gre nedvomno ro-J-Ovenskega okteta Primerjavi' Poceni, | 10 ,^.ka,žej° ' Leto XXVIII ?,0V0 MESTO. četrtek, . 18. avgusta 1977 '975 je bil list odlikovan z redom '-^lugeza NAROD S SREBRNIMI ŽARKI YU ISSN 0416-2242 pARTl2ANSK° SREČANJE V Ravnacah 2- ^-vgusta» se je v ] tadicionM odbor 2a pripravo : aktivistov iIiega..sre^1ja borcev, | 5ne ter “Prijateljev Bele kra-°kolice p palcev bližje in širše iet “p««- Letos bo t o « J? v scPtembru. 4' ^Ptembra S^eCanje v nedeljo, ^ ^vnacp P^rizanski 811 ,u8orie pV1^Iajevni skupno- v “ovomeji! t0Vltelj srečanja fcka, sl,!! tovarna zdravil Jože Rriil govornik pa dr. korpus J’ ne'cdanji komisar 7. Glavne«, « nam®stnik komisarja M2st^baSlovenUe. Ob tej ski obeleži; °“0('krili spomin-**'• na Poko ^a.8ah 111 Ravnate bodo urprn na Sveticah bilže, ^ Partizansko gro- Prebivalci črnomaljske krajevne skupnosti ne stoje ob strani, ko gre za splošen in skupen napredek — Najbolj prizadevnim podelili priznanja Krajani KS Črnomelj so v soboto, 13. avgusta, proslavili svoj praznik, ki ga praznujejo v spomin na dogodek, ko so v noči iz 11. na 12. avgust 1941 belokranjski partizani napadli italijansko stražo na vranoviškem železniškem mostu. S to akcijo se je v Beli krajini začel oboroženi partizanski boj. Letošnje praznovanje je potekalo v znamenju dejavnosti krajanov pri urejevanju komunalnih problemov. Se zlasti so se krajani izkazali pri asfaltiranju cest in poti, ko prispevajo s prostovoljnim delom in denarjem. To je v svojem govoru poudaril predsednik sveta KS Ivan Pečnik in prvič praznovala svoj praznik Snosti ^al®k^teri krajevni svoj praznik pro- 11 „ .J a __ Si&s o kot v Te- "** meje nj‘” * je blizu litij-W so proti pri- občani l-Vllnimi Sosti za hit!!!’ veIiko j^De skur. J temeniške Na čelu pnosti- ; •^ni so peljali mopedisti, U , U Ul dni,.; 7"““* au po no-aišvrepk° sprem aSfaltilani cesti, ki b ke dolinf^^a podobo teme-Peli mj; ,po kateri so v č " ■ ?JWo prir^tVeUko zasluu Tottm^uV dLv°netu Pus^U Pa Predsedniku iu e °rganizap;- predsedmku mla-Jo^.tePuma?r)Sp0menikparti-cem ^n°v’ ki iP j nekakšen mu-rnen’vSportno jLLod Učnim kozol-Pc * ^lu it(^p?e’ zanimiv spo-OlJeno šolska ' °.Z?sluS za le-*° leni! S°s ProsJrrišče 816 mla" * ^dili okor i™ delom ze- *JKRAT DOVOLJ ni toUko naših trg P°.vcdal poslovodja Hi 7,anj° Matoh0' ,,SPominkar-» * težav ’ ”Pa 516(10 SP°' z drugimi le L. vsem željam, > Ker imamo pre-ugarjev. Ti so šminke pa de-imajo kaj več KATERA REKA TEČE SKOZI METLIKO? - Prejšnji torek se je Metličanom in turistom, ki so se čez Goijance pripeljali v Metliko, na Cesti bratstva in enotnosti nudil enkraten pogled. Po silnem neurju in močnem dežju se je glavna metliška cesta spremenila v „plovno pot“. Dva, ki si nista hotela zmočiti nog, na vsak način pa sta si morala grlo, sta se odpravila v bife čez cesto s - kanujem. (Foto: Branko Herak) »Atomska stonoga”vozi generator Največji tovor, kolikor jih je do zdaj potovalo po jugoslovanskih cestah, je 12. avgusta zvečer zapustil reško pristanišče in bo, če bo.sreča, kmalu prispel v Krško. „Atomska stonoga“, številka nam pove, da se je cena sveži svinjini dvignila poprečno za 3,40 din pri kilogramu. Mar to pomeni, da bodo poslej naše mesnice bogatejše v zalogah svinjskega mesa? Pogled v devet dolenjskih prodajaln mesa nam bo dal odgovor tudi na to. Kot zanimivo ugotovitev lahko že na začetku zapišemo, da pri cenah ni bilo skorajda nikakršnih odstopanj, oa pa smo „zalotili“ tudi takšne mesnice, kjer novih cenikov še niso imeli. Pa pojdimo po vrsti. V novomeškem Marketu na Cesti herojev prodajajo poslej stegno brez kosti po 650 din za kilogram, pleče brez kosti po 49,10, svinjski podlaket po 26,40, vrat brez kosti po 46,70 in kare po 57 din za kilogram. Še pogled v hladilnik: svinina je v izobilju. Stanje, povsem nasprotno zadnji ugotovitvi, je te dni v Marketu Agrarie v Brežicah. Svinjskega mesa že dalj časa ni na zalogi; ko pa bo, ga bodo lahko gospodinje kupovale po povsem enakih cenah, ki smo jih zapisali ob novomeškem „primeru“. Verjetno najbolj klavrno ppdobo je nudila ena od mesnic Agrokombinata v Krškem (druga je bila zaprta), ki je imela na voljo le stegno s kostmi, ki so ga prodajali po 65,50 din za kilogram, medtem ko druge svinine pa tudi cen še ni bilo. ‘.gorjanski ba- kfS UStanovit- C^viion , povezano 2S ']° P^k devet kilo-asfaltirane £*elj0 PoIje-Šmaije, *Vek’ L avgusta, na Uri ho Jože Prednik KS ovič prerezal svojemu name- Dri °8’ o*5 11 • uri pa 80^^,'8radu Prežek, na , donoi^Jan Simič. Slo >a*.fc!njCVal kul-ar>je pr°8ramu bo to- Na slavje so vabljeni vsi „gorjan-čani", predvsem pa tisti, ki so v času NOB delili z njimi dobro in zlo - ne glede na to, kjer danes prebivajo. Prisrčen stisk roke, tovariški objem in prijetno počutje med nek-danjimi soborci in prebivalci teh krajev bo zagotovo polno in nepozabno nadomestilo za čas, ki ga bomo preživeli skupaj. Za prevoz je poskrbljeno: iz Novega mesta (hotel Kandija), Gabrja Brusnic in Šentjerneja bo odhod ob 9.30 uri, iz Podgrada (relacija Sto-piče-Gotna vas) ob 9.00 uri. Povra tek po dogovoru. TONE VALENTINČIČ kakor so nekateri že krstili to oijaško vleko, nosi 323 ton težak parni generator za jedrsko elektrarno in je danes že šesti dan na poti. Generator je dolg 20 in širok 5 metrov in potuje po cesti proti Karlovcu. Vozi ga 18 voznikov mariborske Hidromontaže, ki je pred kakimi štirinajstimi dnevi opravila prevoz poskusnega tovora na isti relaciji do Krškega. Generator za krško jedrsko elektrarno je v Jugoslavijo pripeljala ladja „Frederick“, ki je last ameriške družbe „Luke‘s line“. Tovor so' nanjo naložili v pristanišču Charles-tone v Južni Karolini. V prvi polovici tedna je prevladovalo precej sončno in razmeroma toplo Vreme. V drugi polovici tedna se obeta ponovno poslabšanje z občasnimi plohami ali nevihtami in manjšimi osvežitvami. Vesela novica za sevniške gospodinje: v mesnici Kmetijskega kombinata Zasavje je svinjskega mesa dovolj, cene pa so povsem enake zgornjim. Manj razveseljiv podatek je prišel iz Ribnice, kjer se cene sicer povsem „pokrivajo“ z ostalimi, vendar so zaloge svinine premajhne. Po besedah prodajalke ga dobijo poprečno 400 kg na teden, včasih pa le 160. Tudi nove cene zaenkrat še niso zadovoljivo napolnile hladilnikov. Enako bi lahko zapisali tudi za stanje v kočevskih mesnicah. Upravičeno negodujejo kupci v Trebnjem, Metlika in Crfiomlju. Trebanjska poslovalnica Merkatorja ima na ceniku zapisano le ceno stegna (svinjskega) brez kosti: 63,50, medtem ko druge, svinine nimajo na zalogi, pa tudi z novimi cenami si še niso povsem na jasnem. Prodajalna metliške kmetijske zadruge Meso ima svinino sicer na zalogi, prodajalka pa trdi, da še ni dobila novega cenika. Povsem nasprotno je v Emo-ninem marketu v Črnomlju, kjer nove cene že imajo, ni pa mesa. Cene so povsem podobne že napisanim, medtem ko je svinina „nekje na poti". Kje, niti mesar ne ve. Tako Dolenjci, bojda pa tudi drugje ni nič bolje. Prezgodaj je govoriti o sadovih pravkar sprejetega dogovora, toda podoba dolenjskih mesnic ta teden ne zagotavlja dobrih obetov. Skratka razen cen se v naših mesnicah ni prav nič spremenilo. B. BUDJA CF-STO UREJAJO Že pred. letom dni in več smo poročali, da je zaradi drsenja zemlje poškodovana na dveh odsekih (Kap-tol in bivši tunel) komaj posodobljena cesta Kočevje-Brod na Kolpi. Popravilo teh odsekov se vleče predolgo. Poškodovana cesta namreč izziva tudi prometno nesrečo. Pred kratkim so oba odseka spet začeli urejati, vendar po dosedanjih izkušnjah sodeč cesta ne bo hitro popravljena. A\\\\\\\A\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\ ? 