SK \icrrj £JU3£MMSKZ za)6j\r ISTO 1921 $7£V. 10 Vsebina oktobrskega zvezka: 1. C. G.s Iz ostaline Jos. Murna-Aleksandrova. ............577 2. Ivo Šorli: Zgodbe o nekaterih krščanskih čednostih in nečednostih. (Dalje prihodnjič.).......................586 8. Dr. Ivan Prijatelj: Duševni profili naših preporoditeljev. (Dalje . prihodnjič.) ............:.............588 4. Alojz Gradnik: Ardegast.....................603 6. Marija Kmetova: Ema. (Konec.).................604 6. C. Golar: Na straži.......................608 7. Ivan Albreht: Tako bolno . . . .............1 . 608 8. Ivan Zoreč: Bera. (Iz povesti „Zeleni kader".)..........609 9. Stano Kosovel: Komu naj žije?.............. 618 ' 10. A. P.: Lastovka. (Dalje prihodnjič.)................619 11. Alojz Gradnik: Kostanjevica...................627 12. J. K.: Literarna črtica. (Konec.)..........i ....;. . 628 18. Književna poročila. . ..................., . . 634 Melik Anton. Jugoslavija. I. — A. M.: Gj. Szabo, Sr i)» Z^ndejanske resnice pa bo v Prešernovi stanci iz istega leta 1831., ki je najprej bila brez naslova in jo je poet pozneje značilno naslovil: «Prva ljubezen», menim v naslednjih treh verzih te pesmi: Z enointridesetim letom pa je dospela Prešernova idealistično-duševna in krepka čutno - fizična natura do silnega moškega izbruha, njegovi duševni toki in prirodni soki so se razcveli v krasno, opojno cvetko njegove ljubezni do Julije.570 V osmrtnici,posvečeni Čopu, govori Prešeren o silnem «notranjem žaru» (innere Glut) ne samo Čopove, ampak pač tudi svoje prirode. Pri oznaki pesnikove ljubezni do Julije, si ne moremo misliti, da bi bil žarek, ki je tako sijajno obžaril Primičevo hčerko, iz Prešernovih prsi šinil na dan samo zato, da doseže in obsine njo, o kateri se nam sporoča, da je bila res.nežna, a njrti_j^jx)§ebn^ Popek je dosegel štadij, v katerem se je moral razviti v cvet, in hčerka ljubljanskega trgovca je bila pač tak vnanji in \idni povod, kakršni so bili vsi formalni vzorci, ki s iJlhJeJBieigrerL i zposojev a 1 °^^oniantike in nji priljubljenih pesnikov, zjastLj^dJtalijana Petrarka, po čigar vzgledu tudi Prešeren s srcem za ljubljeno damo užganim «ji želi v Jjub^m_sJjjž. 1 v^J&Q_lruba- dursko. O kakšni zavestni pesniški fikciji seveda kljub temu ne smemo govoriti. Da Prešeren.ni bü sanjač. ampak-kregknJton-kretgn cjoyek, da je uTdr!UiJij(XJ^QičH to dokazuje dokaj konkretnih podrobnosti v ■ n j ego viF pesmi h .'*'r' AJ^a&re^^ kakršna je posedala v družbi staromodnih tet in ljubljanskih dam, ki «so si brusile jezike in si štele na perste per kafeti, kar jih ni in kar jih je ljubil device», ampak on je v nji ljubil «Domače sem lepe poznal dekleta, dežel sem tujih videl hčere zale; bila srca ni prostost men* odvzeta.» S to pesmijo datira začetek ljubezni do Julije. (Prim, o tem dr. Zigonovo s temeljito razpravo «Letnica 1833. v Prešernovih Poezijah» v CZN. 1906.) 270 Podrobnejšo analizo Prešernovega razmerja do Julije in Ane glej v moji razpravi «Drama Prešernovega duševnega življenja» v posebni štev. «Naših zapiskov», III. (1905.), št. 10 in 11. 271 PlSiLj^litajjevi proglasitvi Prešernove ljubezni do Julije za z g o 1 j pesniško fikcijo, za kar bi to ljubezen svojega očeta rada proglasila tudi Ernestina («Spomini», str. 7), je odločno nastopil Murko v svojih «Mislih k < % Prešernovemu življenjepisu» (Lj.zvon, 1901., str. 134.) in že poprej v svojih univerzitetnih predavanjih; v istem zmislu je razpravljal o tem ljubezenskem vprašanju prof. Korš v uvodu k svojemu ruskemu prevodu Prešerna, v delu^v za katero mu je pisec teh vrst dobavljal gradivo. Dalje prim.V.Steska (Kagwrv-y-obzornik, 1901., str.27.), dr.Tominšek (Lj.zvon, 1905, str.544.) in dr.Zigon (v citirani razpravi). kot v vidni realizaciji obenem vse one idealistične pritikline, s katerimi — vzetimi iz svoje prepolne idealistične duše — je bil ojLsam oMaL^edm^^i^uhezpi. Prešeren je gledal «sled sence zarje onstranske glofje», vtisnjene v oltar, ki si ga je bil naredil iz Julije. In ko je gledal to po svoje in iz sebe narisano «podobo nebeške lepote», so se mu hladile želje «ljubezni verne», to je: njegovega idealističnega stremljenja po lepoti. Julija je dala njegovemu idealu realno »ime», in pesnik se morebiti niti sam ni zavedal, da zliva z lepoto ideala, nosečega slučajno ime «Julija», v en akord lepoto noči, svetle zarje, dneva porodnice, jutra, poldneva, mračnega hladu večera, samote, nepokoja mesta, rože, tiče, vsakega kamena, z eno besedo: lepoto vsega vidnega sveta, od katere je imel pesnik ' v duši neminljiv, neizbrisljiv občutek in o kateri ie bila pravzaprav v njegovih pesmih_«yedna. sama govorjcaIT~A^gospodi~vsega tega poslednjega ni bilo že več Julijino «ime», ampak v to «ime» zajeta ona idealistična težnja, s katero je pesnik obdal svojo nezavestno iluzijo. Kq ie ppzneje_spoznal „to-iluzijo. je pesnik imgttpJtočil realno podlago njeno^- «lego^stvar» — od tega, kar ji je bil dodal iz svoje duše, od-^^fcožtya». Ljubezen do Julije je pomenjala za Prešerna ono srečno zlitev njegovih čuvstev in čutov, s katero je razmeroma še mladi pesnik tako zmagoslavno krotil in uglašal «življenja zmede». Bila je ta ljubezen zanj kombinirani žarek one «svetlobe zorne», o kateri pravi: «Le nji teme kraljestvo je pokorno, samo njo ubogajo viharjev sile.» BiJ^mu je ta ljubezen «zvezda na visokem nebu». In naj je še tako r a žšaj al «piFWinßTlI m in naj so se še tako «tepli valovi» in je «udarjal grom» sodobne splošne reakcije pred-marca, pri svitu te zarje je «na razjasnjenem azuri» njegove duše kraljeval mir in na morju javnosti in v kotlu njegovih čuvstev in nagonov je utihal zanj šum viharja. Prešeren je že takrat vedel, da so slučajne sestavine in slučajni odnoŠaji realnega življenja, ki sodoločajo individualno življenje visoke, idealne osebnosti, sovražni in nasprotni idealističnim težnjam njenim — o tem spoznanju priča njegovo mladostno «Slovo od mladosti» — vedel je torej že takrat Prešeren za «jezo sreče», t. j. usode, a takrat je imel še oči uprte v svoj realizirani ideal in je mirno rekel: «AfcLi&Jako. ytiwL ieza j>r eče, n ebo^e^Lj^ejjj k rog mojebarke.» V teh dveh stihih vidimo Prešerna še v polni idealistični samozavesti kot krotitelja* «jeze sreče», kot polnosilnega gospodarja «bžyj££»_svoj[<^ Toda pesnikova ljubezen ostane neusli- i ana, in sicer v oni moški dobi, ko njegova krepko-čutna natura ne more več živeti od samega «neba», ko njegova noga stremi po tem, da stopi na «zemljo». «Svetloba zorna» Julije se začne zavijati v zemeljske megle. InJ&rsg_jnu_ že Md^j^ejzgigd _oči, se_jriu pogled še enkrat upre v njegovjdeahln jnajlepša njegova pesem mu priRlpi iz pr sj: ven e c », •^^na jbolj belem marmorju oKanfen^cmiliip, ko «Sijalo solnce je podobe zale, pogleda tvoj'ga pil sem žarke mile, ljubezni so cvetlice kal pognale». A obenem so v tem ljubezenskem spomeniku že začrtane sence one noči, v katero je imel pesnik pasti poslej: «Zbežale soje sanje kratkočasne, bii3~MsiTnagä"upänje je celo, ki le temnejši noč stori, ko ugasne.» Pesnik^akor^dabi čutil, da se s tem spomenikom, nagrobnikom svojTTJubezW'pösIävlja od svojega ideala, krasnega, a zanj težkega kot gola, večna, neizpolnjiva ideja, da se poslavlja v korist resničnega življenja, «življenja noči», v katero kmalu «noben žar'k ne bo svetil», v korist realnosti, razločujoče se od idealnosti kakor se razločuje telega od zrakoplova. Prihaialjg čas, ko je začela Prešernu pos^atijnjegova idealna ljüijgzgn tQj&a, mučna Tn bri3Ka~~kaKor" «solz 'grenkilTTaipa». Njegova zdravočutna priroda je začela spraševati po ženski, ki bi mu bila dušna in telesna družica. Bližal se je odločilni trenotek, ki je zahteval od Prešerna, da združi idealne zahteve svoje duše z realnostjo, da stopi na trdna tla. Ta,jBj;ehp^s^i^posrečil I ' pesniku. Morebiti je bila že sama po š^"prenfflo" V'soglasju njegova vnanjost ž njegovo notranjostjo, da bi bil mogel upati na vsaj približno duševno in telesno ter socialno enakorodnost, smo čuli, da je Chrobatu govoril o «kaki hišni». Tudi je bil padec" njegov iz nebes na zemljo v Julijini ljubezni prestrmoglav, da bi se bil mogel ustaviti v primerni višini. Bodi temu kakorkoli: 38 Pre§£i£n^pöprej — z očmi, uprtimi v zvezdo «visoko na nebu» — go§fioclaiL«bar ke» svojega življenja, se_sedai_.zlije zjrealnostjo, z elementom irf postang^v^lki ga gjMIIi^gj^ h a r. Pesnik stopi v intimno razmerje zpAno ~ Jelovškovo, mladim, čednim dekjijeq^dp.neverjetnosti naivnim, rnalojnteligentnim, pri svojih in pesnikovi^jreh^^ežakonskih otrokih skoro nesrečnim c^/bitieffl, ne osrečujočim tudi pesnika. Prešere^ Je poizkušal Ano izobraziti, nosil ji je knjige, vodil ž njo prosvetljene pogovore, dajal ji novcev, da bi hodila v gledališče. A kakor pripoveduje njena hčerka Ernestina, se jzdi, da je hodila Ana menda rajši kramljat h gledališki gostilnjčarki in dajat pri zopetnem svojem blagoslovljenem stanju ljudem v zobe sebejnjrijcga. Spoznavši brezuspešnost svojih visokih prizadevanj, zvezati svojo življenjsko usodo z bitjem svojega idealizma, se je Prešeren združil z navadno /^zemljanko», odpahnjen od7rffbožtva» se_Je (okle niljis mrtn i ce», Ane in se z apl e tel v, te ž ke br ige in. bridkosti, ki jih je nosil možato, čeprav s sklonjeno glavo in ginečimi življenj-< skimi silami. Namesto erejšnje idealne «solz grenkih_kupe» hrepenenja je pil ^sedaj iz se grenkejše realne lončene posode življenja. Globok pogled v to trpko stanje, v katero je biicTpri-vedlo to razmerje Prešerna, nam nudi «čudovit in skrivnosten» dogodek, ki ga po materinih lastnih besedah sporoča v svojih «Spominih»272 pesnikova hči: «Neko nedeljo popoludne je prišla (Ana) k njemu; bil je nenavadno dobre volje. Dejal je, da se čuti zelo srečnega, da ima hčerko; kadar umrje, bode vsaj kdo plakal za njim. ,Tudi ti boš jokala; izpoznaš še-le, kaj imaš, ko me že več ne bo, kajti sedaj me ne umeš!... S tem sem le hotel reči, da sem srečen, ker imam bitje, kateremu je moje življenje res potrebno... O, ko bi tudi tebe mogel res osrečiti!' — ,Vzemi me, saj veš, da bi bilo to moja največja sreča/ Prešeren je globoko vzdihnil, podprl se s komolci, zakril oči ter se zamislil. Crez dolgo se je sklonil — bil je za deset let starejši. Nato je vstal, prijel mojo mater za rameni ter jo potisnil ven rekoč: ,Idi sedaj...!4» Sedaj, ko smo se v glavnih obrisih seznanili s Prešernovo osebnostjo v njenih prirodnih sestavinah, nagnjenjih in svojstvih, lehko pristopimo h kratki označbi najizrazitejših poti poetove misli, h karakteristiki one končne zaokrožene duševnosti, ki ji «pravimo svetovno naziranje. 272 Ernestina Jelovšek, o. c., str. 46. Prve direktive Prešernovemu pogledu na svet in življenje je dal brezdvomno Matija Čop, kLie kotjjivsi dunajski modroslovec^^ T; in za_pro^sorski izpit izjdasične filologije se pripravljajoči / Ijubyansldjteolog sigurno mnogo občeval z višjegimnazijcem in ožjim rojakom Prešernom, kakor je to delal glasom znanega nam /Ve^. v-i pisma v tem času z Goričanom Saviem, zanimajočim se za literaturo. Od Čopa se je Prešeren po ^sej^y^etnLOSti že v_teJi_ letih navzel globokega zmisla za najboljše poete grškega in rimskega r^yklasicizma, zl^^tL^a^elegike, tako mnogo govoreče tudi umu in srcu tedanjega modernega človeka. Nemška romantika s Friedy^/t*^^ richom Schlegelom na čelu je baš takrat vzbujala nov interes za proučevanje staroklasične literature. Lehko^ijiiislimo, da je Čop že takrat zainteresiral mladega Prešerna tudi za starejšo itali-jansjcfl poezijo, za katen) jejstotoko kazala takrat gospodujoča nemjka_romantika posebno umevanje in navdušenje. Veselje do izobrazbe v materinem jeziku so budila v tistih letih predvsem predavanja Metell^jpr^vega od države nastavljenega Af^tU. javnega predavatelja slovensčine na_ Kranjskem, iQ^^Cß^na 1 ju^jjajiskeix^Jbo^^^Qvju. Ta predavanja so smeli v zmislu najvišjega odloka z dne 2(5. decembra 1815. poslušati tudi dijaki tedanje gimnazije. Kakor trdi Marn,273 je tudi Prešeren poslušal ^j^xn* Metelka, ki je bil začel s svojimi predavanji dne 16. aprila 1817. ^ To stolico slovenščine je bil s pomočjcf^Kopitarja izposloval in predavateljsko mesto na nji pridobil^Metelku ravnatelj filozofskih študij ljubljanskih,^Matevž Ravnikar, kije med leti 1815.—-1817.,^^ ^ stanujoč z Metelkom, semeniškim ekonomom in spiritualom, pod istojsemeniško streho, pisal svoje «Zgodbe sv. pisma za mlade ljudi», polagajoč zlasti s to knjigo one smernice razvoju knjižne ä slovenščine, po katerih *s[ jepridobil v slovenski literaturni zgodovini ime «očetajžlovenske proze». Ravnajoč se po zgledu onega Ravnikarja. ki si je bil svoje jezikovnorazvojne smernice priredil po Kopitarjevih nasvetih, se je oprl Metelko s svojimi duhovniškimi", učenci na preprosti in nepokvarjeni jezik kmeta, ne prihajajočega * mnogo v dotiko z mestnim, slovenščino kvarečim prebivalstvom. ' Uspeh te stolice je bil velik. Skoro_se |e_razlegla s prižnic cele * t ^dežele enotnejša, slovniško pravdnejša in blagoglasnejsa slovenska beseda. Pa tudi v novih, v prvi' vrsti nabožnih knjigah, ki so jih začeli v obilnem številu pisati in izdajati Kopitarjevi, Ravnikarjevi 273 Jezičnik, IX., str. 28. in Metelkovi učenci, se je razodeval pt'\ jezikovni napredek. Ko pride stvar enkrat v tok, običajno ena evolucija tirzo vodi za seboj drugo. L^yUä^Si&i' učiteljih v slovenščini vzgojeni in zanjo ogreti, so se že po dobrih desetih letih tako izpopolnili, da so — po pravici čuteč_se nejnižje^odjsvojih nekdanjih učiteljev — posedi po noyi, VLŠji^ s^opnji razvoja domače literature. In na Čglo te nove evolucije in v opozicijo s staro sta stopilarrbaš^Čop {ciin Prešeren horp^«.CeJbel|co»• Toda o tem pozneje. Kar se^tiče Prešernovega svetovnega nazora, si moramo misliti, da je prinesel poet že iz dosedanjega drugovanja s Čopom neko izvestno orien taci io vpogleduna _svet in življenje. Ta je mogla slonetj_ edino na staroklasičnem naziranju z vzbujenim 9 zmislom za ^laziranje romantjkov, polagaj oči h baš v tistem času 7^a^Zy?nffiogem oziru mostove me d.svojim in starih Grkov^duševnini svetom. — V jeseni 1821. je prišel Prešeren naJDunai. v široki^ svet, v ozračje misleče avstrijske mladine, v dotik z oficialnimv duhom časa stare generacije in v kontakt z opozicijskimi težnjami mladega pokolenja, v .ono gibanje, ki se je bilo začelo s kongresi fojn končalo z.revolucijo leta 1848. Tresljaji tega pokreta izprclctu-jejo in napolnjujejo tudi Prešernovega duha. Prešeren je na lastne oči videl, kako se je zaključeval sredi maja 1821. v Ljubljani eden izmed kongresov. Videl je razsvetljena okna, za katerimi je Metternich s pretkanimi zvijačami pridobil diplomate Evrope za to, da se skujejo in nadenejo verige narodom. Ko je prišel Prešeren na Dunaj, je tu našel docela drugačno tendenco na barometru družabne atmosfere, zlasti med mladino, nego je bila ona, ki bi jo bil našel, recimo, deset let prej. Desetletje prostovoljnih pridigarjev, vedre restavracije katolicizma, je bilo pri kraju. Med dunajsko inteligentno mladino je bilo sedaj zavladalo mnenje, da je Met^nich^z^tc^i^^ in^jezujte^v^državo, da izvrši «neki teman, velik načrt vlade», stremeč po tem, da s pot^gčlo^di^ovrii^ redov in bratovščin izve.de^ vseqbče jlušev^o j^bstvo.27' Tudi je vedela ta mladina, da redemptoristični kon-vertiti v sporazumu z Metternichom ustanavljajo takšna vzgaja-lišča, kakršno je bil znani nam Klinkowströmov zavod. In ako se je slučajno samaTvzgajala aii^ako^je" sama^pochicevala v takih zavodih, je začela kazati .