi gospodu župniku za lep obred ter Pogrebni službi Usar za profesionalno in diskretno opravljeno delo.
Žalujoči: sin Bernard, brat Franci, nečakinja Darja in ostali sorodniki
Naš čas, 22. 1. 2015, barve: CM K, stran 20
S Pustom šoštanjskim tokrat brez mask
Za en karneval vsaj tri mesece priprav - Edina nagrada za trud so obiskovalci, ki jih je vsako leto več - Za smeh bi morali dati več, kot mu je v zadnjih letih odmerjeno
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj, 16. januarja - Pust bo letos pohitel. Pride že 17. februarja, karnevali, njegova predhodnica, pa bodo v številnih krajih po Sloveniji potekali na pustno soboto, 14. februarja. Tudi v Šoštanju, kjer pustni komite že stopnjuje aktivnosti, ki so se začele že tri mesece
lu. S Turistično-olepševalnim društvom je pred tem pomagala pri miklavževanju. Parkeljne in angele je treba obleči. Mojca Slemenšek sodeluje eno leto. Lani je predstavljala Tresimirja in tudi letos ga bo. Mateja Smonkar ima daljši staž. Pomaga pri opravilih, ki so potrebna, preden se velik dogodek sploh začne. Šestinšestdesetletni
s katero sem stare in mlade ven metal. Potem sem bil graščak, imel sem sulico ... Zdaj pa je že enaindvajset let, odkar nosim zastavo.« To je odgovorna vloga, zelo odgovorna! »Vodiš cel karneval, gledati moraš nazaj, paziti, ali so prav odmaknjeni. Odmaknjeni morajo biti vsaj en meter.«
Roman Kramar je kot podpred-
Že zdaj se veselijo 6. marca, ko bodo s koši in Tresimirji krenili v Beograd.
Da je res tako, potrdi predsednik društva ter alfa in omega Pusta Šoštanjskega Peter Radoja. Ta se na karnevalu v Šoštanju skriva za Petrom Klepetcem. Že ve, zakaj je to dobro!
Prvo gostovanje čaka Pust
Pust Soštanjski bo letos »sekal glave"
Vsak karnevalski evro obrnejo trikrat
prej. Da ničesar ne prepušča naključju, smo se imeli priložnost prepričati na petkovem večernem sestanku. Čeprav so rekli, da jih tokrat ni prišlo veliko, je bilo omizje, ob katerem so spet delili naloge, kar zajetno.
Tjaša Založnik je prišla, ker še ni vedela, kakšno vlogo bo imela. Prvič bo sodelovala na karneva-
.tane Kraševec
pa je legenda Pusta Šoštanjskega. Kmalu bo trideset let, kar je zraven. Nosi zastavo. »Pred tem sem vetrnico,
sednik društva deklica za vse. »Za karneval se začnemo pripravljati vsaj tri mesece prej, in to na polno. Za tokratnega smo se začeli že novembra. Ogromno je organizacijskih reči, od kontaktov, urejanja prenočišč za skupine...«.
Trdo delo jim odtehtajo gostovanja, na katerih se znajo, ko so za potek odgovorni drugi, poveseliti.
Izbruh smeha pod Smrekovcem
Tak je delovni naslov letošnjega že 62. karnevala, ki bo 14. februarja v Šoštanju.
V lokalnem delu bo osrednja tema stalna menjava direktorjev TEŠ. Tudi Pust Šoštanjski bo tam odsekal kakšno glavo. Brez političnega dogajanja v državi in občini ne bo šlo. Oboje je vedno hvaležna tema. Veliko pa bo na karnevalu tudi tradicionalnih slovenskih skupin in veliko gostujočih iz Evrope. Prvič pa v Šoštanj prideta »enoti« iz Grčije in Francije.
lih zunaj slovenskih meja. Odkar so člani mednarodnega združenja karnevalskih mest, je to obveza. Nekakšna izmenjava.
Ampak ta čas se intenzivno posvečajo svojemu, domačemu šoštanjskemu karnevalu in maška-
nje ... Veliko tega je. Nanese na nekaj tisoč evrov. Žal v teh kriznih časih sponzorji zategujejo mošnjič-ke, vedno manj sredstev odmerjajo,« pravi Radoja. Vsak evro trikrat obrnejo. To znajo. »Pa bi bilo treba, še posebej v kriznih časih, za
Peter Radoja: »Vedno manj je denarja za smeh, čeprav bi ta moral biti v teh časih predpisan na recept.«
Šoštanjski na otvoritvenem dogodku Ptujskega karnevala 7. februarja. Ta karneval je eden največjih v regiji in sodelovati na njem je posebna čast. Na pustni torek, 17. februarja, bodo obiskali Pust Mozirski. Tudi tja gredo radi. Pa na Dobovo, seveda. Potem jih čakajo spomladanska in poletna gostovanja na karneva-
Stane Kraševec je zastavonoša že enaindvajset
let.
radi, ki mu bo sledila v športni dvorani. »Vanju vložimo veliko časa in truda. Temu primeren je potem obisk. To je naša nagrada,« so pripovedovali.