'f Ž * OKVARA NA „STONOGI“ - Zaradi tehnične okvare na vlečnem vozilu 102 m dolge „atomske stonoge“, ki prevaža 323 ton težak parni generator za krško jedrsko elektrarno, je tovor v ponedeljek obstal nedaleč od Reke. Kdaj bo lahko nadaljeval pot, v času poročanja še ni znano. Zdaj je že zanesljivo, da generator ne bo prispel v Krško v sredo, kot so predvidevali, ampak kasneje. Po podražitvi svinine: - Svinjarija! - Kaj pa, tovariš? - To s svinino! (Karikatura: Branko Babič) ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Leto dni po zadnjem srečanju s sovjetskim voditeljem Leonidom Brežnjevim v Beogradu je dopotoval na uradni in prijateljski obisk v Sovjetsko zvezo predsednik SFRJ in ZKJ Josip Broz Tito na čelu delegacije, v kateri so med drugim Stane Dolanc, Veljko Milatovič, Miloš Minic in Aleksander Grličkov. Ta obisk bo, kot to poudarjajo r zadovoljstvom tako v Beogradu kot v Moskvi, nova priložnost za obojestransko koristne, odkrite in izčrpne razgovore, ki bodo, kot je to običajno, zajeli tako dvostranske odnose kot mednarodne probleme. Tito v SZ Neuvrščena Jugoslavija in Sovjetska zveza, ki vodi Varšavsko zvezo, sta že pred leti uokvirila svoje odnose, ki temeljijo na doslednem spoštovanju suverenosti, ozemeljske nedotakljivosti, nevmešavanju v notranje zadeve in prizadevanju proste izbire in poti za razvoj ter napredek svojih narodov in narodnosti. To so potrdili doslej v številnih dokumentih in izjavah, med drugim v beograjski in moskovski deklaraciji leta 1955 in 1956, izjavi iz leta 1971 in ob drugih priložnostih. Dvostranski odnosi so dobri in se razvijajo povsem v skladu s temeljnimi načeli iz prej omenjenih dokumentov, kar velja tako za sodelovanje na državni kot nartiiski ravni. Zlasti velja opozoriti na izreden razmah gospodarskega sodelovanja, ki bo že letos doseglo predvidoma okrog 2,5 milijard dolarjev vredno menjavo, pri čemer je pomembno, da ne ostajamo zgolj na'klasičhi menjavi blaga, marveč "Segamo vse bolj tudi po razvitejših oblikah sodelovanja. Tako ima tehnično in poslovno ter znanstveno sodelovanje čedalje uglednejše mesto v skupnem gospodarskem sodelovanju, k temu pa je mogoče prišteti še skupne nastope na tretjih tržiščih in druge oblike. Kajpak pa tudi teh 2,5 milijardi dolarjev (s čimer prihaja sicer Sovjetska zveza v sam vrh jugoslovanskih zunanjetrgovinskih partnerjev) še zdaleč ne pomeni končnega dosežka: obe strani se strinjata, da je mogoče obseg poslovanja in gospodarskega sodelovanja nasploh še pomembneje dvigniti. Na dlani je, da bo temu posvečen pomemben del moskovskih razgovorov. Sodelovanje med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo pa kajpak ni omejeno zgolj na gospodarsko področje, marveč sega tudi drugam. Tako so se v zadnjih letih spletle trdne vezi tudi na kulturnem, športnem, izobraževalnem in drugih področjih. Kar zadeva mednarodne probleme je mogoče omeniti, da bosta predsednik Tito in generalni sekretar CK KP SZ ter njuni sodelavci razpravljali zlasti o nadaljevanju evropske konference o varnosti in sodelovanju, ki ima za Jugoslavijo še poseben pomen tudi zaradi tega, ker je Beograd gostitelj druge „etape“ Helsinkov. Bližnji vzhod z vsemi svojimi potencialnimi nevarnostmi za mir ne samo tega področja, marveč mnogo širšega, bo prav tako ena izmed osrednjih tem. Pred začetkom političnih razgovorov je Leonid Brež-njev izročil svojemu gostitelju red oktobrske revolucije, s katerim je prezidij vrhovnega sovjeta odlikoval Josipa Broza Tita ob njegovi 85 letnici za izreden prispevek pri razvoju socializma. JANEZ ČUČEK deltasi — na ulicah mest v Severni Irski so znova izbruhnili neredi, med katerimi so demonstranti iz vrst katoliške manjšine protestirali zaradi kratenja človeških pravic. Pred šestimi leti so namreč britanske oblasti uvedle aretacije v posebnih taboriščih in sicer brez sojenja. Ta ukrep so sicer leta 1975 odpravili, vendar pa katoliki ob vsaki obletnici uvedbe prirejajo demonstracije, da bi opozorili na nenakopravnost, v kateri živijo. Na sliki: grmada, ki so jo na eni izmed ulic Belfasta zažgali katoliki v znak protesta. (Telefoto: AP) Pšenica ne pospešuje Tik pred žetvijo, ko je bila zajamčena odkupna cena pšenice zvišana za 10 par pri kg, so nekateri trdili, da bodo kmetovalci s i tako zvečanim dohodkom krili izgube pri manj donosnih pridelkih in živini. Ob žetvi pa je nakup telet in pujskov za pitanje popustil prav v najbolj žitorodnih krajih. Tudi ponudba pitancev seje zmanjšala. Koliko goved in prašičev je zdaj v pitanju, ni pravega pregleda. V juliju se je odkup pitancev v Vojvodini, kjer imajo najcenejšo koruzo za krmila, zmanjšal za okrog 10 odst. Klavnice bi odkupile več, a živinorejci nimajo dovolj dopitanih živali. Močno znižana cena telet (ker je manj kupcev) pa hkrati kaže, da jih živinorejci ne pokupijo toliko kot pred meseci. Marsikatero mesto v hlevih je ostalo prazno. Podobno je pri pujskih. Rahel padec cene pitanih prašičev povzroča pri rejcih negotovost. Kaže, da z zvišano ceno pšenice ni moč spodbujati živinorejcev. Tudi ne na družbenih posestvih, kjer so poljedelci in živinorejci ločeni po tozdih. Nihče ne mara dati svojega do- NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Takole je bilo: v večji trgovinski organizaciji se je strokovnjak pri štiridesetih odločil, da kandidira na delovno mesto vodilnega delavca. Skratka: poslej bi bil šef. Do sem ni nič narobe. Težave so nastale v trenutku, ko se je strokovnjak pri štiridesetih odločil, da stopi v Zvezo komunistov, saj se mu je zdelo da bo v tem primeru njegova prošnja bolj držala. Res pa je, da ga ni nihče prepričeval, naj to stori, njemu se je pač zdelo, da je tako prav. In je bil sprejet v Zvezo komunistov, neodvisno od tega pa hkrati izvoljen za šefa. Od kod torej težave? Preprosto so se nizale druga za drugo, ker je bil novopečeni šef prepričan, da je bil sprejet na delovno mesto šefa ne le zaradi svoje strokovne usposobljenosti, pač pa zato, ker je čeprav malo pozno, vendar iz srca, stopil v Zvezo komunistov. Poslej se je začel obregovati ob vsakogar, ki mu je bil „podrejen“, pa ni bil član ZK, svoja poprej strokovna mnenja o tem ali onem poslu pa je začel „plemenititi“ z demagoškimi frazami. Tiste pa, ki so mu strokovno utemeljeno nasprotovali, je diskvalificiral preprosto tako, daje precej na glas razglašal, kako ta in ta pač ni na liniji . . V kolektivu je zavladalo mučno vzdušje, ki so mu zavdali še posamezniki, ki so pričeli bolj ali manj diskretno natolcevati, da je z pašo partijo nasploh tako, da se včlanjajo vanjo v pretežni meri le karieristi in da se zato oni, pošteni in nasploh angelsko cisti, ne mislijo. Najbrž je takšnih primerov v Sloveniji in Jugoslaviji še nekaj. Najbrž so še zmerom posamezniki, ki na tihem upajo, da bodo dobili s sprejemom v ZK več pravic in manj dolžnosti. Je pa obratno res: vsak komunist bi moral biti še bolj dosleden pri opravljanju svojih delovnih in siceršnjih dolžnosti. Ce so bili nekdaj komunisti tisti, ki so se zavestno metali na barikade prvih črt revolucije in narodnoosvobodilnega boja, bi se morala danes ta njihova lastnost manifestirati predvsem kot pripravljenost za nenehno uresničevanje smotrov našega družbenega razvoja. V teh okvirih pa ni prostora za primitivni karierizem, za doseganje najrazličnejših položajev, kjerkoli že skozi stranska, partijska vrata. Slednjih ni ali naj bi jih vsaj ne bilo. Če pa se kdaj le odškrtnejo, jih je potrebno s treskom zaloputniti. Bodisi v primeru, ki smo ga