„odpor proti temu izrabljanju vere ^^reakcijskc državne svrlic. V tem svojem odpornem zaletu se je 77i Prim. Eugen Guglia, 1. c. za£ela ta mladina obračati proti veri sploh in se oklepati smelega, čeprav neredko brezciljnega «ireigeisttrvslva». Tipični predstavitelj te /nladme je renitentni .Klinkowströmov gojenec groL_Anton y Auersperg, poznejši pesnik Anastasius_Qrün. Auerspergu pa je bil ^fa v imenovanem institutu inštruktor in dru^ — na§ JPrešeren. Prijateljstvo in somišljeništvo, razvivše se med obema mladeni-eema, je bilo tudi vzrok, da je moral naš pesnik stran od Klinkow-ströma. Veleinteresanten dokument o tem dogodku iz Prešernovega življenja tvori Golmajerjevo pismo Copu z dne 15. januarja 1824., ki ga je leta 1902. odkril v Čopovi zapuščini pisec teh vrst.275 tem pismu Golmajer poudarja zlasti naslednje, za naša izvajanja - < važne stvari: «Prešeren je presvoboden in preodkritosrčen, da bi mogel ostati v tej hiši, zakaj tukaj je exempli causa kakor v kakšnem^semenišču; kdfir_^znaJoljeJiJj^ ta_boljše i zli a ja. Liguorijanci so se menda popolnoma polastili Klinkowströma; on sam ima seveda pri tem najboljšo voljo, kljub temu ne ustvarja drugega. negojiinavce, nejzvzemši inštruktorjev; jx\i učitelji^smo na boljšem, pri nas zadostuje, ako točno prihajamo in ne oznanju-/*~^ jemo nevere in krivoverstva. P££|§£enpa je n. pr. bral premalo/" i inoljjvci^ov^akega Passyja ali Frinta276 in drugih duhovnih nabožnih knjig ter se preveč ukvarjal s posvetnimi, grškimi in ^latinskimi klasiki, s Homerjem, Hesiodom, Evripidom, Sofoklom, Plavtom, Tibulom, izmed katerih so zadnji nekaj posebno pregrešnega, ker vsebujejo komedije. Vedeti moraš namreč, da ne sme hoditi noben gojenec zavoda, kakor tudi noben inštruktor, v ^ ' gledališče, naj bi se predstavljalo tudi najboljše delo. Ssmteriia. je Klinkowström pri Prešernu našel tudi druge knjige, kakor Boc-caccija, Guarinijevega .Pastor fido', Ovida itd. Tudi ni hodil Prešeren nikdar k izpovedi ter k obhajilu in ne_vsakjdanjkjnaši, premalo mu je dvori). Zadnji udarec pa mu je zadala ta okoliščina. da~je čitaT grof Au^spgrg knjige iz njegove knjižnice, pri čemer je naletel tudi na pregrešne, KeiLišJuneJLodJi^ njih; to Le dalo Klinkowströmu.povod. Prešerna odpustiti." V tem Golmajerjevem pismu so za naša izvajanja pomembe polni zlasti podatki o tem, kako se je Prešeren kot pravi Čopov učenec tudi za časa svojega dunajskega jurističnega študija še ^ nadalje bavil s čitanjem in proučevanjem staroklasičnih pisateljev, 275 Priobčil je to pismo L. Pintar v «Ljub. zvonu», 1902., str. 633. 276 Prim, gori str. 81. M*/o zlasti elegikov, kako je užival staroitalijansko poezijo tudi 5~9 o^aljej^^djienjpria, po čigar posredovanju se mu je bila priljubila, in naposled: kako se je Prešeren pod vplivom gesel dunajske napredne mladine odvračal od^take^ere in takega katoli-v cizma, kakor se je ob tistem času državnim potom po Metternichu uvajal v življenje in izrabljal v restavracijsko - nazadnjaške namene. Ako je pisaril Klinkowström Auerspergovi materi na Kranjsko, da mladi grof «javno kaže neko za dečka smešno omalovaževanje duhovskega stanu»,277 ako poroča Wolfgang Menzel v svojem literarnem potopisu, da se dunajsko ljudstvo «na cesti norčuje iz liguorijancev»,878 so nam znana iz Ernestininih .«Spominov» tudi glede Prešerna dejstva, porojena iz podobne "^mentalitete; njegova hči nam pripoveduje, da je n. pr. Prešeren ob priliki, ko se je veselil sina, dejal Ani: «Moj sin ne bode nikdar duhovnik, in če bi bil — tedaj ni moj otrok»; ko je Ana vmešavala v njuno razmerje šentpeterskega župnika Svetličiča, se je baje izrazil, da «se poslej ločita njiju poti... naj pa vzame — župnika Svetličiča»; dalje pripoveduje hči po materini pripovedi, da je bil vesel tudi hčerke, češ, da bo po njegovi smrti vsaj kdo plakal, pristavljajoč: «Moja sestra ne bode jokala po meni, kajti tercijalka nima srca»; da je bil hud na svojo Ano, ko je bila šla se izpovedat duhovniku, kateri jo je izpraševal o neznanih ji «sodomskih grehih», dajajoč duška svoji nevolji v naslednjem poduku: «Ce misliš, da se že moraš spovedati, povej meni in jaz ti nasvetujem spovednika, kajti še je nekaj pametnih duhovnikov»; sain zase pa da je bil mnenja: «Nič ni za moža bolj poniževalnega — skoro bi rekel onečaščujočega — kakor spoved... Ce krivice ne poravna, mu ne more dati odveze noben duhovnik.»2y Iz vsega tega se vidi, da je bila Prešernu že od mladosti pot verskega doživljanja po časovnih razmerah jako zagrenjena in da je izmed oficialnih voditeljev na tej poti — duhovnikov — uvaževal le redke izjeme in še te priporočal — drugim, ne sebi. V tem se je temeljito ločil od večine zastopnikov takratne nemške romantike, tvoreče v ostalem ozračje, v katerem je dihala njegova Muza. Nemški romantiki so se v pretežni večini nagibali 277 Glej Franklov sestavek «Anastasius Grüns Jugend». Neue fr. Presse, 1896, Nr. 11.334. 278 W. Menzel, o. c., str. 133. 279 Ernestina Jelovšek, o. e., 43—44, 46: prim, tudi 78, 25—26. ^ 17-Č/SM*,*» h katolicizmu in veri. Kakor smo čuli, so tojdelaH povečem v starejših svojih letih kot disidenti in utrujenci dokaj razuzdanega mladostnega življenja, stremeč po novih sublimnih užitkih in senzacijah. Prešeren je temeljil kot sin mladega, prirodnega naroda preveč v zdravi čutnosti, tudi je bil vzgojen preveč ob lepoti krep-kočutne grške antike,280 da bi bil prenašal poetične doživljaje svoje duše v nadnaravne sfere, ko se je lehko pesniško izživljal bodisi v neposredni prirodi, bodisi v onih oblikah, v katere sta bih prirodo dvignih in jo poplemenitili antika in italijanska renes*anca. Kljub temu pa se mora reči, da je Pyeseren v mnogem ozirtf? o siHLU^O^J^^tOOHfliike, čeprav ne zgolj njen pevec. Kakor nemški^ j^T in sploh vsi romantiki je tudi Prešeren poet čuvstva par excellence. Ta pesniška struja je očividno tudi bila, ki ga je napolnila z ljubeznijo do vsega ljudskega in narodoslovnega, posebno pa z ^c^mislom za narodno pesem. Primeriti je treba samo njegove čudo- vito lepe^prepesnitve narodnih pesmi, n. pr. «Lepe Vide». Pri roman- ^ tikih se j^Freseren naučil tudi ceniti umetnost in staviti njen " pomen na najvišjo stopnjo duševnosti. Od rom^jaüükov. inia tudi svojo^jiniverzal^ Kakor pesniki te smeri išče tudi 011 umetnostnih oporišč v tujih literaturah, vendar bolj v oblikah, nego v vsebini. Z ljubeznijo do romanskih poetov so brezdvomno Copa rcfjin njega napolnili nemški romantiki, n. pr. do Petrarka, katerega je A. W. Schlegel mojstrsko prevajal, do Ouarinijevega «Pastor fido», priljubljenega vsem romantikom, do Boccaccia itd. — Temeljito pa se loči naš gorenjski fant od onih utrujencev rafinirane kulture, ki so stopnjevali fizične doživljaje v neke sublimne in se dajali za to ceno duševno vezati. Zato tudi spirale Prešernovega duševnega razvoja niso tako skodrčane, ampak celo takrat, kadar štrle proti obupu ali se povešajo v resignacijo, prirodno enostavne ' in klasično umerjene. Večina nemških romantikov je iskala v starejših letih stalno nekega miru in novega užitka v bolj ali manj vnanjem katolicizmu, dočim je Prešeren samo mimogrede posegel po podobnem «leku» in «hladilu». Vobče pa je ostal Prešeren vse svoje življenje «Freigeist», kar pri njem ne pomeni človeka vulgar-"^-'0 k nega pojmovanja te smeri, ampak «samostojno mislečega» ♦ \ razlTke utemeljujejo seveda tudi izrazito raznoličnost obeh pesnikov. Uhlandove pesmice so bolj vesele popevke nemškega potujo- c čega rokodelskega pomočnika, ki si na daljnji beli cesti kroži številne poskočne «viže» o vincu v obcestni gostilni, o prigrizku v nji in še številnejše o zali krčmarjevi hčerki, ki mu streže. Prešeren pa se kaže v svojih prvih pesmih zdaj kot gorenjski kmetiški fant, ki marsikatero lepo noč presloni in prekramlja pod oknom svojega dekleta, potem zopet kot študent, preklinjajoč na pepelnično sredo Pust, da mu je «mošnjico rejeno djal popolnoma na suho» in omožil njegovo «mlado deklico nezvesto». Iz večine Prešernovih romanc zveni žalost in tožba zaradi hladne in nezveste devojke. Slovenski pesnik se ne raduje tako naivno nad prirodo kakor nemški imenovane struje. V tem oziru je spevana Uhlandova poezija popolnoma v duhu srednjeveških nemških spomladanskih praznikov na prostem. Prešeren se nagiblje bolj na jug, se oklepa italijanske umetnosti, ki se izprehaja v umetnostnih dvorcih, noseč pod gubami lepotno zaodetih form od ljubezni ranjeno srce. Njegova Ijubezenjdo^pičice nalikuje skritemu žaru italijanskega^ pesnika, ki_se je pri svečani procesiji zagledal v lepo lice device -in ga opeval vse svoje življenje. Prešeren ne gre za švabskimi liriki v tern, da bi kakor oni dolgo prepeval o pozdravljanju in poljubljanju na cvetoci livadi, o cvetlicah, polju, sinjem nebesu in solnčnem zraku — v lehkotnih, poskočnih in pojočih ritmih; on pripovedijje o^cu^ mj^ je.J)iIo_ v cerkvi gorje rojeno iz dveh dekliških oči in kako se je vsega njegovega bistva polastila ljubezen žgoča, uničujoča, breznad^jna, neuslišana. Ne veseli ga 4 več svet in pisana priroda, v sVöjo sobico se zapira in izliva svojo bolest v otožne, umetniško spletene sonete. Prešernova poezija Je_^yzrastla v romantiki, v tem morebiti C^-najkompliciranejšem literarnem pravcu, prebogatem najraznovrst-nejših gesel, med seboj pogosto tako različnih, kakor sta si različni že gori omenjeni dve gesli: eno, propovedujoče katoliško versko vdanost, dr^oj^glašajoče svobodomiselstvo. Dva podobna tečaja romantične struje se nam odkrivata tudi v tem, da romantika izda parolo o svetovni literaturi, o obogačenju domače literarne umetnosti s snovmi in oblikami umetnosffiega iskanja vseh narodov in časov na eni strani, na drugi strani pa se potaplja v lokalno intimnost, v rudimentarno snovanje lastnega rodu, vjarodno pesem, običaje, nrave itd. Nekateri" romantiki imajo izrazitejši zmisel za ena gesla, drugi za druga. Mislim, da literarna zgodovina še do danes ni do dna izčrpala romantičnih gesel iz enostav-" nega vzroka, ker je čuvstvo, ta* glavni živelj romantike, sploh neizčrpljivo. — V dve veliki četi deli romantike med raznimi drugimi sestavinami tudi bridka, globoka in trpka svetovna bol, disharmonija med življenjem in idealom, najprej med lastnim življenjem in lastnim idealom in potem med tedanjim javnim, oficialnim, političnim življenjem, kakor ga je narodom predpisovala «sveta alianca», in med idealom življenja, po kakršnem so v imenu svojih posameznih narodov stremeli romantični pesniki-preporoditelji. , T Prvi izmed teh dveh čet je stal na^čejurveliki Byron, pesnik «brez- X upnega in ponosnega, na samega sebe oprtega obupa», pesnik, ki «je ljubil človeštvo in preziral ter sovražil ljudi, med katerimi se je videl osamljenega in zavrženega s svojo ponosno borbo, s svojo nesmrtno bolestjo» (Bjelinskij), pesnik genijalnih del, ki so bila «menschenfeindlich bis zur herbsten Grausamkeit, menschen-freundlich in die Tiefen süssester Neigung sich versenkend» (Goethe). To je bila poezija priklenjenega titanstva, na^sk^lo i)red-m^rca^jjrikQvajiega prpmqtej^tva, časovne srčne in umstvene za-grenjenostUPDrugi četi tedanjih romantikov pa je to svetovno bol več ali manj zaslanjala ter odrivala v ozadje neka bližja domača skrb za upostavitev, preroditev in okrepitev plemenske, narodne samobitnosti, katero so izkušali ti pesniki rekonstruirati z namenom, da svoj narod uvedejo v kulturno družino s tem, da so gojili, požlahnjevali svojega plemena narodno pesem, ožrvljaUjiarodne Običaje, nrave itd. K_teJ§rugi__četi spadajo skoraj vsi slovanski romantiki, k nji se v starejših, zrelejših letih pridružujejo med njimi celo oni, ki v mladih letih začenjajo kot byronisti (n. pr. Puškin, Mickiewicz). — Prešeren spadapo vsem_sfeladu svoje dušev-z^iostl zna^aJu svoje Muze v Byronovo četo. Inj^s^s^žeJ." 1§33. 6 loU_prevajanja Byronove «Parisine».*83 A že samo dejstvo, da si je naš pesnik izbral to Byronovo ljubavno delce v poslovenitev, znači, da on ni bil tolikanj borec javne svetovne boli, kolikor bolj elegik individualnih srčnih kriz in od časa njemu samemu pri-zadetih__bolesti. Obenem pa se Prešeren že v tej zgodnjj dobi na-giblje k^drugi četi, ko se v družbi s Smoletom mnogo bavi z na- 293 Prim. Ljub. zvon, 1882, str. 52. rodnoj^esmjio, kateri se pozneje jja^Karytkovem prihodu v Ljub-lj^no posvetj^še intenzivneje, dokler ne sporoči dne 12. decembra 1843. Vrazu^Ich arbeite gegenwärtig, an klinischen Liedern/^ die den Bauerriburschen gefallen werden».g8< skladu z gesli xByrjonovega kroga in v soglasju z ideali «švabske šole»" pa ostane Pr£§£rnu v javnom^in zasebnem stremljenju in delovanju trajna žvež3a-vodnica — svobodomiselnost. (Dalje prihodnjič.) 