Lokalna skupnost jim gre na roko s finančno injekcijo. »Brez denarja ne bi šlo. Pokriti je treba stroške, kot so prenočišča in hrana za gostujoče skupine, varovanje, zavarova-
Roman Kramar: »Edina nagrada za trud so gostovanja, na katerih se znamo tudi mi poveseliti.«
smeh dati več. Ljudem bi ga bilo treba predpisovati na recept. Ljudje sprostitev, karnevale in maškarade, na katerih si lahko dajo vsaj malo duška, potrebujejo.«

Bodo delilniki delili na novo?
V javni razpravi nov pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov v večstanovanjskih zgradbah
Milena Krstič - Planinc
Velenje - O toplotni energiji in ceni toplotne energije se vsakič pogovarjamo na višku sezone. Zdaj je tak čas. Primerjamo stroške, bentimo nad računi, nad tem, da imamo zaprte vse radiatorje, pa vseeno plačujemo ... Čudimo se tudi plesni, ki se je naenkrat začela pojavljati, opozorila strokovnjakov, da je mogoče ne bi bilo, če ne bi toliko šparali, pa preslišimo.
Ob tem pa se pogosto zastavljajo tudi vprašanja, kako pravični so delilniki toplote na radiatorjih, ki so v stanovanjih večstanovanjskih objektov obvezni zadnja štiri leta.
Ministrstvo za infrastrukturo je namreč v javno razpravo poslalo nov pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v večstanovanjskih stavbah. Prinaša - prej mora biti seveda potrjen - dve novosti. V blokih, ki imajo dvocevni sistem po dejanski porabi, odčitani z delilnikov, bo treba plačati le še polovico porabljene energije, druga polovica pa bi se obračunala po kvadraturi stanovanja. Druga novost je, da se bo celotna v večstano-vanjsko stavbo dostavljena toplotna energija v primeru, če bo polovica delilnikov v bloku kazala porabo 0, obračunavala po kvadraturi.
Med Velenjčani smo preverili, kako se grejejo in kako zadovoljni so z delilniki in načinom obračuna, ki je v veljavi danes.
Kruna Škrobot: »Nova fasada na bloku, v katerem živim, predstavlja velik prihranek porabljene toplotne energije. Stanovalci smo za fasado plačali precej, a se pri ogrevanju pozna. Za primerno toploto v stanovanjih ni treba imeti odprtih vseh radiatorjev. Ni mi pa povsem jasno, zakaj plačujemo ogrevanje tudi za radiator, na katerem delilnik kaže 0.«
Husef Pajic: »Delilniki so se, vsaj kar se mene tiče, pokazali za dobro rešitev, tudi način obračuna se mi zdi pravičen. Finančni vložek v delilni-ke je bil precejšen in ni mi jasno, zakaj bi zdaj to
spreminjali?«
Tina Vanovšek: »Delilni-ki se mi zdijo dobra rešitev. Točno povedo, koliko energije porabiš. Tudi bolj pravično je. Včasih so bili pri kom radiatorju odprti na polno, odprta pa tudi vsa okna. Zdaj ljudje bolj pazijo na to, da energija ne uhaja v nič po nepotrebnem.«
■
Letos na samo »špico«?
V hotelu Paka v Velenju so se pomerili barmani Slovenije - Želijo si več sodelovanja pri promociji države
Tatjana Podgoršek
Velenje, 15. januarja - Društvo bar-manov Slovenije je pred tednom dni v kavarni hotela Paka v Velenju pripravilo 3. novoletni koktajl prijateljstva. Udeležilo se ga je 23 barmanov iz vse Slovenije, tekmovali pa so v dveh kategorijah, in sicer za pokal Wostok grand drink, seniorji pa za Martini pokal. Hkrati so združenje izkoristili tudi za ponovoletno srečanje.
V kategoriji Worstok je zmagal Rok Dobnikar (gostilna Dobnikar iz Topol pri Medvodah), pred Dali-borjem Jovičem (Life Class Portorož) ter Renatom Filipančičem (hotel Paka Velenje). Pri seniorjih je zmagal Miran Šobrl (Bled). Podelili so tudi nagrado za strokovno delo. To je prejel Edin Haličevič (restavracija Cubis Šenčur pri Kranju). Dobnikarju so podelili še naziv barman leta 2015.
Aleš Ogrin - Alex, predsednik društva barmanov
Slovenije, to ima 110 članov, je povedal, da je bilo to eno boljših društvenih tekmovanj tako po organizaciji kot strokovnosti, za kar ima veliko zaslug barmanka Velenjčanka Anica Oblak. Takšni so bili namreč odzivi tekmovalcev ter obiskovalcev prireditve. Sicer pa je bilo leto 2014 po njegovih zagotovilih za društvo uspešno. Doma so organizirali kar nekaj dogodkov, se udeležili tekmovanj v tuji-
ni. Odmevna je bila osvojitev 4. mesta na svetovnem prvenstvu in 28. v atraktivni pripravi koktajlov. »Sodimo v sam vrh in morda bo že letos čas, da stopimo na samo »špico.« Imamo vrhunske strokovnjake, ogromno lokalov z vrhunsko ponudbo. Tudi v Šaleški dolini imate ljudi, ki s svojimi napitki zadovoljijo še tako natančen okus.«
Večjo priložnost za barmane v prihodnje vidi Aleš Ogrin pri promociji države. Barman, pravi, predstavlja sebe, organizacijo in tudi državo, iz katere prihaja. »Želimo si več sodelovanja pri promocijskih aktivnostih države. Mešanje pijač je del kulture, ta pa je kamenček v mozaiku ponudbe Slovenije.«	■