bežno opisali, ali njemu sličnih prigodah, najsi bodo še tako redke. Tudi Karierizem zato, ker tistih, ki še menijo, da je Zveza komunistov enaka poti do položajev, ni mogoče prepričati v nasprotno z besedami, pač pa z dejanji. Potem bomo takšna besedičenja tudi lažje, z bolj mirno vestjo, enačili s puhlim natolcevanjem. DRUŽBENI PROIZVOD Realni družbeni proizvod vsega gospodarstva se je lani povečal v vseh jugoslovanskih republikah in pokrajinah. V Bosni in Hercegovini je večji za 4 odstotke, v Črni gori za 6, Hrvatski za 4, Makedoniji 4, Sloveniji 3, Srbiji 5 (na ožjem območju Srbije 5, na Kosovem 2, v Vojvodini za 4 odstotke). t IZVOZ IN UVOZ Jugoslovanske delovne organizacije so v prvih sedmih mesecih letošnjega leta izvozile na tuja tržišča za 50,7 milijarde dinaijev blaga. To je za 4 odstotke več kot prejšnje leto. Hkrati se je povečal tudi uvoz: za 36 odstotkov. Nakupi v tujini so tako dosegli vrednost 93,6 milijarde.dinarjev. Pripomniti je treba, da se blagovna menjava razvija letos najbolje z državami v razvoju. Jugoslovanski izvoz na ta tržišča je v primerjavi z letom 1975 večji kar za 30 odstotkov. MILAN MEDEN ! ; s n N hodka drugemu za kritje izgub. Pšenice pa tudi ne pridelujejo vsi kmetovalci, ki rede živino. V Sloveniji na dveh tretjinah vse kmetijske zemlje pridelujejo travo, ker za njive ne ustreza. Podobno je v drugih hribovitih krajih države. Zato bi bilo treba rejce spodbujati s ceno živine in ne preko pridelovalcev pšenice. Nekateri pravijo, da je odkupna cena pšenice v Sloveniji TELEGRAMI LONDON - Po ostrih spopadih med ekstremno levico in desnico v južnem Londonu je britanski premier Callaghan sklical sejo vlade, na kateri sprejemajo ukrepe za zatiranje novih neredov. Seja je pred novim zborovanjem skrajne desničarske »nacionalne fronte ki je napovedano za nocoj v Birminghamu. COLOMBO - delovni odbor stranke svobode je soglasno potrdil bivšo ministrsko predsednico Siri-mavo Bandaranaike za predsednico te največje napredne politične organizacije v Sri Lanki ter v poslanici članstvu poudaril, da „ni razloga za malodušje zaradi začasnega neuspeha" (na nedavnih parlamentarnih volitvah). LUSAKA - Francoski zunanji minister Guiringaud je izjavil, da bodo v Južnoafriški republiki nehali proizvajati orožje po francoski licenci, ko poteče pogodba, ki sta jo o tem podpisali obe državi. WASHINGTON - Ameriški predsednik Carterje sporočil, da seje po telefonu pogovarjal z bivšim predsednikom Fordom o Bližnjem vzhodu in drugih mednarodnih vprašanjih. Carter je pripravil tudi kosilo za bivšega državnega sekretarja Henryja Kissingerja in ob tej priložnosti deial, da sedanja vlada nadaljuje politiko Fordove administracije v odnosih do Bližnjega vzhoda, prenosa oblasti na večino v južni Rodeziji in do bodočnosti panamskega prekopa. NEW DELHI - V hkratni akciji v New Delhiju je policija aretirala vrsto vidnih osebnosti prejšne kongresne administracije. Med deseterico ljudi, ki so jih zaprli, so tudi bivši državni minister za nafto P. C. Seti, poslanec v parlamentu in bivši politični svetovalec Indire Gandtii Jaspal Kapur ter bivši osebni tajnik Indire Gandhi R. K. Davan. Predstavnik državne varnosti je izjavil, da imajo oblasti v rokah dokumente, ki dokazujejo, da so ti ljudje zlorabljali državne funkcije in zganjali korupcijo. NEW YORK - Uradni predstavnik jugoslovanskega veleposlaništva v Washingtonu je sporočil, da so pripadniki protijugoslovanske emigracije pripravili novo provokacijo in povzročili požar pred zgradbo generalnega konzulata SFRJ v San Franciscu. Na zgradbi konzulata so zgorela glavna vhodna vrata, poškodovano pa je tudi pročelje. Ta čas je bil v zgradbi hišnik Mile Gajič z družino- Nihče od njih ni ranjen. Po tej provokaciji je svetovalec veleposlaništva v Washingtonu Vančo Antonov obiskal State department. Predstavnik StatC' departmenta je izrazil obžalovanje, ker je prišlo do takšnega dejanja, pri tem pa je jasno povedal, da je bil požar podtaknjen. ••• sicer še vedno prenizka, ker so pridelovalni stroški višji kot v Vojvodini. Ali jo imajo za prenizko zato, ker mlini ne morejo izpolniti odkupnega načrta? Slovenske kmetovalce menda bolj zanima, v kakšnem razmerju so cene pšenice in živine, saj imajo tri četrtine vseh dohodkov od živinoreje. Cena pšenice vpliva na ceno koruze, ki je pomembna sestavina krmil in potrebna za pitanje. Nekateri kmetovalci menijo, da je pšenica prepoceni le zato, ker je koruza draga. To pa je naša, slovenska posebnost. Medtem ko letošnjo „trdo“ pšenico odkupujejo po 3 din in mehko po 2,70 din kg, če le ima 13 odst. vlage in je ustrezne kakovosti, vojvodinski kmetje dobijo za lansko suho in zdravo koruzno zrnje le 2,20 din. Tam je razlika v ceni torej precej velika. Menijo, da bi pri sedanji ceni pšenice morala biti koruza dražja. To pa bi še povečalo stroške živinorejcev. Te primeijave kažejo, da reje živine ni možno pospeševati z dohodki pri pšenici ali koruzi. Pri določanju ali odobravanju cen bi morali enako upoštevati vse kmetijske dejavnosti in jim omogočiti enake možnosti za razvoj. Brez usklajenih cen se je težko dogovarjati o dohodkovnih razmeijih med živinorejci in mesaiji. Sporazumi, sprejeti na pobude od zunaj, ostanejo na majavih nogah. Podobno pridelovalci pšenice nočejo nameniti '¥rHr\ p**- s K \^ey> V"* — r’ '*" *’ mosail' Novica je odjeknila M bomba: voditelji m*?** jedrske tovarne v Oakioap so sporočili, da ne m l povedati, Veiefe°™]? njihovega urana! Tako11 urana (mimogrede: dov°l izdelavo 1000 atomsM bomb, kakršno go svetovno vojno a čani odvrgli na Japons I je menda izgubila med tisoči kilometrov tej tovarni". Več kot to znali pojasniti, dejali < da ni možnosti, da bi^ kajoči uran nekdo u > marveč je še vedno v ki jih je bojda „toliko> ni mogoče prešteti varni, . roda kaj če m nekdo le preštel m našelpo do uram.,.? to- dela svojega dohodka živinorej-izboljšanje njihovih cem za razmer. To se lahko še totu stvarno vprašamo tudi ’ ker se v zadnjem času žijo obvestila, da ne države (zlasti pa Južrut A ' ka) na tihem gradijo, a»V so že zgradile (Izrael M P mer) svoje atomsJce t^koV0 Tako le agencija TAbb preu ^ sporočila, daje Južna AJ že zgradila svojo pivo sko bombo in jo bo ton preizkusila. Sovjetska a& , cija pri tem ni objavila, kod je zvedela to novic Vse se izve. ■ ■ ognjenik • na Iz zadnjega PAVLIHE Medtem pa Japonskem strdi 10.000 ljudi v okolici, m njegovega žrela teče lava, občas^-eksplozije pa mečejojgk nje visoko v zrak ' gt so, da kar 13.000 m** visoko! Zaradi tega * pokrajine umaknilo okoli dvajset tisočtun. Več mest in vasi je P ^ pepel Nekaj pod^S vendar k sreči v manjši meri, se je & j( tudi na Siciliji, kj** znova prebudila t ognjenik za zdaj sicer le^ zabava gledalce, I pfe. njega samo kadi, t * bivalci Catanie m pomest vendarle s str<*o*r gledujejo Proti vJ?j“J[L 0 Da ne bi bilo kaj huj ^ samo dim in nekaj Kar pa je še od mJnila LSD, kiJjj* dajala nekaterim W t na katerih ie f° dvo^i plačilu) opravljala ^ po eksperimente svoje. ■ • JOŽE PETEK ---------------------—— § Tudi naši delavci so prišli na morje. l /W- S i 1 — Medtem ko si bil na dopustu, smo iiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiitiiniiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiii|lllll,linl olil'ytr' 2 G 0LENJSKI LIST ZDRAVJA KROŽI - Ta mesec BO KOGA? — Kmetje iz ikih vasi na novomeškem Ptc£led"TU["\es*? °l>čini množični fluorografski oHif ■ r^rn zdravstvena služba slabi za Jjaes je r~lv?nje pljučnih in srčnih bolezni. Do • M NlTk*' 3V us tiskal že 46 krajev. ! Ju ANKE j ^Pm^gospo-0rWzaH- S™ delovnim pri naložbah-*Ve%Luje odobrila tudi '"flijonov Hin P-0S0jil0 30 ga ta nnL mai^ev MV, ki Ska tova™eSka avtom°bil-?SraditevTa potrebuje za Jektov ^KSprfmljajočih ob-halah wav,n^1 tovami-zgradilj 0kr! IMV bodo sanitarije tm laboratorij, store za ’ .