284 Glej Ljub. zvon, 1900, str. 821, in primerjaj naslednje razprave: Dr. K. Štrekelj, Prešeren in narodna pesem, ZMS., III., str. 1—22; dr. Ivan Prijatelj, Emil Korytko, JMD., XIX., str. 1—24, 79—81; dr. Fr. Kidrič, Paberki o Korytku in dobi njegovega delovanja v Ljubljani, Ljub. zvon, 1910, od 298 str. dalje ter istega pisca doneske v CZN., 1910, snopič 3.—4. ALOJZ GRADNIK: ARDEGAST. «Pošilja sle k Slovcnom nas Bajan, naš poglavar in obrski kakän, da zdaj njegovo sprejmete oblast čez zemljo to, ki bo njegova last.» Zamislil se je mračen in teman, potem pa je izprožil svojo dlan in: «Le kot gostje sprejmite to čast!» jim je odvrnil strogo Ardegast. «Kdo je, ki solnce ga obseva božje, tako mogočen, da nad nami vlada? Navada naša je, da tuje kraje lastimo si, ne da nam tujec daje ukaze v naših. Takšna bo navada, dokler bo ta-le .meč orožje.» MARIJA KMETOVA: EMA. (Konec.) Vsa zbegana priteče Ema na cesto. «Kam bi — po kateri ulici? Domov ne pojdem — od tam me pošljejo v zavod.» Pa se okrene in odhiti po široki cesti, ki leži vsa prešerna in je polna hude, mrzle burje. Ema se drži hiš in gre tik ob njih. Zdaj pa zdaj ji zapre burja sapo, da obstane in globoko zavzdihne. Kakor je bila Ema preje topa, je zdaj polno nemira v njej. «Grem, kamor je, le v zavod, v zavod ne!» sklene in gre dalje, ne vedoč, kam jo privede pot. Lačna je, zebe jo; tenko k ril ce Irj ota_vburjj_in_ tre peče kakor metulj. V glavi ji je čudno vroče, po hrbtu jo pretresa mraz prav do kosti. Oči jo pečejo, a prsti, ti drobni prstki so temno modri in otrpli, kakor bi bili leseni. Mrači se že; tramvaj drevi mimo nje in bulji vanjo velike, skeleče oči. Po cerkvah zazvonijo zvonovi; burja prinaša in odnaša glasove, kakor bi se igrala z njimi. Ljudje hitijo mimo, nihče je ne pogleda. Ema gre dalje, gre in gre in tramvaja ne srečuje več; ljudi je manj in manj. Zdaj zavije s ceste v stransko ulico. Temna je, čudno mrka in votla kakor predor. Tu je manj burje; svetilke mežikajo vse preplašene in steklo trepeče krog njih, kakor bi zrlo v pošasti. Ema hiti bolj in bolj. «V zavod, ne, ne v zavod!» ji brni po ušesih. Kaj vse je slišala od otrok o zavodu: da jedo po kleteh, da vstajajo ondi že zgodaj, ko je še tema; da hodijo spat še pri solncu in so zaprti v temnih sobah. Da se morajo učiti, učiti in le učiti in hodijo na izprehode kar v procesijah v čudno nerodnih, dolgih, našemljenih oblekah. Vse take besede jo plašijo bolj in bolj in zdi se ji, kakor da hodi črni, ogromni, hudobni zavod za njo in jo bo objel in jo zadušil še vso živo, mlado. In sama ne vč, kako in kdaj — pred njo je predor, skozi katerega drži pot na drugo stran mesta. Ema obstane ob vhodu in se stisne v kot, v temo, da je nihče ne vidi. Od mraza in gladu jrgeče, daji^šklepečejo zobje in ji je v glavi vse prazno, velikansko, kakor bi to ne bila njena glava, ampak neznanska votla krogla. Neka teža leze in leze nanjo, vanjo, skozi in skozi in jo zavije v noč. Nagne glavo in omedli. Ko odpre oči, je vse tiho krog nje, ena sama svetilka se blišči v dalji in pred njo zija predor kakor velikanska cev. Erna se prestopi opotekaje, napravi dva, tri korake in se nasloni ob zaboj v predoru. Prime za pokrov, poizkuša ga odpreti — in glej — nekdo prihaja s počasnimi koraki. Etna ne mara, da bi jo kdo videl, privzdigne pokrov in zleze v zaboj za delavsko orodje. Še ta misel ji šine v glavo, kako je to, da zaboj ni zaklenjen, a potem ne ve ničesar več, dokler se ne prebudi in se začudena ozre okrog sebe. «Take skrbi mi delaš! O, le čakaj, saj mi pojdeš kmalu izpred oči!» zasliši mačeho in jo zagleda kraj sebe. Ema plane pokoncu, a v prsih jo zaskeli, da se nasloni na klop, kjer je ležala na policijski postaji, in ne more do besede. «Kod si se potepala? Z&kaj nas mučiš vse skupaj in nam delaš sramoto? Alo, z menoj, domov!» Mačeha jo vzdigne in jo trdo postavi na tla. Emi se zvrti v glavi, da omahne, a potem leže nekaj vanjo kakor kamen: vse ji je vseeno, ničesar ne čuti in tudi zavod ji ni več strašilo. Mirno gre z mačeho domov, mirno sedi doma v kotu; tiho je in ne odgovarja na nobeno prašanje. V noči spi kakor mrtva in zjutraj gre tiho z mačeho, ki jo odvede v zavod poboljševavnico. 2. In zdaj je Etna že pol leta v zavodu. Ni tako, kakor si je bila mislila, da bo. Ali vendar, nekaj je, da se ji zdi, kakor bi bila kroginkrog obdana z verigami. Vse kretnje, vse stopinje so štete, še celo pogledi ne smejo biti taki, kakršne bi rada Ema. In besede! Te so izmerjene in odmerjene na centimetre; tako se zdi Emi. In tisti prosti čas, tisto igranje po dvorišču, kaj je to? Ko se pa razpredajo pogledi nadzorovateljic 4 od hipa do hipa do vsake njene kretnje, ko ni prostosti za svoboden vzklik, za skok, za veselo besedo! Vsa ta polikana, strogo nagubana obleka; ta beli ovratnik, trdo, gladko počesani lasje — vse to ji je muka, ji je, kakor bi nosila železno srajco. In v šoli; to ni šola, to je ječa zanjo. Vse tako strogo, umerjeno, odmerjeno, da se komaj upa prosto zavzdihniti. In če zašelesti zvezek, če zaškriplje klop — že je tu oster pogled, rezka beseda, ukor. In ta snaga, čistota — to ni za Etno. Saj si ne upa umazati prsta, ne pomečkati krila. V mehkih copatah hodi z gojenkarni po dolgih hodnikih, kakor bi ne bila živo bitje, ampak le senca. S tihimi koraki prihaja v sobe, s tihimi, opreznimi koraki stopa po stopni- cah na vrt, s tihimi besedami šepeče gojenkam. Ema komaj, da se upa nasmehniti, že je vsa zbegana in se boji. V nedeljo je poklicana v govorivnico. Vesela je; kdo neki bi bil? In ko pride v sobo, zagleda $vojo prejšnjo učiteljico. Zdrzne se, srce ji zadrhti, da misli, da ji bo skočilo iz prsi. 2e hoče pristopiti, iztegniti roke in objeti gospodično — ali ne — tu je redov-nica-prednica, tu nadzorovateljica, ki jo gledata z ostrimi pogledi. Kako bi, kako bi Ema do prostega vzklika, kako do lepe besede? Roke ji omahnejo, beseda zastane v grlu, le oči, oči govorijo. Tudi učiteljici zastane beseda kakor prikovana. Ali potem seže v roko Emi.in jo pogladi po laseh. Čisto tiho jo praša: «Kako je, Ema?» Erna jo gleda, gleda in ne reče ničesar. Tako je Emi, kakor bi se vse vrtelo krog nje. Rada bi povedala gospodični, da ji je hudo, hudo, da ji je grozno in ne more ostati več tukaj. Da naj jo vzame s seboj v svet — zakaj tukaj ni sveta, ni življenja, tu je smrt in ječa. Vse to hoče povedati, vse to govori iz njenih oči, a iz ust ni besede. «Ti je dobro, Ema?» «Dobro», šepne Ema in se ozre na prednico. Ta se smehlja, a v smehljaju je beseda, ki pove, da se Ema ne vede pravilno. Ema čuti, da jo peče v glavi, mučno ji je. Rada bi izginila. «Ali si pridna?» «Tako, tako,» odgovori nadzorovateljica, «bo že. Sicer ni, kakršna bi morala biti. In pisavo ima zelo grdo. Vse v packah.» Učiteljica začuti, da gre to tudi nanjo in nehote se ji zazdi, da je tudi ona kakor zvezana v tej sobi. «Ema, še bom prišla.» «Oh da!» zašepeče Ema in pogleda v silnem hotenju. «Le potrpi, vse bo še dobro.» Ema pokima, močno stisne roko gospodični in ta začuti vso silno bol otroka, ki trpi — trpi in ne ve zakaj. — Prednica je že nestrpna in pravi: «Poslovi se lepo, Ema, čas je! — Morate oprostiti,» se obrne proti učiteljici; «v našem zavodu so strogi predpisi, zakaj gojenke so tu, za katere imamo posebna navodila. Saj to niso otroci kakor drugi!» «Da, da — razumem», povzame učiteljica in najrajša bi se skregala z njo. «Zbogom, Ema. Potrpi in pridna bodi.» Erna se nasmehne z onim trudnim izrazom, povesi glavo in se obrne. «Pojdi!» pravi nadzorovateljica in gre za Emo. Prednica spremi učiteljico do vrat in je videti slabe volje in v očeh je brati želja, da bi učiteljica ne prihajala več v posete, da ne bo več sprejeta. Večer je in gojenke se spravljajo v posteljo. Vse je tiho, kakor je tiha lučka pod stropom. Ta gojenka šepne, ona se zahihita, a takoj utihne, ko pogleda nadzorovateljico. Kakor na povelje se slačijo gojenke, kakor na povelje ležejo in mrmrajoče odgovarjajo: «Na veke amen. Usmili se nas. — Amen. — In večna luč naj jim sveti. — Amen. — Usmili se nas...» Ema drhti kakor v mrzlici. «Kako dolgo še?» premišlja. «Dve leti, so dejali. Zdaj bo kmalu čas. In potem konec? Ali bom prosta? O, prosta bom, moram biti! V šolo ne maram več? Za šiviljo? Ne. To ni zame. Da bi sedela, čepela noč in dan? Ne in ne. Jaz bi bila rada mati in bi imela otroke. Zares bi to rada. Lepo bi bilo. Lepe sobe bi imela. Ah — nič, Bog ve, kaj še bo! Čemu so me dali v ta zavod? Oh, ne — domov ne pojdern več!» Misel prihaja za mislijo; vsa je še otrpla in trudna. «Ali tam zunaj je svet! Tja bom šla. Široke ceste, lepe obleke, lepi klobuki. Vse to bo moje. Šla bom, kar šla — kamor že — kmalu.» In prišel je dan. Poslali so po mačeho, pa je ni. In potem izpustijo Emo samo. Na smeh se drži Ema in hodi po cestah in ogleduje izložbe; dolgo, da je že večer. Bogato vrvi življenje krog nje, luči se grohočejo na ves glas, in kočije so svetle. Mlad gospod se okrene, postoji in se nasmehne. Ema se vzdrzne. Tudi ona se nasmehne. Gospod pristopi: «No, lepa gospodična, greš z menoj?» Ema ne ve, kako bi. Pa se nasmehne še bolj in prikima. V hipu pride spomin kakor blisk: «Petnajst kron...», a že jo prime gospod za röko. ^ Ema gre z gospodom. -• * * * OŽzRJ C. GOLAR: NA STRAŽI. Li-tai-pe. Na nebeških gorah ni skopnel še sneg, s cvetjem rdečim ni posut peščeni breg ali pomlad piska že na vrbovo piščal, ali gorkih še oblakov sever ni poslal. V sedlu spimo, sklonjeni na konjev vrat, ko pa zjutraj gong in boben zagrmita, v nožnicah je mečeva ostrina skrita in hlepi črepinjo vragu že razklat. cSS> . z*/,, *fi7 IVAN ALBREHT: TAKO BOLNO . .. Tako bolno se dan preliva v dan, s krvjo je eden, drugi s solzami opran, a srce, slepec blodi venomer, da bi skrivnost zajelo v prosečo dlan, skrivnost krvi, ki tekla Je ob Soči v Primorju in po gorah Korotana. Tako bojno se, dan preliva .v dan, bojazen včeraj, danes že grozeča in nevarna rana. O, molči srce, ker nikdar ne boš jkrivnosti doumelo. IVAN ZOREČ: BERA. (Iz povesti «Zeleni kader».) Na sopraznik svete Helene dne 15. aprila 1917. leta se je sredi globoke noči usula nagla in silna ploha nad širno prahosto, skozi katero težko in slabotno rine mala železnica iz Prijedora v Knin. Za nalivom je prihrumel divji jug in je otožno zavijal po mogočni hosti. Pod visokim in košatim drevjem ob, železniški progi se je stiskala kakih sto mož močna četa. Nekoliko za njo so v razviti široki vrsti hrzali mali hercegovski konji in žilavi mezgi, vsi osedlani s praznimi tovornimi sedli. Z desne in leve, odspred in odzad, so rastli iz temne gošče posamezni možje in so se oglašali s previdnim oponašanjem nočne ujede. «Kje je Gjuro?» «Spred!» je zamrmrala senca pod drevesom. V kratkem blisku, ki je slabotno mežiknil bogve kje, se je posvetilo bodalo na puški tu, se je posvetilo tam. «Ojuro —?» «Kaj je?» Iz teme silnega debla se je dvignil plečat, visok mož. «Kaj je?» je ponovil. «Vse je v redu, nič sumljivega nisem dognal; drugi trije še opazujejo.» «Dobro!» je pokimal Ojuro in zamahnil z roko. Pozvednik se je obrnil in je odšel v smer, odkoder je bil prišel. «Četovodje k meni!» je Gjuro zašepetal možu v prvi vrsti in njegovo povelje je šepetaje šlo od moža do moža na desno in na levo. V nekaj trenotkih so se postavili predenj trije možje. In Gjuro je ukazal: «Ti, Lako, s tridesetimi možmi na drugo stran proge; ti, Pavo, prevzameš vso stražo, Stevo ostane pri meni! Pojdite!» 39 Ko se je Lakov vod splazil na drugo stran proge, je Gjuro tiho poklical: «Paško!» Vitek, še mlad mož je prožno priskočil. «Pojdi in poslušaj, ali že bo kaj!» mu je ukazal poveljnik. Paško se je po mačje splazil do železniškega tira, naglo se ozrl na vse strani in nalahko pritisnil uho na tirnico. Naenkrat se je odmeknil, še enkrat pritisnil uho k mokri tirnici in naglo smuknil nazaj v goščo. «Gre, že gre!» je zadrhtel pred Gjurom. Plečati vodnik je tiho zažvižgal. Žvižg se je tiho ponovil onkraj proge. Četa se je pomeknila k progi in se razvila v dolgo vrsto. «Paško — luč!» je ukazal Gjuro. Mož je počenil za široko deblo, tovariš mu je razprostrl plašč čez glavo, da je nevidno in varno prižgal četno svetiljko. Iz daljave se je zmerom razločneje slišalo sopihanje železniškega stroja. Paško je stopil na železniški tir in je začel vihteti svetiljko, ko je sopihajoči vlak privozil v bližino. Dolga črna kača se je sikajoče ustavila. Veliko svetlo oko ji je žareče gorelo, iz žrela so ji švigale iskre v vročem sopuhu. Z obeh strani proge, so planili iz gošče silno oboroženi možje in so se vzpeli na vozove; Gjuro se je z levico oprijel za stop-njični ročaj stroja, z desnico je nameril proti strojevodji bleščeč samokres: «Vdajte se! In dol s stroja!» «Kdo ste —?» je trepetal strojevodja. «Zeleni kader!» «O verflucht!» se je ustrašil uslužbenec, debel, zalit mož, in je s kurjačem, ki se je kratko nasmehnil, pokorno splezal s stroja. Tudi vlakovodja in sprevodniki so se morali zbrati pri stroju. Gjuro jim je zažugal: «Kdor bi skušal pobegniti, ga ustrelimo!» Prestrašene železničarje je obstopilo nekaj oboroženih mož. Iz gošče so se prerinili-vodiči s konji in mezgi in napadavci so začeli naglo izlagati razno blago iz vseh vozov in ga spretno tovoriti na krotke živali. «Ljudje, to je vojaški vlak, kaj delate?» je ječal vlakovodja. «Saj zato!» se je nasmehnil Gjuro in je segel v žep. «Tu imate pravilno prejemno potrdilo, podpisano in opečateno p 3 našem glavnem poveljniku, da smo vse v redu prevzeli!» Vlakovodja je segel po listini in se je nakremžil kakor bi se hotel razjokati. «Ali se bojite odgovornosti?» je vprašal Gjuro. «Vojna je in sam Bog ve, ali me ne spravijo pred vojno sodišče.» «Pa ostanite pri nas! Tudi železničarje bi radi odtegnili vojni službi.» Železničarji so po vrsti odkimali. «Ženo imam in otroke...» «Tudi mi skoraj vsi. Ali vi niste bili v strelskih jarkih in ne poznate vojnega klanja,» je dejal Gjuro in jim obrnil hrbet. Od zadnjega vlakovnega dela je pritekel kadrovec in je vojaško javil Gjuru: «V nekem vozu smo dobili dvajset vojakov. Naši ljudje so, Hrvatje, črnovojniki. Razorožili smo jih.» «Prav. Ali ostanejo pri nas?» «Skoraj vsi.» «Dobro; kljub temu pazite!» «V osebnem vozu smo dobili gospodično, ki je spala.» «In?» «Nemka je in potuje v vojaško službo kot pomožna pisarka.» «Potrebovali bi jo sami. Vprašaj jo!» V kratkem priteče ravno isti kadrovec: «Joka se.» «Vodi me k njej!» ukaže Gjuro in vzame vlakovodji svetiljko 4 iz roke. «Takoj vam jo vrnem», ga pomiri. V vozovnem predelu je vila roke mlada in lepa ženska. Gjuro je dvignil svetiljko in je videl, da je zlatolasa. «Kdo ste, kaj hočete?» je drhtavo vprašala. «Gjuro Savič, oddelni poveljnik v «Zelenem kadru» — ne bojte se!» «Zeleni — kader?» «Karkoli ste morda slabega- slišali o njem, ni resnično. Prosim, ne bojte se nas! — Ali imate potne listine?» Iz njenih papirjev je videl, da ima pred seboj Ano X, hčerko višjega državnega uradnika v Gradcu. «Torej kot pomožna pisarka v Albanijo?» «Da.» «Gospodična, ne bodite hudi, da vas ne pustimo dalje.» «Jezus, Marija in Jožef—!» je kriknila in omahnila na sedež. «Kaj hočete?» «Pri nas boste ostali. Kot pomožna pisarka ste vojak in torej moja ujetnica.» Dekle je še glasneje zaihtelo in se je prestrašeno umeknilo. «Ne bojte se, gospodična Ana, nihče vam ne bo skrivil lasu. Tam, v vojni ste v sto nevarnostih. Pa tudi drugače vas je škoda; vojna je vojna.» «Gospod, rotim vas: pustite ine vsaj nazaj—!» je ihte povzdignila roke. «Ne; oprostite, ne morem.» Ana je pokleknila prcdcnj in glasno zaihtela. Gjuro se je naglo pripognil, jo dvignil na sedež in ji nežno pobožal roko kakor bi jo hotel prositi odpuščanja. Telo ji je bilo jedro in okrogloudo, samo zdravje, roka pa mehka, nežna in topla. Mladega četnika je tujka ugrela in mu je močno ugajala; za trenotek je pridržal njeno roko. Lepa ujetnica ga jc začudeno pogledala v smehljajoče se lice in kar nehote bi se bila še sama nasmehnila, če ne bi bil v tistem trenotku zunaj počil strel. Gjuro se je zdrznil in je hitro in odločno dejal: «Nič posebnega; vendar zdaj nam ne kaže, da bi se še kaj mudili. — Dajte mi svoje stvari, da vam pomagam!» Gospodična je nehote vstala. Kaj bi se še upirala! Saj ni mogoče. Tudi strel jo je tako oplašil, da bi se bala, če bi jo Gjuro pustil samo. V mlado dekliško srce ji je omamno segla silna čudovitost temne in viharne noči. Ko sta stopila iz voza, je pritekel Paško in je javil: «Neki ujetnik, ki se je bil že priglasil k nam, je naenkrat planil v goščo. Prestrelil sem mu nogo.» «Obveži mu rano in daj ga na konja. Na mojega konja pomagaj pa gospodični. Njen kovčeg spravi k drugim stvarem. — Ali ste vse natovorili?» «Vse; česar nismo mogli, bomo sami nosili:» Gjuro je stopil k železničarjem: «Vozite dalje in ne zamerite, da smo vas mudili. — Še nekaj: ali ste ob kaj, kar je vaša osebna last?» «Ne!» so mu potrdili in so urno poskakali na svoje prostore. Vlak je odsopihal, otovorjeno četo je vzela silna hosta. Gjuro je ogrnil Ano s svojim plaščem, da se ne bi premočila v dežju, ki je neprijetno pršil skozi vejevje. V pretrganih, polglasnih stavkih se je seznanjal z njo in jo pridržaval na levi strani, da ni omahnila z nizkega konjiča, ki je po kozje in v neenakomerni hoji iskal svojo pot. Vsa četa je molče sledila; pod nogami ji je čvekalo blato, drugače je bilo vse mirno, še konji niso hrzali. Proti jutru so dospeli do prvih taboriščnih straž, ki so glavnemu poveljniku takoj po vojnem telefonu naznanile Gjurov povratek. Ko so prišli v taborišče, ki se je skrivalo v zaraščeni dolinici, so se ujetniki čudili strogemu vojaškemu redu in so začeli skoraj misliti, da so prišli med prave in redne vojake. Po ranjenca so prišli bolniški strežniki z vojaškim zdravnikom in so ga odnesli na pravih vojaških nosilih v čedno bolnico, ki je bila zgrajena iz lepo obsekanih hlodov. Tudi Ana je strmela in je bila zmerom bolj mirna. Cutila je, da je prišla v čisto nov svet, ki jo je začel silno zanimati. O svoji usodi ni več dosti premišljevala. Oči so ji obstale na Gjuru, ki je dajal kratka povelja. Zanimiv človek. Obraz mu je gorel, visoka, plečata postava mu je bila kakor vkopana pred poslušno četo. Po zamahljaju njegove roke se je vrsta zgoščevala in uravnavala v določen red. Z raznih strani so pritekli molčeči ljudje in so se razvrstili ob hrzajoče konje, da bi jih raztovorili. «Zdaj smo pa spet lepo preskrbljeni!» se je smehljal brhak mož in je smehljaje pomolil skorjico kruha malemu grivastemu konju. «Lepa bera, res!» se je veselil močan drug. «Starega bo veselilo, da se je tako krasno posrečilo!» je potrdil vodič, ki je tepljal svojega konja po napetem vratu. Še preden so začeli snemati težke tovore z upehanih živali, je prihitel glavni poveljnik tihega taborišča in je smehljaje pozdravljal zadovoljne kadrovce. Gjuro je urno stopil predenj in mu na vojaški način kratko poročal o nočnem napadu. «Tudi neko nemško gospodično sem zajel, gospod major,» je končal z drhtečim glasom kakor bi se hotel pohvaliti in obenem opravičiti. «Gospodično —? To ni bilo prav. Kje je?» Ana je še sedela na malem konju. Ko je videla, da se ji bližata, je spustila Gjurov plašč. V mladostno in čedno lice ji je posvetil jutranji svit, ki je naznanjal bližajočo se zarjo, rahlo rastočo izza daljnega obzorja. Krotka jutranja sapa, nežno otresoča tisočere bisere z mladega zelenja, ji je prijazno dihnila v krepko postavo, pod tenko mestno obleko so se ji visoko dvigale jedre prsi. Brhka ujetnica se je hotela spustiti z mirnega konjiča, a major je urno priskočil in ji je vljudno pomagal na tla. Začuden jo je pogledal v zardeli obraz: «Ne zamerite, gospodična, ali prečudno naključje vas nam je dalo. Jaz sem tukaj poveljnik in vam vračam prostost. iMoji ljudje vas spremijo do prve železniške postaje še danes, če hočete.» Gjuro je roteče govoril v majorja, ki je odločno odkimoval. Kaj sta govorila, ni razumela. Odgovoriti ni mogla, ker se je kar zmedla, ko se je zagledala v zardeli Gjurov obraz in njegove plamteče oči, ki so se željno vpijale vanjo. «Gospod major», se je nazadnje našla in je čisto mirno govorila, «iz mojih papirjev ste videli, da sem potovala v vojaško službo. V moji domovini je beda, in zaradi bede sem tvegala svoje zdravje in vse.» «Zelo ste tvegali!» je kratko potrdil. «Ali nimate staršev?» «Imam. Moj oče je višji državni uradnik in strada. Zato sem se hotela umekniti od naše siromašne mize.» «Vaši starši niso poznali nevarnosti, v katero so vas poslali.» «Sila je sila.» «Čast je čast — pojdite domov, gospodična!» «Gospod major!» je odločno dejala in se ozrla po Gjuru, ki jo je nepremično gledal. «Če grem od tod, pojdem morda po drugi poti, kamor sem se bila morala nameniti. Ampak vaši ljudje so se vedli ves čas tako spodobno in lepo, da jim tega ne bom pozabila nikoli. Mislim, da bi mi med njimi ne pretila nobena nevarnost. Prosim, pri vas ostanem, če rnc vzamete v službo vi.» Ojuru se je zasvetil obraz v silni radosti. Tudi major, ki bi mu bila neprijetna kaka drugačna odločitev, se je oddehnil. Z lahkim poklonom in molče jo je vojaško pozdravil; potlej se je obrnil do čete, ki je nemo stala in poslušala, čeprav ni razumela tujega govorenja. «Sokoli moji,» je dejal, glas mu je malo drhtel, «ponosen sem na vas! Ta tuja gospodična vas je pohvalila, da ste se vedli do nje kakor se morajo vesti pravi možje in ponosni Jugoslovani! Hvala vam!» Cetniki so se naglo spogledali, potlej so se jim pogledi skromno pobesili in se spet uprli v zalo tujko. Po kratkem, ljubeznivem pogovoru z Ano in Gjurom, je major poklical Paška in mu je naročil: «Vodi gospodično pod moj —, to se pravi, pod Gjurov šotor», se je naglo popravil, «in ji postrezi s čajem ali s kavo. Potlej prideva tudi midva.» Ana je odšla s Paškom. Neka mirnost, neka posebna čudo-vitost in vroča želja po nenavadnih doživljajih so ji polnile zavzeto srce, po žilah ji je plala vroča, skoraj vesela razburjenost. V domišljiji pa so ji začele vstajati čudovite povesti, ki jih je kdaj brala v starih knjigah. Ta globoka hosta, veliko, skrito taborišče teh skoraj zmerom tihih ljudi, resni major in vljudni Gjuro so se ji zdeli čudovit okvir prezanimive povesti, ki se je začela strahotno zapletati in prekrasno razpletati pred njo, zajeto in ujeto kraljično... Kdo bo junaški princ, ki bo z mečem v roki hotel oteti nedolžno devico močnim, zagonetnim vitezom? In Gjuro ali major ali kdo bo zanjo tvegal silne, junaške rane z mladim, zlatim princem ...? Major in Gjuro sta pregledovala obilni plen. «Glej, glej — tudi tobaka je dosti; pa čevljev, hvala Bogu; celo nekaj sukanca in perila... Izvrstno, izvrstno! Tu je še zaboj zdravil, ki jih bo vesel naš zdravnik... O, moke in riža in kave in sladkorja kar cela obilica...! Kaj pa je tu notri? Konzerve, mesne konzerve! Dobro, kakor nalašč, saj jih potrebujemo prav krvavo!» Tako sta se veselila bogatega plena, ko je Savo stopil pred nju in vprašal, kaj naj ukrene z ujetniki, ki so se že napili vonjajoče črne kave. Vsi trije so obstali pred četico slabo oblečenih, že postarnih mož, živahno se razgovarjajočih s smelimi kadrovci. «Za vas je konec vojne!» se jim je major smehljal. «Svoji ste med svojimi in nič hudega vam ne bo, če bote pametni in mirni in pošteni.» Vsakemu je segel v roko in se zanimal za njih osebne razmere. Med ujetniki, ki so se čisto zadovoljili z nenadno usodo, je bil tudi prileten poddesetnik z znaki enoletnega prostovoljstva. «To je dobro: v pisarni vas bomo potrebovali. Ali ste zadovoljni?» «Sem, gospod major.» «Vi ste bili vodja teh ljudi?» «Da.» «Kaj so vsi naši ljudje?» «Razen enega, ki je primorski Italijan.» «Italijan? Bolje bi bilo, če bi ga bili pustili.» «Strahopetec je in kar nori od veselja, da mu ni več treba služiti v vojni.» «Italijan je Italijan; človek mu ne sme zaupati. — Pavo, pazi nanj!» «Pravi, da je krojač.» «Torej v krojačnico z njim!» «Kaj pa ste vi po svojem poklicu?» je vprašal poddesetnika. «Bog ve! Pravijo, da sem pisatelj. Včasih sem morda res. Vsekakor sem skušal živeti za umetnost, ki pa me je zmerom prav slabo preživljala. Moje ime je Nikola Zidarič.» «Kdor za umetnost umira, ne more živeti od nje. Za vsako opravilo so potrebni zmožnost, dobra volja in pogum.» Zidarič ga je začuden pogledal in je zardel. Med tem sta se približala katoliški in pravoslavni vojni kurat. «Poslušajte,» je major nagovoril ujetnike. «Kdor se prostovoljno priglasi v službo «Zelenega kadra», bo zdaj prisegel, da hoče biti zvest in poslušen. Tisti, ki misli, da tega ne more ali noče, ostane kljub temu pri nas, in sicer kot ujetnik. — Roke gor, kdor hoče!» Razen dveh, treh, so vsi dvignili roko, Italijan je bil prvi in jo je najvišje dvigal. Major ga je ošvrknil s temnim pogledom in je prijazno vprašal omahljivce, kaj jih ovira, da se ne prijavijo. «Cesarju smo prisegli zvestobo, drugemu je ne moremo!» «Ali niste iz Like?» «Iz Like.» «Potlej se vam ne čudim. Ali vi niste krivi.» Nove kadrovce, ki so bili obeh ver, sta kurata zaprisegla in povabila k službi božji, ki jo hočeta opraviti to jutro. «Oče, jaz bi rad opravil spoved», je neki novi kadrovec prosil pravoslavnega kurata. «Dobro, sinko, pojdi z menoj!» «Tudi jaz, oče», so se spomnili skoraj vsi, ki so bili pravoslavni. «Pridite, otroci, pridite!» se je pop razveselil in je postrani pogledal katoliškega kurata, ki je pobešcnih oči in sam počasi odšel proti bolnici. Izmed katolikov ni nihče zahrepencl po verski tolažbi. «Zakaj si se tako bal, da gospodična ne bi ostala pri nas?» je major vprašal Gjura, ko sta ostala sama. «Všeč mi je in vem, da nam lahko še dosti koristi, če je taka, kakršno si jo mislim.» «Rajši bi videl, da je ne bi imeli.» «Ce bi odšla, bi šel za njo in bi jo privedel nazaj —.» «Kaj si ob pamet?» «Brez Ane bi bil ob pamet in ob mir.» «Gjuro, nobenega nasilja dekletu!» «Poznate me, gospod major.» «Dobro, zaupam ti. — Ali kaj bo reklo moštvo? Kaj bo, če si bo vsakdo pripeljal žensko? In z isto pravico kakor ti?» «Gospodična je naša uslužbenka in nič drugo. Če bo meni še kaj več, to je v njenih in božjih rokah.» Major se je kratko zagledal v pošteni Gjurov obraz, potlej se je krepko zasukal na peti in je rekel: «Pojdi k njej sam in jo pozdravi tudi v mojem imenu!» nsn STANO KOSOVEL: KOMU NAJ ŽIJE? Dete umrlo je... Ona stoji ob njem, gleda, kot bi ne zaupala več očem in premišljuje člene verige usojenih ji nesreč: kakor srce bi prebadal dvorezen meč, v prsih ji kljuje. Kaj so ji dolga trpljenja koristila? Ali so cesto v prihodnjost očistila, li darovala ji odkupnino za bežen trenutek vsaj? Ali pred svetom nad, ali obljub skrivaj, — kaj so ji dala? In če kdo nudil varljivo kraljestvo sanj, ali še upa naj, še naj veruje vanj zdaj, ko podrti njeni gradovi v sipinah prevar leže? Drzne načrte zapisalo ji gorje nagli je smrti. Bitju posvečena se žrtvovala je, bitju posvečena stiske prestala je, premagovala bedo, preziranje, divjo vročino, mraz... Ah, in zdaj je, sredi vsega — preteč izraz — roka obstala... Dete umrlo je... V mrak se odel je svet, duše prešinja vihar, v srcih nem trepet rije in rije... Ni ga več solnca, baržunastih ni več zvezd .. Zdaj, ko več cilja ni, niti do njega cest, — Komu naj žije?... A. P.: LASTOVKA. (Dalje.) Naletavati je počel slaboten, redek sneg. Pod gorami so se bili zgnetli oblaki v strašno meglo prečudne barve, in grozen piš se je privalil s hrupom in truščem od tam čez dolino. Upognila so najkrepkejša drevesa pod silo njegove teže svoja gola telesa. Zaprasketal je pesek po strehah, zašklepetale so na vodnjaku vse štiri svetiljke, nikoli prižgane. V stranski ulici nekje je pozabljeno okno treščilo ob zid, da so zažvenketale šipe po tleh. Branjevka je zagrnila svoje zaklade in stekla v prvo hišo. Berač je zbežal s cerkvenega stopnjišča tako urno, da so tvorile berglje na eni, in obe nogi skupaj na drugi strani, silen korak. Prestrašen je sfrčal vrabec s ceste pod žleb. Sunek viharja jc zlomil curek vodnjaka, da je voda brizgnila daleč na cesto, kjer so jo zgrabili vrtinci in jo razpršili v neviden prah. Moč viharja je namah pometla obre-kovavce s trgov