^derobe, pro- LtoizvodSenpParaVO 111 vodenje c8a procesa. NAJPREJ ZUNANJA UREDITEV - Delavci SGP Pionir TOZD Krško hitijo z zunanjo ureditvijo novega hotela. Ploščad pred mogočno stavbo bo oksidne barve, zasaditi je potrebno zelenice in cvetje ter urediti parkirišča — vse do osrednje proslave ob petstoletnici Krškega. PRIBIŠJE BLIŽJE SEMIČU - Doslej so Pribišje v Črnomaljski občini obiskovali večinoma planinci. Pot na Gorjance je bila namreč izredno slaba, z novo cesto pa bodo lepote te vasice na voljo tudi turistom. Na sliki: planinca na novi trasi. (Foto: Janez Pezelj) ASFALT JE ŽE - Cesta od Broda na Kolpi do Delnic je že skoraj v celoti asfaltirana, čeprav ponekod še samo z grobim asfaltom. Graditeljem nagaja voda, ki je na treh krajših odsekih izpodje-dla asfalt. Zal bo imela nova cesta več občutnih vzponov in veliko ovinkov. (Foto: Primc) Povej, kaj si-povem ti, kaj dobiš Sejmi, isca f V SOboto so reJ- 7 Prašičev (l?* ^Peljali !33,“ 3 meseci starih ji* Po 31 A?r°dali pa sojih žive J dmariev za ki-^ pra«x ’ medtem ko V 24 , ,N°V0l so 7 po 24P^Vprodali . W V°MESTn 23 kilogram-^tU5ču je bil v ~ 11100161 na Sn- NaPr0ftaV ponedeljek ži- nl Žev » si! ] Je bil° 324 ^27 3S^Sti6-12ted- so meSeJcev starih |gP5 249 J2.xprodali vsega 8lO nariev Sev po 500 - %el.l3°0 diČJS* j prašiči k°Višje Pot do stanovanja v družbeni lastnini že dolgo ne zadovoljuje niti socialnega - zaposleni v gospodarskih organizacijah, ki imajo ugodnejši ekonomski položaj in zato lahko vlagajo več v stanovanjsko izgradnjo in tisti z višjo izobrazbo (kadrovska ■ stanovanja) imajo več možnosti za dodelitev večjega in lepšega stanovanja — niti ekonomskega kriterija (simbolične stanarine). Nesporna je ugotovitev, da je „lastništvo“ družbenega stanovanja velik materialni privilegij, ki je po „nepisanem“ pravilu sorazmeren z ekonomsko močjo koristnika. Temu gotovo ne bi mogli reči stanovanjska socialna politika. Na drugi strani pa nizke stanarine ne omogočajo niti kvalitetnega vzdrževanja kaj šele reprodukcijo obstoječih stanovanj. Čeprav stanarine počivajo, rastejo cene stanovanj nezadržno. Zakaj težnja po družbenem stanovanju? Med drugim tudi zaradi visokih cen, vzrok za draga stanovanja pa so nedvomno tudi nizke stanarine in distribucija stanovanj. Ne samo gospodarska panoga, bolj ali manj ugoden položaj v njej, stanovanjska socialna politika je močno pogojena z izobrazbeno strukturo. V skupni razdelitvi stanovanj v letu 1975 so tisti z visoko strokovno izobrazbo sodelovali s 14,3 odst., čeprav predstavljajo v skupnem številu zaposlenih manjšino - le 5,3 odst. Neposredni proizvajalci, med njimi so v nekoliko ugodnejšem položaju kvalificirani, ki predstavljajo 67,8 odst. skupno zaposlenih, so postali koristniki družbenega stanovanja samo v 51,8. odst. Prav tako pa so znatne razlike v velikosti dodeljenega stanovanja. Kmetijski nasveti ^ °ien pridelek košenic da Je že včeraj kmetijska Slovenija *valca s"*** na boljšem od sosednjih, bolj indu-^riti nj8t° moranm 0? *ma manJ obdelovalne zemlje na pre-StHo v drugih ;,l. z.obdelovalno zemljo bolj skrbno gospo-1 ^oadnjih treh j0nst*ti vse možnosti in ne pozabljati, da ^ blivi, izgubili z zazidavo in drugačno k ° ha obdel°valne zemlje - več kot .% (ki*11 ^nožeti0!””^'; ^ tem zapisu se lotimo najslabše: «0t3id:< . nikakrf aJ , bših kmetijskih zemljišč, ki običajno slak^' sam S^fb' “* ne8e ter potem dajejo malo ali S sena n k , nJ° na leto, deset, morda dvanajst ti J^eni ^ ^etiklr r- Take košenice zavzemajo dobro ki!? ^ senSS Zem,Je. ^ je zato vredno kaj storiti zanje, tle Vw3 "lalo orpa! SP.običajno na kislih, kamnitih, plitkih i h.i:^ m?trav, Dlev^f- snov'- Rastlinski pokrov sestavljajo tla v°jenjern ki' m8rmičevje. Spremeniti gaje mogoče z CSn; 0 zelo nr,nnai sledi izdatnemu apnenju, če gre za I tii, 51) Bn^^ili (na n ° Strokovnjaki priporočajo, > MfM vsako ilr!mer s 400 kS nitrofoskala 9 : 18 v0^nia ^ Se ioo <'or?*’„VSak° ^etrto leto pa naj bi bile koše- naj bi z 18 : 18 na ra?°Veča koli*?*14^ preperelega Ijevskega gnoja, da se % /az,,, Kohčma humucnik ■* ije^ Vrst trav* S !^0jenjem je priporočljivo sejati tudi C* b°ljSihfe' Hkrati*"11 |ju!tlu?nih sn°vi v tleh in izboljšajo ............... h, l5i.Ukrf Je rastje ujo'TeP ;Jo zem?;;!*0^11*03*1 “* ^ožetih tako revno, da je ravno «5- e preorati, če le terenske razmere to rušo Pa je mogoče obnoviti tudi brez oranji a Površij oKami°^.0na 'n reglona. Ko požgeta rastu le *nešani° ttayne .obdelati z rotovatoijem, nato pa zasejati e ah še bolje travnodeteljne mešanice. Inž. M. L. Stanovanjske politike ne bi smel urejati samo trg. Morala bi upoštevati ne samo pogostokrat „izsiljeno“ potrebo diplomiranca, marveč resnično potrebo človeka, člana kolektiva. Tako pa je veselje pet in več. članske družine v enosobnem stanovanju v nasprotju z gotovostjo strokovnjaka, ki lahko računa na stanovanje, še preden se zaposli, pogostokrat samo iluzija. I. VIZJAK cen alkoholnih pijač za 1,8 odst. pijače brez „promilov“ so naredile manjši skok na lestvici cen in so dražje „samo“ za 1,1 odst.; prav tako je potrebno odšteti več dinarjev za prenočišča in prehrano - preračunano v odstotkih je prenočevanje dražje za 1,1 odst., prehrana v gostiščih pa za 1 odst. - Sonc« zalo toplo gioja, sok 1 problem odložili na |esoa. ) troj I * S s i Odstotki o cenah Maloprodajne cene so se v juliju v primerjavi z junijem (vključujoč sezonske proizvode) povečale za 0,9 odst. Temu povišanju cen so botrovale najprej višje cene alkoholnih pijač in storitev, ki do dražje za 3,3 in 2,9 odst. Dražje storitve so posledica povišanja cen transporta in poštnih storitev, ki so poskočile za 3,4 odst., obrtnih storitev, ki so za 2,8 odst. višje od junijskih, komunalnih in kulturnih, ki so dvignile cene za 2,8 in 1 odst. Industrijski proizvodi so v maloprodaji dražji za 1,1 odst. - zanimivo je, da je prevoznim sredstvom povečana vrednost kar za 7,5 odst., medtem ko so kmetijski'pridelki cenejši za 2,4 odst. Če izključimo sezonske proizvode, so se cene povečale za 1,1 odst., cene kmetijskih pridelkov pa so za odstotek nižje od junijskih. Padec cen kmetijskih izdelkov je vplival na nižje cene prehrambenih artiklov, čeprav so industrijski prehrambeni predmeti dražji v povprečju za pol odstotka. Glede na isti mesec lanskega leta so cene zrasle za 14 odst., v prvih sedmih mesecih tega leta pa za 11 odst. v primerjavi z istim obdobjem lani. Julijsko povišanje cen ni obšlo gostinstva. Preračunano na isti mesec lanskega leta so gostinske storitve dražje kar za 15,1 odst. Nejevoljo gostov mirijo gostinci s povišanjem KDO BO KOGA? - Kmetje iz okoliških vasi na novomeškem živilskem trgu prodajajo zele-njavo in sadje ter stežka „kon-kurirajo“ prodajalcem za stojnicami iz drugih republik, katerih blago je eno najdražjih na Slovenskem. Svojo ponudbo znajo branjevci tudi drugače „varovati“: ko je pred nedavnim domačin ponujal breskve za polovico ceneje, so ga s pret-njami prisilili, da je ceno dvignil! (Foto: J. Pavlin) PROGRAM OKRNIL DINAR S samoprispevkom občanov, ki poteče prihodnje leto, program posodobitve in razširitve osnovnošolskih zmogljivosti ni bil v celoti realiziran: zgrajena je bila le modema OS v Mokronogu. Do konca leta 1980 pa bosta morala dobiti novo šolo tudi Trebnje in Mirna, prav tako bi morala