in ulic. Vse je izginilo in hitelo zapirat vrata. Hitela je od vodnjaka zadnja ženska, nerodna in debela, z nabuh-njenim krilom. Tedaj pa se je začul na ulici glas zvončka, podoben angelj-skemu joku. Tudi njega je vihar raztrgal in odnesel daleč tja do vrb na mužovini, kjer je izzvenel v tresočem ihtenju, prosečem milosti božje. Tiha tesnoba je legla opravljivccm na prsi in jim ohromela jezike. Preko izpraznjenega trga pa je stopal za cerkov-. s nikom mlad duhoven bledega obraza in velike upognjene postave. Gledal ni ne na desno, ne na levo, toliko da je videl korak pred seboj. Svetostni mrak na njegovem licu je pričal, da mu srce prekipeva blažila božjih besed, namenjenih bitju, ki se za večno poslavlja od zemskega bivanja. Njegove neme molitve ni motil šum viharja, saj je nosil v svojih lastnih rokah gospoda vseh sil, njega, ki edini more podeliti človeku tisti mir duše, ki je njemu tako tajinstveno odseval iz globokih oči. Otroci na oknih so obmolknili v sveti grozi, njih debele ročice so se plaho sklenile v pobožno molitev. Obrazki so jim izražali neko tujo misel, nepojmovanje, strah pred neznano podobo skriv- nostne svetosti in moči, nikoli ugledano. Za steklom so se zdeli kakor lepa zdrava jabolka. Tedaj je naenkrat, v trenotku vse v naravi utihnilo. Kakor bi nebeški dirigent sredi besnečega fortissima te strašne simfonije hipoma naznačil s silnim zamahom veliko pavzo. Za hip je zastal v prsih dih strmečim nad tem čudom božjim. Jasneje je prodiral zvončkov glas in segal v srca dobrih. Nekaj nevidnega se je vlilo v srca čutečih in zapeklo. Mašnik pa je izginil v veži sodnikove hiše. Vihar je zabučal znova, silneje kot poprej. * * * Deklici, ki so ji ob prihodu pomladi še rožice pesmi krasile usteca, so se udrle zdaj solze po lepem licu in nagnila je glavico med roke. Ločile naj bi se dve srci, obsevani od enega žarka božje dobrohotnosti, pod katerim je samo za dva prostora? Nežno mlado prijateljstvo naj bi se zrušilo v meglen in pust spomin? Zakaj zdaj, zakaj ravno njej? Moč tega prašanja pa ne sega do tistega, ki bi mogel odgovoriti strtemu srcu. In ob takih trenutkih se tudi na najčistejši vesti pokažejo madeži. Zakaj sem se zbala viharja in nisem šla danes že k njej pogledat, vprašat jo, kako ji je bilo ponoči? Ali sem ji bila zmerom dobra? Je-li bilo to moje prijateljstvo pravo, prijateljstvo najčistejše nesebičnosti, ki je božanstveno, ker je nesebičnost božan-stvena? — mar je kaj takega sploh mogoče? Ni li že sebičnost, če se duša nagnjena duši tej zato približa, da išče v njej milo-zvočnega odmeva v urah hrepenenja, žalosti ali veselja? Mar je mogel priti ta trenotek, da je pregledala vso resnico nesreče svoje ljubljene prijateljice? Ali ni v svoji sreči in ljubezni pozabila, da vene tam v mračni sobi bitje, ki nikoli ni bilo deležno ljubezni, še očetove ne. Dolgo, dolgo je slonela mladenka na mizi, potlačena od tiste omotične boli, pri kateri odpove telo pokorščino volji. V prsih jo je tiščalo nekaj trdega: zavest, da se bližajo ure bridkosti, ki otrujejo dušo, ohrome razum. Zunaj je grmel orkan, trenotki so bežali. Bilo ji je kakor zvestemu slu, ki hiti s silno važnim poročilom, pa mu zapro pot, ko se mu mudi, mudi. Neizprosna vest je tirala ubogo srce pred sodni stol kakor zločinca. Planila je pokoncu kakor iz sna in pogledala strahoma skozi okno. Gorje! Ta šum in hrup, pisk in sik in sneg! Vihar je bil medtem svojo jezo potrojil in besno udarjal s svojo težko pestjo po strehah. Podivjane sape, nahujskane in razdražene so zacopotale tako togotno, ko da je neviden zblazneli voznik zavihtel nad njimi bič. Vmes se je čul stok trpeče narave. Toda vest je silnejša od viharja; ona kljuje v srcu, reže, pali, terja kruto svoj dolg. Ogrnila se je naglo, stekla tiho po stopnicah navzdol in prestrašena obstala. V veži je udarjal mladenič z nogami ob tla, da je odletaval s čevljev sneg na vse strani. «Oho, Olga! Kam hočeš, za Boga!» «Oh, k Emiliji —» «V takem vremenu? Sam sem se težko ubranil, da me ni treščilo ob tla.» «Pa če že danes umre?» Zaplakala je. «No, no, nikar ne jokaj! Saj zaradi tega še ni treba umreti, če koga previdijo.» «Misliš —?» Dvoje velikih rosnih oči je zrlo vprašujoče v njega. «I seveda! Da se danes malo slabše počuti, temu je pač vreme krivo.» In ko je opazil uspeh teh besed, je še dodal, da izkoristi trenotek: «Pojdi zdaj lepo nazaj in ko se prevedri, skočiš lahko pogledat!» Besede iz ljubljenih ust so vselej prepričevalne. Odšla sta skupaj nazaj. 3. Popoldne je nastopil v naravi bojni odmor. Olga, ki je tega od svojega zaročenca napovedanega trenotka nestrpno pričakovala, je urno odšla. Z nemirom v srcu je zletela ko ptica po stopnicah navzgor in našla sodnikovo Nežiko vso objokano. «O, še nikoli ni bila tako slaba! Zdela se mi je tako čudna, pa sem tekla po gospoda», je hitela pripovedovat stara, zvesta služkinja. «Ali je bil Vladko že tukaj?».je vprašala naglo Olga. Nežika je povesila glavo. «Nikogar ni bilo; želi si miru in prosila je, naj se ne pušča nikdo noter razen vas. Težko ji je govoriti.» Olga si je obrisala solzo in odšla po prstih proti njeni sobi. Odprla je potihoma vrata in vstopila. V sobi je bilo polumračno, zavese napol zastrte. Njen pogled je iskal prijateljico. Tam na svilenih blazinah je ležala globoko 9 med uvelimi ramicami lepa, skoro prozorna glavica Emilije. Njene oči so bile zaprte. Olga je presunjena obstala sredi sobe in boječe uprla pogled vanjo. «Sirota lastavica!» Emilija je polagoma odprla svoje globoko črne oči in poklicala komaj slišno: «Olga!» Priskočila je in se nagnila nad njo. «Tu sem, saj sem tu, jaz, jaz ničvrednica.» Skoro je zaihtela. Blag nasmeh Emilijin pa jo je osvobodil srčne tesnobe, porojene iz samoobtožbe. «Sedi bliže k meni! Ne morem glasno govoriti.» Govorila je tiho, ubito, s presledki. Nagnila je glavico in nadaljevala: «Zdaj, ko ni več solnca, mi je bilo tako težko, da sem zaželela imeti Boga prav blizu sebe. Pa sva se domenili z Nežiko, in šla je v cerkev.» Nastal je molk. Culo se je drobno tikanje starodavne ure. «Pripoveduj mi kaj, Olga!» «Saj bi ti, o, mnogo, mnogo, pa se ne upam.» «Morda pa se ne upaš povedati, da je Vladko tu?» «Ti veš?» «Pravila mi je Nežika. — Zakaj me tako gledaš?» «Saj, saj govoriš —» «Kako?» «Kakor da ne veš, čemu je prišel.» Emilija je brezbrižno obrnila glavico na drugo stran in slabotno zakašljala. «Čemu res!» Olga se je zdrznila. «Moj Bog, saj si mi vendar zadnjič zaupala, kako da si bila prosila papana, naj govori z gospodom županom, da ga pokliče; glej, papa te res ljubi!» Naglo je okrenila Emilija obraz v stran, vsa izmučena od težkega dihanja. «Toda — povedala ti nisem, — da je bilo to že pred pol letom, — jeseni. Takrat me ni hotel uslišati, — zdaj pa je naenkrat — tako neusmiljeno dober.» Pred pol letom! Kakor da jo je nekdo silno udaril po prsih, tako so zabolele Olgo te besede. «Jeseni —?» je vzkliknila s tresočimi ustnicami. V milem začudenju so se ji odprle oči na široko. «Papa me sploh nikdar ljubil ni.» Kakor po strelu preplašena srna se je dvignila Olga, tako nepričakovano je privrela ta beseda iz ranjenega srca. «Milka, kako moreš kaj takega govoriti!» Emiliji se je bradica parkrat konvulzivično dvignila v gubice, koti ustec so trepetaje pali, oči so se ji zablesketale v rosi bridkosti. Toda premagala je jok; okrog ust pa se je pojavila trpkost junaka, preizkušenega v bolečini in trpljenju. Olga je strmela vanjo, gledala ji skozi črna okenca velikih oči globoko v dušo in mislila, da ji vidi do dna. Dno pa je bilo le s navidezno in je odpiralo pogledu nove globočine, kjer se vsled črnih tmin nič več razločevati ni dalo. Tam so sedeli bodeči dvomi, skrivani od krvavečih ran. Zamislila se je. Če umirajoči odpuščati ne morejo... Pogledala ji je še enkrat v obraz. Emilija je zrla tja nekam v steno, kjer so visele tri slike. Počasi je sledilo Olgino oko njenemu pogledu in obviselo na prvi, ki je kazala njeno mamico. * * * * Elegantna mlada dama stoji na obali in zre na morsko gladino. Njen pogled je žalobnomil, proseč, kot bi iskal tam v neizmerni daljavi izpolnitve silnih želja, po katerih hrepeni srce zaman. Na ustnicah ji je razkošno mehak usmev, obsenčen od rahle ironije. Lepota vabi. Njej je privabila nesrečo. Okrog te krasne ženske so se zbirali tam doli v domovini fini kavalirji. Ona pa, vsa nežna in prelestna, je vzela tega mračnega stebcrnjaka. Prikradel se je bil v njeno bližino s priučenimi manirami in zasmilil se ji je bil v svoji revni strasti in hrepenenju po tuji lepoti. Prodala mu je solnce in morje ter s tem storila velik greh, ponevedoma, ker je bila premlada. On pa je zagrešil rop na tujem vrtu, povzročil nesrečo ter preklinjal ponesrečene, če so si upali, občutiti jo v njegovi bližini. Uboga mamica! Srečna je bila tam, tu pa je hirala med hladnimi gorami. Vselej je bila žalostna, kadar se je morala vrniti semkaj. Kako živo se spominja Emilija tistih časov, dasi je bila takrat še čisto majhna! O, koliko ji je pripovedovala o morju, kadar sta bili sami! Toliko lepega, da je na koncu vselej odhajala z objokanimi očmi. To je bil pozni kes po nepremišljenem dejanju. Ce pa je prišel v takem trenutku papa domov, je prestrašena obmolknila, vstala hipoma ali pa vprašala nekaj čisto navadnega. Papa je godrnjavo pozdravil in šel molče v svojo sobo, iz katere je prišel navadno šele pozno k večerji. Konec je bilo lepega pripovedovanja. Mar je zaslutil, da je govorila o domovini? Mamica je postala tiha, mala Emilija pa je boječe zrla v vrata, ki so se zaprla za očetom. Zakaj je nikoli ni vzdignil veselo na svoje rame, poljubil jo med smehom ali vsaj prijazno pogladil po kodrasti glavici? Mamjca jo je sočutno pogledala, kajti bolelo jo je, da se zaradi nje godi krivica ljubljenemu otroku. In če je papa v svoji sobi knjigo preglasno položil na mizo, zahrkal ali pa počel trdo stopati gori in doli, tedaj se je vznemirila. Kako je stala tam, bleda in plaha, kakor bi v tem krutem molku poslušala očitanje brez besed. — O pestri množici tam doli govori, o njeni ničemurnosti in pohot-nosti. O, seveda, tihi dom moj in solidna ljubezen brez hrupa ne miče tako! Bil je užaljen. Toda, kdo si upa žaliti njega, sodnega svetnika in posestnika, ki se mu daleč naokoli vse klanja? Mala Emilija pa je spoznala, da je mamičino pripovedovanje skrivnost, občutila je, da v hiši ni veselja, kadar je papa doma. In če je prišel nenadoma iz sobe kaj iskat, jo je tako čudno pogledal, kot bi iskal v njenem očesu prikrite resnice. Ona pa je vsakokrat umaknila pogled in se ga počela ogibati. In umrla ji je nenadoma mamica. Pretuja ji je bila še takrat smrt, premlada je bila, da bi verovala v njeno večnost, zato ni zakričala v bolečini. Sirota se je jedva zavedala, kaj je pravzaprav mati. Tam je ležala, v oni sobi, katero prestopiti se je vedno tako bala, iz katere veje tisti zagonetni mraz, ki hladi dušo, mraz ob-sovražene tajnosti. Zakaj ni papa takrat jokal? V tej atmosferi zamrle ljubezni očetove do nje in do mrtve mamice, je ostala senca. Mala sirotka brez matere, ki je imela le pol očeta. Ovdovelemu bratu je kmalu priskočila na pomoč sestra, ženska visoke morale, silnih udov in tujih las. — Emilija je zakašljala. Olga se je s skrbjo ozrla nanjo in opazila, da so njene oči uprte v drugo sliko. * * * Na tej sliki je Emilija kot nežna mladenka. Sama lepota, ljubkost in miloba — kakor mamica. In vendar odseva iz teh velikih temnih oči neka odločnost, ki bi odvrnila sleherno neubrano misel opazovavca, ki bi vsako zlo besedo nevoščljive sovrstnice potisnila nazaj tja v oni kotiček srca, kjer se je porodila. Prišel pa je čas spoznanja, da živi med hladnimi tujci in zaželela si je svetlobe in ljubezni. Materina duša se je preselila vanjo, preobražala jo in jo polnila z velikanskim hrepenenjem po morju. Začutila je v prsih, da se je polašča neka tesnoba. Tudi ona je postajala nemirna, kadar so odhajale lastovke, kajti loteval se je je strah pred osamljenjem. Spomladi je počela upati, upala je celo poletje in celo jesen, dokler ni prišla zima in ž njo trpljenje. Saj bi našla utehe, ako bi srbela tja, kakor bi jo bila našla tudi mamica, da je smela vsaj tam umreti. Mamičini stariši so večkrat pisali ponjo, toda oče se ni dal preprositi, niti odgovoril ni. Hrepenenje pa se je večalo, peklo in žgalo, kakor solza na rani. Tedaj se je pojavil on, županov Vladko. Mlad dijak je bil, vitke postave in kodraste lase je imel. Rad se je ž njo razgovarjal, zato ji je prišla misel, misel na rešitev. In kar je bila mamica nekoč pripovedovala njej o morju, to je zdaj ona pripovedovala Vladku; z istim ognjem navdušenja, z isto veliko ljubeznijo. Njeno pripovedovanje pa je mladeniča tako omamilo, da je nekoč zaupal očetu, da bi neskončno rad živel na morju. Oče je bil ponosen na sinovo idejo, ker jo je smatral za notranji glas mladeniča, ki naj bi tvoril temelj njegovega poklica. Med počitnicami sta se z Vladkom shajala na skrivnem in si ' pripovedovala najlepše stvari o bodočnosti. Potreba rodi up. Ona je smelo upala, da jo nekoč povede tja. Kot ženko—? Ali ga je ljubila? Ni li morda spoštovala v njem samo tiste moči, ki more udejstviti njene želje? Ne bi ljubila vsakega, ki bi ji pomagal, rešil jo? Uboga lastovka si je želela za solncem, na morje! Morje, ti mogočno zrcalo neba! Poznala je njegovo tiho veličastnost in angelsko milino, lepoto in dostojanstvenost, morje, krotko in pohlevno, ki nosi udano na svojem mehkem hrbtu težke ladje; morje neizprosnega velikana v strašnem srdu, kadar utaplja svoje sovraštvo v krvi. Vladko je postal mornariški častnik, njeno koprnenje je doseglo vrhunec. O, sem, ostudni rabelj, ki zvabiš svojo žrtev na vrtoglave višine; hinavec, ki skrivaš pred njenim hrepenenja polnim pogledom režeče prepade pod meglo upa! Teta je bila opazila spremembo na njej in je rohnela. V hčeri je sovražila mater. Pričakovala je pri njej vsak dan izbruha materinih lastnosti. S skrbjo je šla zvečer spat, s strahom je vstala zjutraj in vzgojevala svojo žrtev do upehanosti. «O, da bi bila jaz že od vsega začetka tu! Tako pa, bogve, če ni že prepozno, če ni ves moj trud zaman.» Trdo so trkale te besede na mehko srce; besede, njeni duši tako tuje. Brat pa ji ni rekel: «Saj je tudi moj otrok!» Kajti zgodilo bi se lahko bilo, da bi mu odgovorila kakor že večkrat: «Seveda, ti pa ti! Kadar hočeš pa je tudi tvoj!» ALOJZ GRADNIK: KOSTANJEVICA. 627 Zato je molčal. Emilijo pa je omrzljivost te ženske dušila. Toda lahko je trpeti človeku, ki upa. — Olga se je ozrla na njo. Ležala je mirno in dihala težko. Ali je to ona mladenka na sliki? Oni obrazek? Edine oči so ostale neizpremenjene in še v te je legla neka zamolklost. Morda zato, ker zro V tretjo sliko. (Dalje prihodnjič.) [psa ALOJZ GRADNIK: KOSTANJEVICA. Kam si šla Marija v zlatem troni? Kam ste sli vsi dobri vi menihi, pater Oton, Severin, ki tihi bili ste, ko klas, ki glavo kloni? Kje begunci večni ste Burboni? Kje ljubezni prve moje vzdihi? Kje boječi moji prvi stihi, ki sem tu jih bral svoj\ Madoni? Groblje le in zevajoče jame. Povrnila je je zlata vesna, aH gnezda nima niti vrabec. * Kje je celica zdaj tvoja tesna, k[_vjiji_mii^u/.ivaš? Ali zame imaš kaj prostora, pater Jkrabec? J. K.: LITERARNA ČRTICA. „ Iz romantičnih krogov je vzniknil klic po novi mitologiji, po taki, v kateri bi se zrcalili vednost in vera naše dobe, analogno kot v antični mitologiji. Schelling (System d. transz. Id.) si misli mitologijo kot spajajoči člen pri povratku znanosti k poeziji in govori o možnosti nove mitologije, ki pa ne bi mogla biti iznajdba samo enega pesnika, temveč celega rodu, ki bo pri tem predstavljal pesnika. Kako bo postala in se razvijala ta nova mitologija, jc odvisno od bodoče usode sveta in bodočega poteka zgodovine. Mogoče se je Schellingu zdelo, da je ustvaril on sam v svoji p r i r o d n i filozofiji temelje novemu mitološkemu naziranju [Haym, Rom. Schule 710, 904]. A pred izkustvenimi vedami se je razpršil Schellinga sistem v nič, in poezija ni mogla dobiti od tukaj opore. Mlajši Schlegel se je pripravljal, ustvariti novo mitologijo (1. c. 754 ss.) — ostalo je samo pri sklepu. Tieck, kot resnični pesnik, bi lahko prevedel Schellingovc špekulacije v prakso; v resnici ga vidimo eksperimentirati v novelah (Runen-berg), s prirodoslovnimi problemi, ki se sicer po svoji neprožnosti protivijo pesniškemu izrabljanju. Mitološka figura ali perzonifikacija hočeta nekaj pomeniti, sta simbola za nekaj mišljenega; preprosti stavek hoče imeti dostikrat globlji ali drugačen pomen kot čisto doslovni: alegorija.5 V simbolistični umetnosti vidimo vsporedno delovanje teh dveh tendenc. Simbolizem v poeziji in slikarstvu prekorači meje čiste predmetnosti in hoče položiti v podobe in besede nekaj tajinstve-nega; simbol je višja potenca pesniškega naziranja in pravcata poezija poezije. Krivo je, izdajati simbolizem za nekako samostojno strujo, ker je vendar samo ingrediens različnih umetniških smeri (romantike, naturalizma, impresionizma itd.); simbol zaključuje ali dovršuje raznoliko obdelano snov; seveda lahko svojo podlago nekako preraste, Uduši. To se je vršilo prepogosto v simbolni umetnosti, ki je procvitala v dobi k a i s c r i z m a. Rodila 5 R. Galle, Die Personifikation als poetisches Kunstmittel, Leipzig 1888. sc je iz odpora proti edino zveličavnemu naturalizmu, proti njega odurnim aluram, proti neprestanim miloščinarskim pesnitvam. Ko se je pokazalo, da naturalizem ni zmožen za globlje promatranje sveta, je priskočil na pomoč simbol. Narava ni mogla več ostati predmet jasnega in treznega naziranja, temveč se je morala v stilizirani obliki (impresijonizem) podrediti višjim vidikom. Postala je simbol tajinstvenih občutkov. Bilo je v zvezi s političnimi in socijalnimi odnošaji onih dni, da je nosila ta umetnost ob sebi znake nesvobode, vezanosti, kljub ponosni zunanji obliki. Z aristokratsko ekskluzivnostjo odkriva simbolna umetnost pravi pomen svojih gesel preko glav ostalih smrtnikov le redkemu številu izvoljencev: onim ostanejo njeni znaki nepojmljivi kot šušljanje vetra ali blebetanje otrok. Ich fürchte mich so vor der Menschen Wort Sie sprechen alles so deutlich aus: Und dieses heisst Hund und jenes heisst Haus Und hier ist Beginn und das Ende ist dort. Tako toži eden zmed zastopnikov te šole: R.M.Rilke, Avstrijec; seveda: kedaj neki je bila v naši nekdanji domovini v čislih jasna in moška beseda! Ako kje, je morala simbolna manira pognati globoke korenine v slovenski literaturi. Kakor že po naravi nismo odprte narave, tako so preznane socijalne in politične razmere storile vse, da so nas utrdile v naši zapetosti, trdokornosti. Pravi cilji našega narodnega pokreta so morali ostati prikriti ne samo napram tujim mogočnikom, temveč tudi domačim poniglavcem. Preglejte našo poezijo iz onih dni: iz temnih simbolov švigne tu in tam zubelj sovraštva, se zasveti vera in up v bodočnost. Toda naši avtorji 4 nam niso dajali zgolj v političnih stvareh globokoumnih ugank, temveč tudi v drugih manj kočljivih zadevah. Tik pred nastopom svetovne burje je izšel Župančičev Dies i r a e (Slovan 1914): v tej znameniti sliki sodnega dne, ki se gleda v svoji veličastni, statuarni gesti kot bizantinski fresko, se napoveduje (mislim, da ne delam pesmi krivice) naš narodni boj na življenje in smrt: jahači gredo nad nas na pokol j. Toda podrobnejši analizi bi se protivil marsikateri verz: Milost plove, milost r j o v e... Dokaj temnih mest o teh poezijah bo šlo za bodoče človeštvo v izgubo, ako se ne najde potrpežljiv Aristarchos, ki bo porabil svojo bistroumnost za razvozlanje pitijskih izrekov, ki so jih iznesli ti pesniki. Patrijotske lirike nam svetovna vojska seveda ni rodila (tudi post festum ni stopilo nič na dan); dramatskih peripetij, ob katerih bi se lahko vnela fantazija, ni manjkalo: n. pr. ko so se valile ruske mase med karpatskimi skalami v ogrske nižine in smo pričakovali, da zaslišimo zdaj in zdaj peket kozaških konj in da pljuskne val slovanstva tja do pustriških planot: da so smeli, bi gotovo udarjali naši bardi v kruti boli ob svoje harpe, da bi se lahko podrlo jerihuntsko zidovje. Pesniški pridobitek svetovne vojske se je oblikoval Ivanu Cankarju v «Podobah i z s a n j»: križev pot človeštva in našega naroda je predstavljen v nizu mračnih, turobnih slik. Kakor mnoga druga Cankarjeva ustvaritev, ne nudi tudi ta čistega umetniškega užitka, 9 ker pisatelj neprestano preskakuje iz naturalističnega žanra v simbolistični in narobe; stotnik n. pr., ki odbira vojake za m a r š -k o m p a n i j e, postane mahoma simbol smrti. Imenovani struji se borita v Cankarjevem slogu za prvenstvo in se ovirata medsebojno v prostem kretanju. Gladka in tekoča povest je vrlina, kateri Cankar ne pripisuje prevelike važnosti; on ne pripoveduje, temveč meditira in se vdaja čustvom; vkljub temu simbolika ne dozori do čiste oblike. V simbolno obliko je zavit tudi pokaz na vstajenje, osveto: kralj Matjaž bo nekoč silno udaril — samo kje in kedaj bo to... (V prejšnjih Cankarjevih izjavah o narodnem pokretu opravičena kritika gotovih razmer ni bila vedno dovolj točno oddvig-njena od porogljive satire na narodni pokret v obče.) Omenjeno mesto se čita kot pesniški pendant k najvažnejšemu činu naše javnosti v oni dobi: k majniški deklaraciji, ki je tudi nekak simbolno sramežljiv pokaz na naše želje. Jasno in odločno priznavanje pravih ciljev, bi zahtevalo žrtev in požrtvovalnosti... Tako si ustvari in najde vsako razdobje v umetnosti svoj način izražanja in svoja izrazila; resnični umetniki uveljavijo za neki čas gotova načela in sredstva, ki pa po novi peripetiji dogodkov zastare. Po vsem, kar smo doživeli in videli tekom let, se mi dozdeva, da je zgubila ta smer svojo opravičenost: dasi še med nami živi in se udejstvuje ne brez neke kričavosti. Še vedno nam bije na uho simbolistični h i n d e r h o 11 d e r: godba na valovih, električna žoga... in kar je še takih strahopetnosti več. V stičnih tajinstvenih geslih bo vešče uho spoznalo sledove duševne nepro-stosti, ki onemogočuje prosti polet. Vendar pa kritika ne srne in noče prezreti pesniške darovitosti, ki se nedvomno javlja in se bo mogoče razcvetela kljub neuspelim prvencem. Sicer so pa znaki, da je simbolizem prekoračil svoj višek in da gre k zatoiu. Arno Holz, eden izmed glasnikov te šole, je vrgel v javnost svoj pan-divinium, pandaemonium, panmysterium: «Die Blechschmiede» na 516 (!) straneh. To je non plus ultra raznih tipografskih dovtipov in umetnosti, kakor jih ljubi ta smer in satiričnih izpadov na čitatelja, avtorja, umetnost; tu in tam švigne favstovski nasmeh čez pisateljevo lice. A čemu tolik napor za stvar, ki bo živela v bodočem spominu le kot abstruznost? Drugi pesniki vzamejo svoje dolžnosti zelo resno; blazen strah za ljubljeni narod navdahne A. Wildgansu verze, ki jih izza Leo-pardija nismo slišali. Pesniki posegajo v dnevne borbe, obtožujejo, uče in korakajo kot plamteč steber pred svojim narodom.0 Bodoča poezija bo morala izvršiti pred vsem eno nalogo: na novo uposta-viti človeški govor kot točno, obče razumljivo izrazilo misli. Pesništvo si mora poiskati nove smeri, ako noče zgubiti stikov z življenjem in občinstvom. V vojni vihri je poginila poleg pravih vrednot tudi marsikatera nepristna; vojna je razdrla stare oblike, pa ustvarila nove. V sestavu nove družbe najdete poleg manjvrednega materijala vendar dovolj zdravih in za razvoj sposobnih elementov. Ta družba ne pozna one čustvene in umstvene rafini-ranosti kot nekdajšnja, tembolj pa čisla dušno vrlino, kateri ima sama zahvaliti svoj materijalni obstoj in napredek: energično in snv>treno delovanje. A vrnimo se k našemu izhodišču. Umetnost živi od predmetov vsakdanjosti: toda umetniško naziranje sveta se razlikuje radikalno od neumetniškega, realnega umevanja. Tudi umetnost upotreblja pojme kot vzrok,7 učinek, čas, kraj: toda tukaj jim je š treba odvzeti zemeljsko tehtovitost in jih pojmovati v estetski s u p o z i c i j i, t. j. kot z n a k e ali s i m b o 1 e realnosti. Vzemite roman najdrznejše realistične ali veristične smeri, ki pa je bil še 6 O. Walzel, Die deutsche Dichtung seit Goethes Tod; odstavek: Die Ausdruckskunst. 7 Zahtevo je umevati tako, da naj pisatelj zaokroži svojo snov vsestransko in podredi njene dele zastavljeni nalogi. — Problem vzročnosti ima drugačen pomen v drami in drugačnega v pripovedni umetnosti. Ni treba, da je v povesti junak nositelj vzročnosti: lahko ga vidimo pod vodstvom tfšjih sil. Pa tudi posamične dušne moči v človeku samem lahko nastopajo kot nekak tuj činitelj: našega junaka tira njegova vest — proti njegovi volji in želji v sodišče. vendar pisan z umetniško ambicijo: vsebina romana se ne da meriti z merilom istinitega življenja. Kar smatramo v romanu kot verjetno in mogoče, bi se nam dozdevalo v življenju naivno, fantastično, in narobe. Kako malo se zavedajo avtorji te razlike, to izpričuje tudi naša povest. Vzemimo torej odlomek življenja in premotrimo ga z neumetniškega stališča. Zvršil se je umor, storilec neznan. Roka pravice začne delovati, da se doseže zadoščenje. Pred preiskovalnim sodnikom se začne zbirati v tej zadevi kupček aktov. Privedejo osumljence, kakor so jih pograbili na slepo srečo delujoči organi: po vrsti nastopajo kovač Matevž, strojarska fanta, Štrukelj Janez ... Toda pokaže se nedolžnost teh oseb, zato jih izpustijo. ' Novih sledov ni, in akt gre počivat. Slučajno se javi krivec in proces gre svojo pot. Spokorni obtoženec se zasmili porotnikom. da izreko njegovo nekrivdo; a mož se obesi... To je gotovo zvest snirnek življenja, taki in slični dogodki bodo zlasti za sodnega praktika nekaj vsakdanjega. Ako ste kako snov tako pripovedovali, kot vir zanimivih dogodkov, nastane povest, koje moüle epiqueje bila sherlokijada; «Mutasti birič» je v resnici ustvaritev take vrste, dasiravno si je pisatelj sam postavil višje cilje. Prikazovati življenje v njega neurejenosti in dozdevni ali resnični brezciljnosti, je nedopustno tako s stališča drame kot romana. Umetniška svrha zahteva nekako stilizacijo snovi. Iz razpoložljive mase si izbere avtor določeno število faktov in jih spoji med seboj kot vzrok in učinek, razlog in posledek, namen in sredstvo itd.; tako izbrano gradivo postavi pod nekako osrednjo točko. (Tukaj govorim o najpreprostejših pripovednih umotvorih; vsakdo ve, da je zlasti v romanu lahko več žarišč.) V naši povesti je taka centralna točka podana brez prisiljenosti: to je junakova vest (mutasti birič), špiritu s agens dogodkov: samo da ga je avtor tako prikril, da ga moraš v povesti iskati z X-žarki. Kriterij, ali spada kakšen motiv (t. j. pripovedni element, zlasti v prvotnem smislu, v kolikor dejanje p o k r e n e) v okvir povesti, je ta: da je v kaki bližnji ali daljnji zvezi z glavnim ali postranskim dejanjem. Ako se ne da opravičiti s tega vidika navzočnost kakega motiva v okviru povesti, naj ga avtor spusti in prihrani za drugikrat, ako misli, da bo človeštvo oškodovano, če ne zve zanj; nobena še tako zanimiva posamičnost (oseba, epizoda ...) se mu ne sme smiliti. Kako bi sicer smeli govoriti o organski zgradbi...? Načrt naše povesti je v tem oziru skažen: cela partija, od početka pa do točke, ko nastopi glavni junak, je nepotreben prizidek, ki ga lahko odmislite brez škode za celoto: to pa je tretjina že itak kratke povesti. Res da pozna epos v svoji lagodnejši tehniki, ki ne sili nebrzdano naprej, temveč dovoljuje oddihe, ukinjenje napetosti, neko posebno vrsto motivov: digresije (odstope), t. j. napram celoti relativno samostojne odlomke povesti.