biti dovršena druga etapa gradnje telovadnice oziroma večnamenskega prostora v Velikem Gabru in Šentrupertu. Izobraževalna skupnost bi potrebovala za realizacijo celotnega programa še dodatnih 38.834.000 dinarjev in za okoli 14.900.000 dinarjev kreditov. v*. I % * * s 5 Kdaj je bo dovolj tudi v naših mesnicah šljive svinine? te naše nepogre- £ Ob koncu prejšnjega tedna so v mesnicah obesili nov-e cene za svinino. Podražitev je prišla v času, ko svinine najbolj primanjkuje. V turističnih očeh je to druga polovica poletne sezone. Zato pomanjkanje svinjskega mesa ne tepe le domačih porabnikov, ampak tudi goste. Na prenekaterem ražnju se namesto lepega kosa zarebrnice obračajo bedrca Jndtustrijskega" piščanca. Ali pomeni nova cena odrešitev in zeleno luč za svinino ali bomo imeli pomanjkanje tega mesa še nadalje za osrednjo poletno temo, bomo kmalu videli. podražitev ne bo napolnila mesnic in zadovoljila porabnikov svinine. Tudi žato ne, ker ponudba ne dohaja povpraševanja. Za »Jugoslavijo in prav tako'za Slovenijo velja, da vzredita premalo prašičev za zakol. Slovenska živinorejska poslovna skupnost ugotavlja, da zasebniki redijo več prašičev kot družbeni sektor. Ker zasebniki v glavnem redijo zase, ostane za trg le količina, ki pride s farm in iz pogodbenega soddovanja s kmeti. Tržni primanjkljaj mora Slovenija zato pokriti z nakupom v drugih republikah. Nova cena še ne goča pečenkej — Reka je sicer onesnažena, a se da pomagati.. (Karikatura: Marjan Bregar) Prvi dnevi po podražitvi še niso napolnili mesnic s svinjskim mesom. Po zagotovilih so večje pošiljke svinine že odšle na pot od dobaviteljev. Koliko mesa bo prišlo v mesnice, predvsem pa ali ga bo vedno dovolj na zalogi, je še uganka. Proizvajalci so z najnovejšo podražitvijo le delno potolaženi. Še vedno je namreč slišati, da nesorazmerje med odkupno ceno v klavnici in maloprodajno ceno v mesnicah povzroča glavobole klavniški industriji, kopiči izgube in zmanjšuje dohodek proizvajalcem. Dejstvo je, da cene živini naraščajo in jih s podražitvami ni mogoče slediti. Proizvajalci so zato že do zdaj ubirali zanje bolj dobičkonosno pot - v predelavo. Ob upoštevanju vsega tega lahko rečemo, da sama Nedvomno drži, da je eden osrednjih problemov prašičereje na Slovenskem tržnost. Zasebna reja je slabo organizirana, preusmerjanje kmetij v prašičerejo pa poteka prepočasi, kar velja tudi za povezavo z družbenimi farmami Če bomo hoteli povečati porabo svinine na prebivalca od sedanjih 17,5 na 19,5 kg, kar načrtuje tudi živinorejska poslovna skupnost, bo potrebno zgraditi še več takih družbenih farm, karkšno gradijo v Kočevju (za 15.000 prašičev). Rejo prašičev je možno dokaj hitro povečati, ugotavljajo pa, da tega kljub dveletnemu pomanjkanju svinine marsikje niso storili Zavedati se je treba, da bo tudi podražitev brez haska vse dotlej, dokler se ne bo premaknilo v proizvodnji. 1. Z. 4 4 5 P P % '■ Kaj je prinesla ameriška kri? Na živinorejski razstavi na Slemenih bodo ocenili uspehe oplemenjevanja z ameriškimi biki .................iniitlllllllllllllMs Lojze Krhin: ^Rekreacija je pol zdravja." Delfinček vabi Na Mirni so pred kratkim pripravili trimsko plavanje Zadnjega julija so mirenski teles-novzgojni delavci pripravili v bazenu trimsko plavanje za značke delfina. Čeravno je organizatorjem zagodlo vreme, je akcija uspela. Najstarejši plavalec je bil 67-letni upokojenec Lojze Krhin, ki je o akciji povedal: »Organiziranega plavanja sem se zelo razveselil, zakaj zame je rekreacija pol zdravja. Mislim, da je na Mimi zanjo dobro poskrbljeno. Marsikje imajo boljše možnosti, pa slabše delajo. Skoda, ker pri nas nimamo kegljišča. Trebnje je oddaljeno, tamkajšnje kegljišče pa prezasedeno. Kako je z upokojenci? Radi se udeležujejo predvsem izletov, medtem ko se za pravo rekreacijo še ne zanimajo. Vendar je precej bolje, kot je bilo. Ko smo članom na sestankih in občnem zboru pojasnili, da trim ni nekakšna moda za mlade, pač pa je akcija za vse občane, gledajo na takšno telesno kulturo z drugimi očmi. Dokaz za to je tudi trimsko plavanje in prepričan sem, da je to dober začetek. Delfinček je namreč vse bolj priljubljen in na Mimi je v bazen zvabil že precej občanov." J. PLATIŠE SEVNICA: PROGRAM ZA KONFERENCO Kljub dopustniškemu času se je konec julija sestala v Sevnici komisija za pripravo poročila o delu Zveze komunistov v sevniški občini med obema konferencama. Ponoven sestanek komisije je predviden za 23. avgust. t PRILOŽNOST ★ * J Občinska konferenca Zveze * Novo -ff ■S ★ pripravil4y(feti;dtugo mladinsko * J akcijo v Suhi krajini, ki se naj bi * ★ jo udeležili mladinci pa tudi* J veterani. Prva enodnevna akcija J ★ je dokazala, da si želi Suho kra- ★ ★ jino oziroma brigadirje obiskati J ★ veliko mladih. Med njimi so bri- ★ ★ gadirji udarniki, mladi, ki so že J ★ bili na akcijah in taki, ki bi se z * $ življenjem na deloviščih še radi J ★ spoznali. Vsi imajo možnost za- *■ ★ vihteti krampe čez dva dni, pro- £ ★ stovoljce pa bo na akcijo od- * £ peljal poseben avtobus. Z novo- J ★ meške avtobusne postaje bo * $ krenil ob 8. uri. £ ★ JU****************** * Živinorejska razstava za območje kmetijskih zadrug Velike Lašče (občina Ljubljana-Vič-Rudnik), Dobrepolje (Grosuplje), Ribnica in tozda Kooperacija ZKGP Kočevje bo v soboto, 10. septembra, na Slemenih pri Sv. Gregorju v ribniški občini. Na njej bodo kmetje—kooperanti prikazali 180 odbranih plemenskih živali, predvsem krav in telic. Razstavljena bo samo živina rjave pasme, ki je značilna za to vzrejno območje. Poleg tega bodo nekatere delovne organizacije prikazale novosti iz kmetijske mehanizacije, ki je primerna za to območje. Pri organizaciji razstave sodeluje tudi Kmetijski zavod Ljubljana, denarno pa ji bo s prispevki pomagala živinorejska poslovna skupnost Slovenije. Pokrovitelja razstave bosta Zadružna zveza Slovenije in živinorejska poslovna skupnost Slovenije." 1971 v Velikih Laščah. Tokrat bo prva območna razstava, na kateri bomo videli najboljšo ijavo živino iz Zahodne Dolenjske. Pričakujemo, da si bodo razstavo ogledali rejci, ki goje ijavo govedo, iz vse Slovenije pa tudi sosednje Hrvatske in celo Avstrije. Prireditev se bo začela ob 8. uri z ocenjevanjem razstavljenih živali. Ob 10.30 bodo obiskovalcem predstavili najbolje ocenjeno živino, ob 11.30 pa bodo podelili nagrade in priznanja rejcem najboljših Živah. „Na razstavi bomo prvič videli uspehe oplemenjevanja z ameriško krvjo, se pravi z ijavimi ameriškimi biki, in tudi rezultate 10-letnega posodabljanja kmetij oziroma urejanja pašnokosnega sistema,“ nam je v razgovoru povedal direktor KZ Ribnica Jože Benčina in nadaljeval: „Po večletnem presledku bomo spet videli najboljšo živino. Zadnji dve lokalni razstavi na tem območju sta bili leta 1970 v Sodražici in leta mmm REPČE: 50 LET GASILCEV V nedeljo, 21. avgusta, bo gasilsko društvo Repče slovesno proslavilo petdesetletnico obstoja. Ob tej priložnosti bodo podeljena zaslužnim članom odlikovanja gasilske zveze Slovenije, najstarejšim članom pa starostne značke. Slavje se bo pričelo ob 14. uri. BORIS DEBELAK Ob tej priložnosti bo izšel tudi katalog, v katerem bo kratek pregled razvoja živinoreje na tem območju, rejskih uspehov in seznam razstavljene živine z vsemi potrebnimi podatki. Krajani Slemen pripravljajo za to priložnost pravi krajevni praznik. Goste bodo lepo sprejeli in pogostili, popoldne pa bo družabna prireditev. J. PRIMC TEKMOVANJE MLADIH ZADRUŽNIKOV V nedeljo, 7. avgusta, je aktiv mladih zadružnikov s pomočjo KZ Metlika pripravil v metliškem mestnem logu področno tekmovanje v oranju in spretnostni vožnji s traktorji. Tekmovanja so se udeležili člani KZ Metlika in KZ Črnomelj ter člani aktiva mladih zadružnikov Črnomelj in Metlika. Kljub temu, da je bila propaganda bolj slaba, se je tekmovanja udeležilo zadovoljivo število gledalcev, ki so spodbujali okrog petnajst tekmovalcev. Pri mladih zadružnikih je zmagal Jože Rogina, pri članih KZ pa Franc Adam. Najboljši tekmovalci bodo sestavljali ekipo, ki bo zastopala Belo krajino na regionalnem tekmovanju. Tekmovanja takšne vrste so vsekakor vredna pohvale, prav pa bi bilo, da bi se jih v bodoče udeležilo še več mladih kmetovalcev. MIRJAM BEZEK ★ socialistične mladine Novo ■ * mesto 20.''avgušta,' LOVSKO PRAZNOVANJE -Člani zelene bratovščine z Otočca so minulo nedeljo pripravili na Starem gradu praznovanje, s katerim so počastili letošnje jubileje. Slavnostni govornik je bil predsednik Lovske zveze Slovenije Lojze Briški. Na sliki: prizor s Starega gradu. RAZGRNITEV IN RAZPRAVA V sklop javne razprave o vprašanjih prostorskega in urbanističnega razvoja novomeške občine sodi tudi razgrnitev programskih izhodišč zazidalnega načrta za širše območje Novega mesta. Kdor se je hotel podrobneje seznaniti s tovrstnim razvojem mesta, si je razgrnitev, ki jo je pripravil oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve pri skupščini občine Novo mesto, ogledal v času od 28. julija do 16. avgusta, zadnji dan pa lahko tudi sodeloval v javni razpravi o isti tematiki. C Novi prispevki v sklad Čeprav je poletje in z njim čas večine dopustov, so občani, delovne in druge organizacije tudi zdaj mislili na humano akcijo Rdečega križa v Novem mestu. Od 1. julija do 5. avgusta so podarili skladu za nakup dragih medicinskih inštrumentov v gotovini: delavci SGP Pionir, TOZD Gradbeni sektor Novo mesto - 3000 din; Splošna bolnišnica Novo mesto — namesto venca pokojni zdravnici dr. V. Zakrajšček-Seveijevi — 650 din; Občinski odbor RK Črnomelj — 1500 din; Zveza borcev za severno mejo Novo mesto — 500 din; LABOD — namesto venca pok. mami sodelavke Vidmar — 600 din; Milena Jenko, Cankarjeva 7, N. mesto - 100 din in mešani pevski zbor KUD Krka - dohodek od koncerta - 2.600 din. Od začetka akcije do 5. avgusta je bilo v gotovini zbranih 854.228,35 dinarjev. Od 1. julija do 5. avgusta pa so v isti namen podarili obveznice posojila za ceste naslednji občani: Tone Mestnik, Lobetova 1, N. mesto - 3600 din; Anica Rebolj iz Straže št 67 - 1400 din;Marija Aupič s Stražnjega vrha - 1000 din; Jožefa Fabjan, upokojenka iz Jame 32 - 1000 din; Štefka Jaklič, upokojenka iz Jame 32 — 500 din; Minka Vene iz Kristanove 22 v Novem mestu - 500 din. Delavci novomeške gimnazije so podarili skladu v obliki obveznic: Agna Škof - 900 din, Maijeta Valentinčič - 2700 din, Milena Stepan — 1600 din, Eva Simič — 2800 din, Francka Pirnar - 2700 din, Stanka Češarek - 700 din, Jože Sever -2900 din, Lada Čertalič - 2800 din; Olga Kužem - 1000 din, Ema Horvat — 2800 din in Ana Zafred — 2700 din. Od začetka akcije do 5. avgusta so občani podarili skladu obveznic v vrednosti 474.070'din. Doslej je zbranih v skladu za druge medicinske inštrumente 1,328.298,35 dinarjev. Občinski odbor RK se iskreno zahvaljuje vsem, ki sodelujejo v tej plemeniti akciji in jo priporoča tudi vnaprej. vJl Med slovenskimi vinogradniki v Italiji Stara je resnica, da popotovanje krepi znanje. Vseh 50 udeležencev poučnega izleta med slovenske vinogradnike v Italiji - 6. avgusta sta ga skupaj priredila društvo dolenjskih vinogradnikov in ožji vinorodni okoliš Šentjernej - Škocjan - bo temu prav gotovo pritrdilo. Ker se na takem popotovanju, posebno če je dobro organizirano, vidi, sliši in doživi marsikaj, kar je zanimivo tudi za druge, priuču-jerho teh nekaj vtisov, kakor jih je zapisal podpisani Najprej tole: da je bilo ustreženo tistim, ki želijo kupovati ali si ogledovati trgovine onstran naše zahodne meje, smo se za dve uri ustavili v Gorici, mestu z okoli 50.000 prebivalci, starejši „sestri“ naše Nove n ~irice. Ni šlo mimo nas, da strežejo v goriških trgovinah in gostiščih v slovenskem jeziku in da lahko ^ovsod plačaš z dinarju Trgovine so lepo urejene, cene pa na poprečju naših cen, zato so nekateri hitro izračunali, da tukaj ne kaže po nepotrebnem razmetavati denarja. Bogato je založena lepo urejena tržnica. Zelenjava in sadje sta poprečno za 20 do 30 odst. cenejša kot pri nas, njuna kakovost pa znatno prekaša kakovost na naših trgih. Na tem področju naša trgovina močno zaostaja za sosedu NIKOLI NE SLIŠIŠ: „N IMAMO" V goriški Via Duca D‘Aosta stoji slovenska trgovina Terpin. Po njej nas je popeljal Rafko Rožič, dober znanec mnogih dolenjskih kmetovalcev. Terpin ima skladišča v mestu in zunaj, v njih pa najrazličnejše kmetijske stroje: vse vrste traktorjev, kosilnice, škropilnice, prekopalnike, nakladalnike in druge. Pri njem so na izbiro nahrbtne škropilnice, žvep-lalniki, tlačilke za pretakanje vina, zamašilci steklenic, električne tlačilke za škropljenje vinogradov in še marsikaj, Pri Terpin u kupca ne odslovijo s kratkim: „N imamo!’1 Če zahtevanega predmeta trenutno res nimajo, ga nabavijo v najkrajšem času. Tako tudi stroje. Interesentu sporočijo, kdaj se lahko spet oglasi. Terpin je lastnik trgovine že 50 let. Zaposleni pri njem so Slovenci. DOLENJSKI LIST Tu je doma slovenski ponos, ki se ni zlomil niti pod fašizmom. Slovenskem jeziku, plačilno sredstvo je tudi dinar. Rafko Rožič večkrat odpotuje v Jugoslavijo. Stroje, ki jih ima Terpinova trgovina, lahko dostavijo v sleherni kraj naše domovine. MED VINOGRADNIKI V BRDIH Po kosilu v slovenski gostilni Primožič na Viale 20. Set. 138 smo se odpeljali do vinogradov slovenskih obmejnih občin Steverjan in Krmin. V teh in doberdobski občini so nas pozdravili dvojezični napisi, ki smo jih v Gorici pogrešali. Ceste med naselji in vinogradi so asfaltirane. Kmetje v tem predelu Brd so opustili živinorejo in se bavijo le še z vinogradništvom, vinograde pa gnojijo z umetnimi gnojili. Vinogradi so v terasah. To velja tudi za slovenski del Brd, ki smo jih videli prek meje. Enovrstnih teras ni bilo opaziti. Vinogradi, ki jih obdelujejo s traktoiji, so skrbno obdelani, skoraj brez plevela, poškropljeni in površičkani. Vrste stoje v razmahu 2,5 do 3 m, ker je to nujno zaradi traktorske obdelave. Niti enega vinograda ni z usmeijenimi vrstami v strmino, kar pomeni, da ročnega okopavanja tod več ne poznajo. Tudi zatravljenih vinogradov, kakršni so še, denimo, pri Svečini na severni meji, tu že zdavnaj ni več. Najmanjši vinogradnik pridela tod po 200 do 300 hi vina, pridelek mnogih pa se giblje med 800 in 1.500 hi. Zidanic, kakršne krasijo vinograde na Dolenjskem, v Brdih ni. Po trgatvi odpeljejo pridelek domov in ga predelajo v vino. Liter vina stanc pri vinogradniku kakih 1.000 lir (20 din). Tako ceno doseže le visoko kakovostno vino, ki je v tem predelu zaščiteno. Tu so namreč doma sortna vina: beli burgundec (pino), rulandec, sovinjon, traminec, tokajec, merlot, modri bu- gundec in kabernet sovinjon. Značilno je, da pridelajo več belega kot rdečega vina In zakaj taka skrb za vinograde, obnovo? Vinogradniki dobijo za obnovo ugodne bančne kredite za dobo 40 let in enoodstotno obrestno mero. Banka sicer zaračunava 7 do 8-odstotne obresti, vendar razliko plača država. Za zidavo kleti in drugih poslopij dobijo posojila za 20 let in 3-odstotne obresti. Vzorne vinograde nagradijo še posebej z dotacijami. PRI SKOKU V ŠTEVERJANU V števeijansld občini smo obiskali slovenskega vinogradnika Jožeta