* A tudi glede teh ima pisatelj v toliko vezane roke, da ne smejo biti brez vsake relacije z dejanjem;0 V naši povesti so omenjene epizode brez vsake zveze z dejanjem; nobena izmed teh oseb se ne vrne več na pozornico, kakor bi jo sicer radi še videli. Pesnik zamisli svoj umotvor kot arhitektonsko celoto, kažočo v bogastvu razpredelbe pravilnost, simetrijo in paralelizem članov. Marsikatera figura in epizoda v pesniških umotvorih se ima zahvaliti za svoj postanek takim elementarnim pogojem oblikovne lepote. Tako prirejanje snovi v umotvor pa ne bo mogoče brez sodelovanja preudarjajočega razuma; toda udeležba tega činitelja pri ustvarjanju nikakor ne pomeni degradacije umotvora, kakor se večkrat trdi in misli.10 Invencija in prvotno oblikovanje sujeta gre predvsem na stroške pesniške darovitosti, ki javlja v spontanem nastopanju predstav: spiritus flat, ubi vult. Obdelovanje tega gradiva se pa vrši ob vzporednem udejstvovanju vseh dušnih sil, seveda tudi ustvarjajoče fantazije. O. Freytagov roman «Soll und Haben» ni zato šibek umotvor, ker se mu da dokazati zelo minucijozno arhitektonsko ogrodje,11 temveč vsled nedostatne tvorne sile avtorjeve. Te trditve je treba še poglobiti; samo da «Mutasti birič» v svoji enostavni strukturi ne more služiti s pridom kot podlaga s raziskovanja, zato se ločimo od njega in prekinemo obenem razpravo. 8 Goethe deli motive v pospešujoče (progresivne), zadržujoče in regresivne, ki oddaljujejo dejanje od svojega cilja; dalje motive, posegajoče v preteklost in bodočnost, Bricfw. m. Seli. Odstopi se dajo še najbolje posneti pod regresivne motive. 9 Kako se je čistilo Puškinovo naziranje glede digresij, kako jih je bolj in bolj omejeval v Jevgeniju Onjeginu, o tem prim. Prijateljevo opazko stran 208 ss 10 Prim. Heinejeve «Kunstberichte aus Paris», pred vsem drugi in tretji odstavek njegovega poročila o Decampsu. 11 Seuffert, Oerm. rom. Mon. I. 599 ss. KNJIŽEVNA POROČILA. ^ Melik Anion. Jugoslavija. Zemljepisni pregled. I. del. Ljubljana, 1921. 284 str. Med vsemi dosedanjimi poskusi, da se pokaže zemljepis kraljevine SHS, je Melikov najresnejši. Seveda manjka kakor v drugih, tudi v njem še marsikaj, toda te pomanjkljivosti ne gredo na rovaš piscu, ampak pomanjkanju potrebnega gradiva. Pri sledeči oceni se bom oziral na to dejstvo. V uvodu poda pisec sliko Balkanskega polotoka, na katerem se nahaja kraljevina SMS. Njegove severne meje navaja po raznih avtorjih (Fischer, Oberhummer i. dr.) pa tudi po Cvijiču. Zdi se mi, da ni zadovoljen ne z eno r ne z drugo mejo, ker pravi, da «donavsko-savska črta za Balkanski polotok nima... značaja» v nobenem geografskem oziru, ne v geomorfološkem, klima-tičnem, etnografskem, kulturnem, političnem. Ne zdi se mi primerno tukaj razvijati lastno mnenje, toda Melikovim besedam dam popolnoma prav. Naziv «Balkanski polotok» po pravici kritizira, zameta tudi druga imena, kakor: Orški polotok, Jugovzhodni evropski polotok, toda vkljub vsemu temu «se bo sedanje ime obdržalo». Nato govori o geografskem položaju naše države, državni meji, o značaju površine, o «Jugoslaviji» kot narodni državi toda nato tudi o «teritorijalno-politični zgodovini naše države». V tem oziru je pisec stopil na politično areno: naša država nima samo enega «začetka» — pravi sam — ampak več. «Relief jugoslovanskega ozemlja» začne opisovati na 16. str., potem ko je podal najprej sliko historične geologije na sploh, da se lažje razume geološki razvoj naše države. V poglavju «Gorski sestavi na našem ozemlju; njih nastanek» opisuje alpski, dinarski, grško-albanski, balkanski, karpatski in rodopski sestav in nato panonsko nižino. Kot ostanke panonske mase smatra «osamljena pogorja med Dravo in Savo in zavrača mišljenje, da so «podaljšek Vzhodnih Alp». Po mojem mnenju niso ne eno ne drugo, ampak sestavine rodopske mase; podrobneje bom o tem govoril drugje. Odločno pa odobravam njegove besede: «ime Dinarsko gorovje znači vse gorstvo (v zgoraj označeni razsežnosti) b r e z o z i r a na to, da v tem ozemlju ni vsa površina apneniška in da kraški pojavi ne nastopajo povsod.» Še danes se namreč najdejo učenjaki, ki govorijo o nekem «kraškem gorskem sistem u». Ravnotako je opravičena avtorjeva opazka (str. 48), da se je nemška beseda «Karst» po Cvijiču zatepla «žalibog tudi v srbsko znanost (Karst, Karsna oblast, skarščavanje), kar bo treba vsekakor popraviti». Ce imamo svoje narodne besede «krš» in «kras», ne potrebujemo tujih! Najslabše je obdelan «Goropisni pregled», ker sledi Melik stari metodi, ki se je v geografiji že preživela. V tem pregledu beremo stotine in stotine imen gor in vrhuncev ž njihovimi absolutnimi višinami; čitanje tega poglavja človeka naravnost utrudi. Popolnoma dovolj bi bilo, če bi nekoliko obsežneje — glede nomenklature — razvil prejšnje poglavje o gorskih sestavih, ta pregled pa — seveda v drugačni formi — porabil pri opisovanju prirodnih sestavin naše države. To zahteva že sam naslov knjige: «Zemljepisni pregled». Naštevanje gorskih imen pa tudi nima pomena, če se ne poudarja genetična in morfološka stran; «turistični» — če ga smemo tako imenovati — način opisovanja ni znanstven; naj si bo knjiga tudi namenjena širšemu občinstvu, se vendar lahko podajo znanstveni rezultati tudi v nekaki poljudni obliki. Kaj n. pr. koristi čitatelju branje na str. 62.: «sem spadajo planine Treskavica (2090 m), Bjelaš-nica (2017 m) z meteorološkim observatorijem, Lelja (2030 m) in Zelengora. Dalje proti JI sledi na črnogorski .meji Lebršnik in Volnjak z Magličem (2390 m), najvišjim vrhom na bosansko-hercegovskih tleli.» Iz vsega tega izvemo samo, da je v Bosni nekoliko gor, ki se tako in tako imenujejo in nič več. Kakor če bi učitelj znal samo imena svojih učencev in ne tudi, kateri kaj velja in kateri ne. Vse to so prazna imena brez vsakega življenja; imena se kot konvencionalni znaki rabijo v geografiji, da lahko objekt cyl objekta razlikujemo, kadar ga opisujemo v genetičnem, morfološkem, fitogeografskem ali drugem oziru. S tem je v zvezi Še nekaj: v poglavju «hidrografske razmere» opisuje najprej Jadransko morje; v nekolikih vrstah navaja globočine, dolžino obale in imena polotokov, otokov, kanalov in zalivov. Ali je Jadransko morje tako malo vredno za nas, da široki publiki ni o njem treba vedeti drugega ko ducat imen? O rekah, ki jih pisec našteva po imenih (pri nekaterih je navedel tudi dolžino) velja isto, kar sem rekel o njegovi «orografiji». Reko ali jezero lahko gledamo z morfološkega (oz. genetičnega) ali s hidrografskega stališča; v nobenem slučaju nam samo ime ne zadošča. Posamezne dele površine je treba gledati kot dele celine, pa naj so že napolnjeni z vodo ali ne, z ozirom na njih sosedstvo; nenaravno je trganje posamezne oblike tal iz njihovega kompleksa in tako raztrgati zvezo, ki ga genetično spaja z drugimi, sosednjimi oblikami. Toda tudi v pogledu «hidrografije» to poglavje ne zadovolji. Nje naloga je namreč, da pokaže prirodne razmere vode, ki teče po dolini (kot reka) ali se je nabrala v kaki kotanji (kot jezero); tukaj prihaja v poštev temperatura, globina, brzina, valovi itd. itd. Vsega tega v knjigi žalibog ni; od samih imen pa ima komaj filolog nekaj koristi. Razen tega omenim, da «Omb!a» (pri Dubrovniku) ni domače, ampak italijansko ime; zove se «(dubro-vačka) Rijeka». Med jezeri je izpustil Bačinsko ob ustju Neretve (unicum!); Prokljansko je daleč od izliva Krke (v morje) in niže Skradina. Šele za jezeri govori s par besedami o močvirjih, toda tudi tukaj se kaže neprimernost metode: o nekaterih piše tukaj, toda «o močvirnih predelih na Krasu in ob 4 Jadranski obali je bil že govor». Ti objekti so torej raztrgani; eni so opisani v zvezi z ostalimi oblikami tal, drugi zopet zase (101). V sledečem poglavju govori o klimi. Seveda opis posameznih klimatičnih elementov ne more biti enako veren, ker imata Srbija in Macedonija ne le ■premalo postaj, ampak tudi prekratko dobo opazovanja: manjka jim homogenost. Ta je brez dvoma prva zahteva za zanesljivost določitve klime; brez nje so vsi podatki (na str. 106. in 109.) brez prave vrednosti. Imamo postaje z (reduciranimi) podatki za leta 1850 do 1906; druge za 1901 do 1910, nekatere za 1891 do 1910 itd. Vse te podatke bi bilo treba reducirati na isto perijodo in šele po tem označiti klimatične znračaje posameznih krajev. Vse to velja prav posebno za hidrometeore, ki imajo svojo 351etno perijodo. Med našimi vetrovi je popolnoma pravilno opisana burja, samo pripomnil bi, da v Zadru ni tako močna in da je strašna v Makarski, kamor pada z naravnost veliko silo z Biokova. Dalje razpravlja o rastlinstvu in živalstvu in navaja sledeče rastlinske cone: alpinsko, srednjeevropsko, pontsko, panonsko in ilirsko. Ali bomo vendar enkrat to nesrečno «ilirsko» cono zamenili s kakim drugim imenom? Ali bi ne bila primernejša «dinarska»? In potem še nekaj o teh conah! Jaz ne vidim prave zveze med njimi in gospodarsko geografijo; vanjo spadajo samo kulturne rastline in ne mogoče kakšnekoli trave in cvetke, pa naj so tudi karakteristika te ali one cone; fitogeograi nima posla s takimi objekti, ki so stvar ilorista. Isto velja tudi za zoogeografijo. Takemu umevanju se je Melik zelo približal, v kolikor je imel materijala na razpolago, posebno za rastlinstvo. Živalstvo pa je obdelano samo v 9 in pol vrste, torej popolnoma nezadostno: tudi govori samo o zverjadi, dočirn o razširjenosti «domačih» živali nima niti besedice. Vse to — rastline jn živali — je vrgel v poglavje «Narodnogospodarske razmere, tako da ne vemo, zaradi katerih ekologijskih činiteljev uspeva katera rastlina (ali Živad) v kakem kraju, zakaj jih je tukaj več, tam manj. Enako je pri rudah. Namesto da jih je obravnaval v zvezi z geološkim razvojem naših krajev, jih je iztrgal iz tega okvira in posebe obdelal v poglavju «Rudarstvo». Tukaj so kajpak posamezne rude navedene v onem redu, kakor so mu ravno prišle na misel: najprej — kajpak — zlato, potem srebro, svinec itd., mi pa ne izvemo, kako da se nahaja zlato v Rusmanu itd. (Konec prihodnjič.) Gj. Szabo, Sredovječni gradovi u Hrvatsko] i Slavoniji. Izvanredno izdanje Matice Hrvatske. V Zagrebu. Tisak kr. zemaljske tiskare 1920. Namen knjige — gradovi v slovenskem in srbskem pomenu besede, ne v pomenu grad = mesto, varoš — je, kakor pravi avtor v uvodu, pokazati, da razvaline naših gradov ni treba, da bi bile le objekt romantičnega divljenja. marveč učiti spoznavati namen teh gradov, spoznavati, kako so te gomile kamenja priče življenja že davno minolih generacij, brez katerih dela bi tudi našega sedanjega kulturnega stanja ne bilo. Dalje je vodila avtorja še misel, da opozori narod na dolžnost, skrbeti za ohranitev teh živih spomenikov starejše faze našega razvoja — prav tako kakor skrbi za mnogovrstne pisane in slikane spomenike davnine. Naposled je avtor, ki je zbral vse dosedanje delo iz mnogih in mnogih let, imel namen, zbuditi resnih sodelavcev, da se raziska« vanje nadaljuje, dobro vedoč, koliko je še nepreiskanega, koliko še nerešenih problemov. Knjiga poda najpreje historijograiski pregled vsega pomožnega materijala in virov in preide nato na splošen študij srednjeveških gradov (konstatira n. pr.. da višje nego do 600 m relativne višine ni na hrvatskem ozemlju sezidan nobtn grad). Pri tem očrta splošne gradbene značilnosti pri gradovih na višinah, na ravninah, opisuje razvoj namena, važnosti in upotrebljivosti gradom tekom kulturnih, vojaških in političnih razvojnih faz. Nato preide na opis stavb samih in njihovih delov ter podaja naposled pregleden popis ter zgodovino gradov in njih razvalin po županijah. Knjiga je opremljena s številnimi slikami, črteži in tlorisi — vsega skupaj 233! — kar jo napravi še bolj plastično in živahno. Pridejan je tudi register krajev in gradov, ki se obravnavajo v tekstu. Lepo delo je plod ogromnega in dolgotrajnega truda; v Sloveniji mu kljub Valvazorju in Stegcnšku še ne moremo postaviti enakega ob stran, dočim imamo n. pr. za Bosno slično delo N. Cira Truhelke. Morda se bo kdo, vzpodbujen po teh zgledih, lotil posla tudi pri nas. A. M. Tomo Kumičic: Tajna Prokobona. Naklada Št. Kugli. — Zagreb. Vsako knjigo vzamem v roko z ijekim^rc^ej bi s ^ii.m,spoštovanjem, berem jo z zvesto pazljivostjo in se trudim, da bi se vživel v pisatelja in v dogodke, ki mi jih dobro ali slabo pripoveduje. vsaki najrajši povem, č e moram kaj povedati, samo dobro, samo najbolje. Za lepoto, če jo najdem, odpustim vse hibe, če bi se morda obešale nanjo" Zaradi^n^an^^ zaradi ene same zares lepe slike v pravem okvirju je tudi nerodna knjiga _ali povest vredna same sebe in vredna branja in premisleka. Sporedne, nebistvene napake, ki bi jo kazile, bo pisatelj spoznal sam in nam jih ob priliki popravil. — Ali kaj naj rečem o tejle sedemdeset strani obsežni knjižici? Da je povest kakor povest, tudi najslabša, mora biti, si ne upam prav zapisati; preveč me je razočarala. Kajti v njenem drobnem, neboglenem telescu ni duše, še dušice ne. Po tej nerodni in nevešče razvlečeni stvari, ki zares nima nobene, pa že res prav nobene slovstvene vrednosti, bo morda segel kdo samo zaradi tajnostnega naslova. O joj, kako se bo urezal! Čudna in neverjetna «Tajna Prokobona» hoče biti zgodba dveh italijanskih sester iz Južne Tirolske. Najprej sestri površno vidimo kot vaški perici. Kakor bi mignil prideta v mesto, na «ena, dve» imata tam svojo pralnico, na «tri» Bog da eni izmed sester ženina, ki odvede obe devici v posete k svojim staršem nekam daleč. Ko se vračajo, se usmili dobri Bog še druge sestre in posadi zraven nje pravega in pridnega ženina, ki je prijatelj natanko ženina prve sestre. Prva se poroči, druga sestra pa mora še nekaj čakati in oskrbovati pralnico. In sam vrag menda prinese od nekod nekakega financarja ali kali, ki nosi osameli sestri svoje perilo v pranje, da jo lahko obiskuje in — zalezuje. Saj bi bil Bog že kako dal, da bi se bila ubožica zapeljivca rešila s poroko, ko ne bi — nastala svetovna vojna, zlasti pa vojna z Italijo. Italijani pridejo črez mejo. Ko se morajo umekniti, jo mahne z njimi tudi — ženin. Nevesta ostane v pralnici, financar pritiska izlepa in izgrda. Nevesta je trdna, a vojna sreča je opoteča: Avstrijci prepodijo Italijane in zajamejo tudi ženina, ki je bil vstopil v italijansko službo. Financar, njegov tekmec, ga spravi pred vojno sodišče. Uboga nevesta obriše solze, zapre «botego» in se napoti v mesto, kjer * je zaprt nesrečni ženin. Sredi samotne poti pod goro Prokobon kar naenkrat stopi pred drhtečo devico sam financar in jo hoče dobiti. Ali ona steče v breg Prokobona. Financar za njo. Še malo pa jo bo dosegel! Pa ne boš, Jaka! Deklica se spotakne in natanko tam, kjer pade, leži, čast Bogu, očetu nebeškemu, prava pravcata ročna granata, ki je dekle ne pozna, ali vendar ve, kako se taki stvari streže. Pograbi jo s svojimi deviškimi rokami in jo junaško zakadi naravnost v svojega kletega preganjavca. Bum! Financar je šel na kose, preganjana deva s svojo tajno Prokobona (financarjeva smrt!) pa hitro do svojega ženina. — Sveti križ božji, zdaj je vse v redu. Ženina ima v rokah kot vojaški avditor sam gospod Kumičič in ji ga reši. No, taka je ta stvar. Ce sem jo obširneje omenjal, sem to storil res samo zato, da ne bi kdo mislil, češ, z molkom da jo hočem ubiti. Ampak povestica nima pravice do življenja in se je že sama ubila. — Nekaj stvari enakega žanra je gospod Kumičič napisal že pred to tajno. Pravijo, da je «Tajna Prokobona» bolja. No, zahvalim! Preden se oddehnein od neprijetnosti, da sem ocenjal to diletantsko zma-šilce, bi rad povedal še to-le: Pri _nas^ je začelo |i)od^_§vobpdnjm _ so lncej®^ vse propad a t i. Pijani., smo s;^ojjpde in ne vemo, kai bi z njo. Znamo jo samo še zlorabljati. Namesto da bi nam bila blagoslov, nam je zapeljiva vešča, ki nas mami s svojim plešočim odsvitom. Po nenavajeni poti drvimo, drvimo in sejttekucujernovc k.a -denco! — Kaj delate s svobodo sploh? Za. Božjo voljo, kaj delate z jumetnostjo?! Kako ie^jnogoče, da_ sme £g vsak_skribentek s komaj abecednimi pojmi pisateljevanja — diskreditirati leposlovje?! Ivan Zoreč. C^TD KRONIKA. ^ «Slovenačko Učeno Društvo?» Pod tem naslovom — ki je zaradi večjega efekta natisnjen v latinici — je prinesla beograjska revija «Novi život», ki ji je direktor dr. M. Ninčič, letos dne 21.avgusta sledečo notico: «Prema jednom obaveštenju iz Ljubljane, koje potiče iz ozbiljnog izvora, priprema se tamo od strane nastavnika Univerziteta osnivanje posebnog Učenog Društva zaslovenački jezik, književnost i povijest. Ova vest zaslužuje paznju svih naših političkih i kulturnih radnika, i dobro bi bilo da se pitanje 0 stvaranju učenoga Društva za slovenački jezik prostudira malo i u Beogradu 1 Zagrebu. Mi imamo dve akademije nauka; u Beogradu i Zagrebu, i na žalost još ništa nije učinjeno na njihovom spajanju i zajedničkom radu. Sad su Slovenci došli na ideju da osnivaju Učeno Društvo, koie nije ništa drugo Hcko zametak teggf Akademije Nauka. Da li se ovakim cepkanjem snaga, i čisto formalnim aktima u istini stvaraju naučni centri i ustanove, to je pitanje na koje bi trebalo osnivači Slovenačke Akademije da odgovore. Mi u to jako sumnjamo.» Vkljub vsej z muko tempfcrirani nervoznosti zveni iz notice dovolj glasno d pobožna želja, da se naj vsako delo za izrazito slovenske kulturne potrebe če že ne «par ordre du moufti» kratkomalo prepove — zuačiluo je, cUL_öDfizajja anoijimneJj.ki se je pogumno skril za tri zvezdice, na_«Hrus_t\:o zašlo venski iSilk, kniiicvDOSt in. zgöcTöVino» v prvi vrsti politične (!) faktorje — pa vsaj monopolizira izven Slovenije, točneje: prepusti obema akademijama, ki ju že imamo: «kr. srpski» v Beogradu in «jugoslavenski» v Zagrebu. S to rešitvijo problema se ne moremo strinjati. Obe akademiji sta v sedanjih razmerah postavljeni pred naloge, ki jih bosta z dosedanjimi sredstvi, osebnimi in gmotnimi, komaj obvladovali. Njuna naloga bo pred vsem v tem, da bosta delo, kakor sta ga dosedaj vršili in ki jima je določeno po njuni legi in tradiciji, nadaljevali s pomnoženo intenzivnostjo. Zato bo popolnoma nemogoče, da bi svoj delokrog ekstenzivno razširili na polje, ki ga tudi do sedaj nista obdelovali. Ta zavest se kaže pri onih učenjakih, ki delo v tem smislu danes res vršijo, v tem, da so se posvetili res intenzivnemu delu na svojem polju. Na drugih pa vidimo dejstva, ki nas silijo k izjavi, da ne moremo čakati, kedaj nas bodo o naših lastnih rečeh poučilUii^ie, ki so takega pouka Je sami zelo potrebni, ozir., da skrbi za naše najvažnejše kulturne potrebe ne moremo prepustiti ignorantom. Par primerov! Iz peresa Lj. M. P r o t i č a in Vlad. D. Stojanoviča je leta 1920. (da, leta 1920!) izšla «Srpska čitanka. Treča knjiga za IV. razred osnovnih škola u kraljevini Srba, Hrvata i Siovenaca». Natisnila jo ;e «Državna štamparija» v Beogradu. V tej knjigi je med narodnimi himnami naveden tudi naš «Naprej!» s sledečo verzijo: «Zapisat v kri pravico, ki terjajo naš dom» z razlago pod črto: «ki terjajo = koji hoče da osvoje» (str.4.). Toda' to še ni tako hudo. «Pravda. Kalendar Jugoslavenske Muslimanske Organizacije za god. 1920.» ima na str. 24. isto napako. Mogoče sta jo urednika čitanke v slepi veri iz nje prepisala, ali pa so vsi skupaj zajemali iz tretjega, ravno tako zanesljivega vira. Na str. 151. prinaša čitanka Slomškov «Mrzli studenec» z opazko: «Evo jedne priče slovcnačkim narečjem iz^koje^ se vidi daje slovenučki k'ovor doista samo narečje lepog srpskog jezika». V Beogradu so z*5čeTrizhajati «Priloži za književnost, jczTIT, istoriju in folklor». Urednik jim je profesor beograjske univerze in član beograjske akademije, ki bi ga po vsebini dosedanjih publikacij lahko imenovali slavista. On je napisal prvemu zvezku obširnejši progromatični uvod, ki ga je «Srpski književni Glasnik» ponatisnil (knj. IV., str. 67 do 70). Tam beremo (str. 70): «Nikakva uska gledišta ne postoje kod nas — o tome držimo da več ova sveska daje dokaza — i svakomc je slobodno hoče Ii publikovati svoj rad u čirilici ili latinici, u srpsko-hrvatskom jeziku ili u slovenačkom narečju.» AlLmož, ki je napisal «Jugoslavensko književnost», nLimel-iiikda.r ..Strekljevih «Slovenskih narodnih pesmi» v rokah, da bi videl, kaj je slovenski - jezik in kaj «narečje? ? Da mu je znan Koloinonov žegen/Volkmer, Danjko, Skuhala. Boltatu Pepe 'in vsa njegova ta'ko številna žlahta, tega od takega učenjaka se/eda ne smemo zahtevati. «Ivkova slava» pa mu menda vendar le ni čisto popolnoma neznana? — In tako pisanje imenujejo tam doli «nikakva uska gledišta»!!! Nervoznost pogumnega anonimnika «Novega Života» je poleg vsega tega še smešno anahronistična. «Sad su Slovenci došli na ideju da osnivaju Učeno Društvo» piše, toda to kratkomalo ni res. Društvo je staro že štiri leta — tiskani poziv ustanoviteljev je podpisan «spomladi 1917. leta», vsebina prvega in drugega zvezka njegovega glasila, «Časopisa za slovenski jezik, književnost in zgodovino», je naznanjena v tiskanem cirkularju, ki nosi datum «20. junija 1918.» Tega časopisa sta izšla samo dva letnika: tretji se je zakasnil samo in edino le zaradi tiskarskih neprilik. Težave so sedaj premagane in društvo bo svoje delovanje nadaljevalo. To je ujel ljubljanski informator «Novega Života», pomešal z drugimi govoricami, dodal lastnega sala in tako svoj list napačno informiral. Ce razmišlja človek o izvoru takih očitnih potvor resnice, pride v zadrege. AiLiC vse to sama razgaljena nevednost, ali^a lahko prjkrita zlobnost? Toda druga rada izhaja iz prve in značilno je, da se take informacije sistematično prodajajo občinstvu, ki njih očividne napačnosti ne kontrolira. TodaJSgmu bi razmišljali o tem. Ohčinstsn ho. zanesljiv os t _ svojih, i n fo r piatoiie\L_siiQzn a 1 o na slučajih, ki jih samo lahko kontrolira, mi pa bomo brez hrupa ii^j^erekanja mirno^delaHposlej, kakor smo delali doslej. Vodi nas prepričanje, da je delati treba, da treba delati čisto delo in da se je treba ravnati ne samo po znanem geslu sv. Avguština, ampak tudi po zlatih besedah: «Čuvaj svoje i ne diraj u tudje!» Naši prevodi. Dr. Vojeslav Mole je prevedel I b s e n a «Heddo Gabler» in «Gospo z morja», Pavel Karlin Pierrea L o t i j a «Gospo Krizantemo», dr. Joža Glonar knjigo D. Stribrnega «Simon Gregorčič». Uredništvo je prejelo v oceno sledeče knjige (z zvezdico * označene so 9 natisnjene v cirilici): Kralj Matjaž. Ilustriral Fran Kralj. Založil dr. Albin Stele. Tisk in klišeji Jugoslovanske tiskarne. Ljubljana 1921. Na finem kartonu 160 K, na finem belem papirju za umetniške reprodukcije 140 K. Prijatelj, Ivan. Predhodniki in idejni utemeljitelji ruskega realizma. Ljubljana. Tiskovna zadruga. 1921. 414 str. 90 K. (Pota in cilji. 7. %do 9. zvezek.) Prohaska, Dragutin. Pregled savremene hrvatsko-srpske književnosti. Zagreb. Izvanredno izdanje «Matice Hrvatske». 1921. 375 str. 60 K, za člane 50 kron. Semenj, Ljubljanski veliki. 3. do 12. IX. 1921. Oficijclni katalog. V Ljubljani. Delniška tiskarna. 1921. 91 str. -f- inserati -f- situacijski načrt semnja + plan Ljubljane. 40 K. Skrbinšek, Jožef. Učebnice jazyka slovinskeho. Druhč, prepracovane vydäni. V Praze. Ceskä grafickä unie a. s. 1921. 290 str. Starovašnik, Fr. Za tretjo gorö. Pet aktov iz trgovskega življenja. V Gorici. 1920. Komisijska zaloga knjigarne L. Schwentncr v Ljubljani. 87 strani. 12 kron. Summary, Monthly, of the League of Nations. Geneva. August 1921. Tagore, R. Nacionalizam. Zagreb. Izdanje Cirilo-Metodske knjižare. 1921. 98 strani. * Taine, Hippolyte. Filozofija umetnosti. Preveo Arsen Vencelides. Beograd. I. Dj. Djurdjevič. 1921. 464—XXIX str. 100 K. (Odabrana biblioteka, 21.) Tavčar, Ivan. Zbrani spisi. Uredil dr. Ivan Prijatelj. V Ljubljani. Tiskovna zadruga 1921. XVII + 418 str. 74 K. Tomašič, Stanko. Modri čovek. Kinonovela. U Zagrebu. Hrv. štamp. zavod. 1921. 39 str. 20 K. NOVE KNJIGE. —* Urednikov „Imprimatur" IO. X. 1921. izhaja vsakih 14 dni. Prinaša najaktualnejše članke gospodarske, prosvetne in politične vsebine. — Revija se naroča pri Uprav-nlštvu JUTRA v LJubljani, Prešernova ul. 54. — Celoletna naročnina 120 K, za naročnike JUTRA samo 60 K. I JUGOSLOUENSKfl NMA", I a socijalno političfta i ftulturna revija (j ft izlazi več petu godinu i nedeljno. ft M Godišnja pretplata 160 K, mje- ft ft sečno 14 K, pojedini primjerak ß N 4 K. Adresa: Zagreb, Marovska ft ft ulica 24. ft Obenem priporoča svojo najbolje urejeno knjigoveznico, ki izvršuje knjlgoveška dela od najpreprostejše do najfinejše vrste DELNISK/VTlSKflRNfl, d. d. LJUBLJANA LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA C. ŠT. 16 4 TELEFON 132 BRZOJAVI: DELTISK MIKLOŠIČEVA C. ŠT. 16 ČEKOVNI URAD ŠTEV. 11.630 Izdelovanje vseh tiskovin do najumetnejšega barvotiska, kakor tudi natiskovanje listov, časopisov, trgovinskih in uradnih tiskovin Vsa ta dela izvršuje kar najhitreje in po strogo strokovnih pravilih NAROČAJTE KNJIGE \ TISKOVNE ZADRUGE v Ljubljani, Prešernova ulica 54. Za priporočeno pošiljatev je treba k poštnini priračunati še 4 K. CERVANTES-ŠORU: Novo! Novo 1 Dr. Ivana Tavčarja Zbrani spisi. VI. zvezek. Uredil dr. Prijatelj. Cena 74 A, po pošti 5 K več. DR. IVAN PRI J AT KL J: Ruski realizem. Pota in cilji. 7.-9. zvezek. Cena meh. vez 90 K. Zbirka „Slovenski pisatelji": Josipa Jurčiča zbrani spisi. Druga izdaja. Uredil dr. Iv. Priiatetj. I. zvezek. Broš. 22 K, po pošti 6 K več. ' //. zvezek. BroŠ. 22 K, po pošti K 4-20 več. Simona Jenka zbrani spisi. Uredil dr. J. Glonar. BroS 42 K. do oošti K 4 20 več. Izven zbirke: KOVAČA» ANT.: Veleja. Drama. Broš 28 K, vez. 36 K, po poŠti 2 K več. FAIGEL D.: Tik za fronto. Broš. 36 K, vez. 45 k, po pošti K 2 80 vel. Stritarjeva antologija. Uredil dr. Iv. Prijatelj. Bros. 18 K, vez. 24 K, DO pošti K 3-40 več. SIMON JENKO: Pesmi. Uredil dr. J. Glonar. (Krajša izdaja.) Broš. 10 K, vez. 16 K, po DOšti 2 K več. ANTE ÜEBELJAK: Solnce in sence. Broš. 10 K. vez. it> K, do pošti 2 K Heč. Zbirka „Prosveti in zabavi": I. zvezek: IGO KAŠ: Dalmatinske povesti. Broš. 12 k, po d oš 11 i K več. II. zvezek: JOS. STARE: Lisjakova hči. Broš. /6 K. DO DOŠli ' K več. H! zvezek: UR. H. DOLENEC: Izbrani spisi. K Cena 20 K, po nošti 2 40 K več. Prevodna knjižnica: I. zvezek: DOSTOJEVSKIJ-LEVSTIK: Besi. Roman. Broš. 42 K. vez. 66 K, po pošt t 8 K več. //. zvezek: GO.NCOURT-PASTUŠKLN-Dekle Eliza: Roman. Broš. /a K, vez. 22 K, po pošti K 2-40 več. III. zvezek. Tri novele. Broš. io h, vez. 16 K, po pošti 2 K več. IV. zvezek: ANATOLE FRANCE-DEBELJAK: • Plngvinskl otok. Roman. Broš. 42 K. vez. 62 K, DO DOŠtl K 3 40 več. Shakespearjeva dela. Prevel Oton Župančič: t. zvezek: Sen kresne noči. Broš. 22 K. vez. 28 K, do oošti 2 K v et. U. zvezek : Macbeth. ^ Broš. 32 K, vez. 40 K, po pošti K 2-80 več. Cehov-pogaCnik: Sosedje In druge novele. BroŠ. 18 K. do DOšti i K vet. Knjige za mladino: ILKA WASCHTETOVA: Pravljice. Vez. 40 K, po pošti 2 K več. * „Pota in cilji": /. in II. zvezek: A. MELI K: Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev. I. del 21 K. //. del 42 K. Po oošti oba dela 9 K več. III. In IV:zvezek: VEBER FR.: Uvod v filozofijo. Cena 72 K, po pošti K 3-40 več. V. in VI. zvezek: A. MBLIK: Jugoslavija. Zemljepisni pregled I. del. Meh vezana, jin papir 60 K, do DOšti 3 K več. Broš. slabejši papir 42 K, do pošti 2 K več. Zbirka" polit., gospodar, in soeijalnih spisov: U. zvezek. DR. DERC: Dojenček, njega negovanje in prehrana. Cena 6 k, do oošti k 140 več. IV. zvezek DR. SAGADLN: Naš sadašnjl ustavni položaj. Cena >6 K, po poiti K i~40 več. V. zvezek: DR. P1TAMIC: Pravo in revolucija. Cena 8 A', po nošti K —-60 vec. VI. zvezek Dokumenti o jadranskem vprašanju. Cena iS K. do nošti ' A' več. VII. zvezek: DB. OGRIS: Borba za jugoslovensko državo. Cena 32 A'. po pošti K 160 več. 7111. zv.: COKOV1Č VL.: Rasa in vera v srbski prošlosti. Cena 16 K, po pošti K —•60 več. Ustava kraljevine SHS. Cena 12 K, po pošti I K več. Ljubljanski Zvon, .letnik 1919. Cena 60 K. Letnik 1920. Cena 100 A', po pošti 10 K več. ® LJUBLJÄNÄ, 87. Priporočamo nova Izbrana dela naše založbe: A. Debeljak: Francoska moderna lirika. Cvetober 48 franc, lirikov 24-—, vez. 30 — Mark Twain: Mali klatež Tom Sawyer 26 —, vez. 32-— Oton Župančič. Mlada pota 12 —, vez. 18*— Dr. Ivan Prijatelj: Aškerčeva Čitanka 14"1—, vez. 20 — Petronij-Glonar: Pojedina pri Trimalhijonu 9-—, vez. 12 — * # O. Župančič: Sto ugank vez. 3-— VI. Levstik: Zapiski Tine Gramontovc 7-—, vez. 13 — Fr. Alb redi t: Mysteria Dolorosa 5--, vez. 11--Flaubert-Župančič• Tri povesti 7- ,vez. 13-Chesterton-Župančič: Četrtek 7-—, vez. 13 ^ Dr. J. Glonar Naš jezik 3--, vez. 6 — Brezigar Milko: Osnutek slov. narodnega gospodarstva 6*— Spominu Ivana Cankarja 2-—