Skoka. Njegovi predniki so bili pol tisočletja koloni, to pa pomeni, da so morali 60 odstotkov pridelkov dati grofu - lastniku zemlje, sami pa so smeli obdržati le 40 odstotkov. Ponekod je bilo razmerje nekoliko ugodnejše (50 : 50); več od polovice pridelka ni smel obdržati noben kolon. Pred osmimi leti je Skok zemljo, ki jo je kot kolon obdeloval skupaj s svojim bratom, odkupil od grofa. Ker ni imel sam dovolj denarja, mu je s posojilom pomagala država (za 20 let s 3-odstotnimi obrestmi). S pomočjo posojila za obnovo vinogradov (40 let, I-odst. obresti) sta z bratom kupljeno zemljo zasadila in ustvarila oscmhektarski vinograd s sortami beli burgundec (pino), sovinjon, rulandec, tokajec, merlot, modri burgundec in kaber- i iiM mm Marija Črnič: „Delam v Beti, od koder smo bili kar štirje v tej brigadi. Čeprav sem bila prvič v brigadi, sem postala udarnica. “ I Tina Švajger, dijajdnja| maljske gimnazije, K02 g. | < dve udarniški znački. | bom šla v brigado. Belokranjci nad normo < i i i s = l i N E I 1 i i s = l i S E l i S E I i S E I i S E l i i i s = \ i i | i i s = I i i i s = l i s = I i s = Letošnje republiške mladinske delovne akcije Slovenske gorice 77 se je udeležilo tudi 52 brigadirjev in brigadirk belokranjske brigade „Janko Brodarič". Belokranjski brigadirji so od 16. julija do 6. avgusta gradili vodovod do Dornave. „V tej izmeni so delale tri brigade: MDB Logaški bataljon, Brežiška četa in mi,“ je povedal komandant brigade Tone Žunič iz Gradca, sicer dijak črnomaljske srednje ekonomske šole. „Skupaj je bilo v naselju 140 brigadirjev, ki smo v tem času izkopali in zasipali 1,5 km jarkov za vodovod; od tega je naša brigada naredila 869 metrov.“ V belokranjski brigadi je delalo 39 fantov in 13 deklet, največ med njimi je bilo dijakov, nekaj delavske mladine in trije študentje. Dosegli so res lepe uspehe: v obeh dekadah je bila MDB Janko Brodarič udarna brigada in povprečno dosegla 150 odst. norme. Udarniške značke je prejelo devet brigadirjev in brigadirk, še devetim pa so na koncu podelili priznanje. „Prve dni smo se navajali na brigadirski način življenja, na nov red, disciplino. Žal pa s prebivalci Dornave nikakor nismo mogli dobiti prisrčnega stika, kakršnega smo želeli Ljudje tam so bolj zaprti vase, nedostopni, kar smo Belokranjci, ki smo bolj vesele narave in odprtega značaja, to še bolj občutili, so potožili. Povsem drugačna podoba pa je bila na tako imenovanih udarniških akcijah. Kar petkrat v teh 20 dneh so se belokranjski briga-"[ji po 8-umem dopoldanskem delu na trasi popoldne odpravili v manjše vasi v Halozah in tamkajšnjim prebivalcem pomagali pri urejanju cest, gradnji doma za družbenopolitične organ123 *&%£ prisrčno,“ so povedal^™ so iim postavili mlai z n „Z združenimi močnnao predka“. Po končani akciji^ zvečer ob tabornem paj z vaščani pripravili Ku» program. , . n, uasi i? Poleg rednega dela M a^; udarniških akcij je bu v kate^ \ kadi še po en udarni dan. l0 rem so morali brigadirji ^ * odst. preseči povprečje ^ (0 j brigad. V prvi dekadi J ^ \ povprečje 145 odst., m 194 kranjci pa so dosegh ^ odst.; v drugi dekadi ga ^ bolj izkazali: 121 odst. oni pa so naje®™ nosti. , ■ „Marsikdo od nas prej ^ 1 ne bi verjel, da lahko poredi,“ so s ponosom pn^^ I vali brigadirji, katerih^ telj sta bila črnomaljski »e I metliška Beti. »Drug; smo vlivali voljo in daj • zabušantov ni bilo med . Danes se prelitega z5°^omjnja., 1 drtih žuljev vsak F? jokali I Pri slovesu, ko so f^nJbijUbili:1 tako kot dekleta, so si A^o »Prihodnje leto se spet doD . na delovni akciji! ^ Srečali pa se bode1 že prt-0i. avgusta v Dornavi, kj e den zaključek letošnje „a akcije Slovenske gonce z katerem bo vseh 12 bng od^ii rih izmen. Takrat bo kjs0g3 spomenik letošnji ak^ij ’ . gelo-začeli delati ravno mla« kranjci. P t S = Niko Skrbinšek, absolvent PA, je bil kulturni referent in brigadni „matičar“. »Poskrbeli smo tudi za kulturno življenje in zabavo/ Tone Žunič: »Dn&au“ivija-di velika šola samoup« r nja.“ življenje ui zauavu. iiiiiillllld iiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii"11111 %% Saj ih ids svoj »1 ®ic. net. Na tej površini je že pridelal 800 hi vina. Grozdje sam predeluje s sodobno valjčno stiskalnico tipa „williams“. Njegova klet je nadzemna (nikjer v Brdih nimajo podzemne kleti), v njej pa so cementni kvadratni sodi po 3 do 50 hi. Take sode izdeluje italijanska industrija serijsko in so bolj praktični od lesenih. V občini Krmin smo obiskali zadnja slovenska vinogradnika na slo-vensko-italijanski jezikovni meji, brata Draga in Alojza Bučinela. Pridelata 1.200 hi vina, ki ga - stekleničenega - prodajata pod svojo zaščitno značko. Vino spravljata v cementne sode, ki so pravokotne ali kvadratne oblike, držijo pa po 3 do 100 hi. Njuna sodobna nadzemna klet je izredno čista in opremljena s sodobno valjasto stiskalnico. On stran dvorišča je polnilnica vina, obložena s ploščicami. V njej smo videli steklenice z nalepkami vinskih sort, ki ju pridelujeta Bučinela: tokajec, rizvanec, sovinjon, traminec, rulandec, merlot, kabernet sovinjon. Po tri steklenice tega vina -vsakomur po njegovi želji in okusu — so nam prodali v lepem ovitku za 60 din (po 20 din steklenico 0,7 1). Kot gostje smo bili deležni brezplačnega prigrizka in napitka, da se je kar kmalu razlegla slovenska pesem, Id so ji pritegnili gostitelji in drugi domačini. ŠE O SLOVENCIH V ITALIJI Slovenska pesem je izraz narodne zavesti Slovencev, ki živijo v zamejstvu. Slovenska govorica izraz ponosa teh ljudi. Toda boj za narodni obstoj slovenskega življa v Italiji še traja. Ro«.'-J* po ItaUjUe sicer »Pušepre^tjji ni, kljub temu pa dci0vanje- ji iai, čas za narodnostno sloy^ .15^ ^ drugim Je podpi’ ^ prosvetne weze pIoS* k 38 slovenskih kuiiui J* društev. "*■ društev. . 0p°z<*Lj Med PotJ°c^ ^nijeprisP1^ obiskovalci k .S1°veS jm v Sredipolju ne P<3 ,.ih {P, Ju, V ireoipoy-— j(0j, Doberdob, s ° en* v> grob“, ker to m P slonji i/xvni voini padlimi ^ f^tovni 'vojn*. v 17 ampak so 8» fašističnih ^.f^iani T tistim, ki so bili Lpoinni1 J»i slovenski živelj. P»P tukaj & f 1« slovenski živelj. ^ tukaj % venskim fantom. . » . 6episV ni postavil spomenik*. PH, bili zaslužili. italiajanskev V V odgovor na 1 v ^ ke postavljajo Sl°0iT^ v oogovu*(..-ven«-* ^ cr nike postavljajo partizan^;^ spomenike Pa^borili ** v ^ se v zadnji voj ^ tev izpod krajih. Med drug n^vSteveijanu^P partizanom. _njir s 5* . nikv^-podgort^i partizanom. ^ s J4 Gorice) je Aret» t, imeni padlih part^S^ ^^ n, koncu smo s , ioffl’ Mcr nem Pau”‘ .^,n sj Na koncu sm® ga dobili tako.ua ške prenovili st redsedn^( yje je. Sprejel nas navezal stike m- turnega st)d® ^gsto n St. 32 (1463) t! Zakaj netočno o MDA? ^ ®io ifii. Dolenjskega 3tto4nos«° Cedili tudi nekaj * «loSH ° m'adinski delovni akciji ki irf010^ 7^“' Planje o tej ^feienra JL0rgani2lrala občinska C0^MS Ribnica, je bilo m 56 lahko vpraša-nnvJS novmarji ali dopisnici® .Rimskega Usta doseči s Wavjn!ff*^em- Upravičena so ne- I ^atona„g.adlljev te akcyej| pisa- doni™,i.J'^uucurl0’ ““ni H so S °olenjskega lista (o N nasiov i obrnil na iktijei ’ 0 Je na organizatorja &t,,eV,! V 29- št. DL smo ^ | ’ da brigada ni izpolni- lp kje JE KOMISIJA? 5ku.pnost M°zelj pri j ^ SkunVeta 1973 P°SlaIa I ^ ^ vam *ni KoČevje (k°- ■ foetu) r)['^0si v cestnem pro- s HCr^^racji-i * danes rn 1 vas Mozelj- Ker ■ ““■no dob )i° ®ygusta 1977) še j !Ptaiujem" odgovora, vaščani : ?a Pn ob* i omenJena komi- 5 eVle splQh tS\Skupščim K°- 1 ^iosatno n 0bst°ja> ali pa jo : , Ptobiem Pa p.apirju- = n ^dai u . Posebej aktua- £ ^ Livold ?b°mod°bili asfalt j m°bilov še v * ° diyjanje avt°- S Je potrebno, da se ni ; IVE STANIČ | la norme zaradi slabega vremena. Dejstvo pa je, da je brigada normo presegla za okoli 40 odstotkov (natančnih izračunov še nimamo). V 30. št. DL smo iz pogovora s tov. Moharjem lahko izvedeli da so bili v drugi izmeni akcije samo brigadirji iz Litije, Kamnika in Ljubljane (za nas presenetljiva ugotovitev), hkrati pa smo lahko prebrali „novo“ ime naše brigade („Franc Leskovec"). In kaj je resnica? V mladinski delovni brigadi, imenovala se je „Fran Levstik", je bilo od skupnega števila 54. brigadirjev v tej izmeni pet brigadirjev iz Kamnika, trije iz Ljubljane, medtem ko iz Litije ni bilo nobenega. Prepričani smo, da to neodgovorno pisanje ne služi ne Dolenjskemu listu niti njegovim dopisnikom. Mogoče so imeli dopisniki namen o tej akciji pisati objektivno, toda dejstvo je, da so razvrednotili precej truda brigadiijev in organizatorja akcije in s tem prostovoljnega dela nas mladih. ALBIN MIKULIČ PRIPIS UREDNIŠTVA: Primerjali smo originalne rokopise o MDA „Loški potok 77“ z objavljenim in ugotovili, da je precej dejstev potvoril tiskarski škrat. Napake, ki se primerijo tudi časnikarju, kajpak še niso dokaz, da smo hoteli kakor koli škodovati ali celo razvrednotiti prizadevanje brigadirjev. Prizadetim in bralcem Dolenjskega lista se za napake, ki so tudi nam neljube, iskreno opravičujemo. '• •• 't vnH * LUTKE - Lutkarji osnovne šole Kočevje, ki ročne 1 t!”entorici Mara Sarkid in Milka Gorše, sami °čnelii*t i 23 igrice. Na nedavni razstavi so prikazali kar za 10 igric. (Foto: Primc) »Ne bodite tečni” sefefl6."3“medmno-t^mnih j!6.1® da> izognejo Ij; ‘ bolniških čakal- n»„ "'lezen čakal- tud} tja Posili, da se mestni Pt* Sr,p Isib 'u de*ovni J1*' Novo L,11”3 sVoie n skuPnih ^teni ®i sam £°St°re V nepo' U. j.,"! je ambirT ga doma. v i°13oaiSem Hed^' V četrtck. dvakrat ol?elovnim ^som JNtih j50 b«la vra. a v ambulanto, X>o\b‘a naPis ^ e"jena' Na k «C° do 8.’S- Ke Spre’ odšla ' d) dau °b 9 . E‘,(ikis’4\b‘P°trebovai!r' ^ pove' Nib et^an,že nSaiI1° bolni' i^deijjTa ^eciaijV,.1, Potnico od i ^ oarierem v po- No l .^Uh iln dgovorila mi C^Jižice J po pBe' da spre- ^zS^ejo^doS.ureinda Nrti p delati ob ionkrat- Zdrav' Petek LUn Zat0da .Ko sem j0 . ^Tf 0gLAVIC0 ^ ^*flliem0l®njca 1So L eni zadnjih vrtogla-pet s stek- J n?*’- Pa tun; n!maJ0 no- a ne SS l4ebniem "službe - 4^ vrtijo’1fem- Ker se ^ tudi K»°mačini in ,od *cta V % vitrin. okollcani ^OŠ BIZJAK ()drvw * tem poklicala po telefonu, je rekla, naj ne bom tečna. In kaj sedaj? Ob 6. uri zjutraj moraš priti v ambulanto in čakati do 8. ure, da oddaš knjižico, do 10. ure čakati zdravnika in potem pazljivo poslušati, kdaj boš na vrsti, ker boš sicer moral preložiti obisk pri zdravniku na naslednji dan. Naj prosim šefa, da mi piše 8 ur dela na delovnem mestu, ali pa si vzamem letni dopust za čas, preseden v ambulantni čakalnici? Ali pa naj morda zahtevam dan bolniške zato, da bom zdravniku pokazala napotnico in bo vpisal datum za bolniški stalež, čeprav bi to lahko uredila med delovnim časom - z malo razumevanja zdravniškega osebja? Ker moj primer ni osamljen niti v Pionirjevi ambulanti niti drugod, sem mnenja, da je v zdravstvu človek še vedno najvažnejši. Brez dobrega osebja našemu zdravstvu ne bodo pomagali niti dragi instrumenti, ki bodo nabavljeni iz odstopljenih obveznic. Tudi jaz sem ena izmed tistih, ki sem jih rade volje odstopila v ta namen. MARIJA JUREKIČ 0 semiški šoli V Dolenjskem listu z dne 28. 7. 1977 je bil objavljen članek o semiški šoli. Trdim, da so podatki, ki jih je dopisnik Boštjan Dežman objavil v „Komunistu“ z dne 4. 7. 1977, resnični. Podatke sem dal dopisniku „Komunista“, ki se je zanimal za delo COS. Poudarjam, da se semiška COS obnaša stabilizacijsko, saj smo v prvem polletju 1977 realizirali samoupravni sporazum le v višini 87 odst. Medsebojni odnosi v kolektivu pa so zelo urejeni. Vodja COŠ Semič METOD PLUT Pripis »Komunista" uredništva: V 33. številki z dne 15. avgusta je pod naslovom ..Resnica je drugačna" objavljeno pismo koordinacijskega odbora za celodnevno osnovno šolo pri OK SZDL Črnomelj, ki je odgovor na članek o semiški COŠ v tem časopisu z dne 4. julija in spodbija trditve vodje COŠ Metoda Pluta. tura n bra- anje Andrej Pavlovec Zeleno te ljubijo .Dolenjska Ob koncu lanske Dolenjske slikarske kolonije je bilo slišati precej zaskrbljene glasove, da je nadaljnja usoda te pomembne prireditve vprašljiva. Tej negotovosti je botroval težaven položaj, v katerem se je znašla novomeška tekstilna tovarna ,JVovoteks“, ki je bila ustanovitelj in pokrovitelj vseh šestih kolonij. Ugibanj o „da“ ali „ne“ je bilo konec, ko je delavski svet tovarne sprejel sklep, da bo njihov kolektiv še naprej v celoti denarno podpiral slikarsko kolonijo! V prvih desetih dneh letošnjega avgusta je Dolenjska že sedmič zapored gostila likovne umetnike. Tokrat je ustvarjalo deset akademskih slikarjev^ ki jih je med dvajset in več prijavljenih na predlog dolgoletnega „ komisarja" kolonije, umetnostnega zgodovinarja Andreja Pavlovca, izbrala posebna komisija delavskega sveta. Slikarji, gostje kolonije, so imeli svoj ..glavni štab" v znani novomeški restavraciji „Pri vodnjaku", torej v samem središču dolenjske prestolnice, od tu pa so dan za dnem odhajali po lastni izbiri na ustvarjalne izlete v bližnjo in daljno okolico. S čopiči, barvami in bloki so iskali tihe, idilične kotičke naše pokrajine, od doline Mirne do Bele krajine. Tematika sedme Dolenjske slikarske kolonije je bila zelo široka; umetniki so upodabljali dolenjsko zemljo in njenega človeka. Kamor jih je zanesla pot, se je povsod znašlo dovolj „firbccv“ - otročadi in mimoidočih, ki so z zanimanjem opazovali, kako pod mojstrovimi rokami nastaja izluščena ' podoba (tudi) njihovega koščka sveta. TOKRAT DVOJE GENERACIJ „V letošnji slikarski koloniji je bil izbor udeležencev res posrečen," je pojasnil ..komisar" Pavlovec. „Ozna-čiti ga je moč kar za generacijskega. Slikarje bi lahko razdelili na najstarejšo povojno generacijo diplomantov ljubljanske akademije in na mlajšo. Iz prve so štirje borci, dva celo spomeničarja, v mlajši pa sta tudi predstavnici nežnejšega spola, ki doslej ni bil pogosto zastopan. Če na kratko pogledamo razvoj Dolenjskih slikarskih kolonij, ugotovimo, da se motivna tematika vse bolj odpira, da je več svobode pri izboru ustvarjalnih motivov. Od prve kolonije, za katero velja, da je bila bolj dokumentaristična - saj so slikarji imeli za nalogo upodabljanje razpadajočih starih mlinov na Krki, je šel razvoj k umetniško bolj svobodnemu delu v letošnji koloniji." Tudi letošnje vzdušje ni bilo zgolj slikarsko ustvarjalno; umetniki so se ob večerih po skupinicah pogovarjali, izmenjavali izkušnje, mišljenja, obujali spomine. Ive Šubic iz Škofje Loke je bil že v številnih kolonijah, v dolenjski pa prvič, čeprav mu Dolenjska ni neznana. „Kot borec Tomšičeve brigade sem prehodil vse kraje okoli Novega mesta, Rog kot član Centralne tehnike, Belo krajino v času, ko sem delal v grafičnem ateljeju v Črnomlju. Toda takrat sem gledal na Dolenjsko drugače, v pripodobi bi dejal, da sem kot partizan gledal iz gozda na cesto, zdaj pa kot slikar gledam s ceste na gozd. Odkril sem veliko lepih kotičkov, kjer se res da delati dobre krajine. Moram pohvali-. ti organizatorje kolonije; odlično je bilo!" Za Janeza Vidica iz Maribora je bilo sodelovanje v koloniji novo doživetje. „Že dlje časa sem si želel spoznati Gorjance in Krko. Zdaj lahko rečem: prevzeli so me z lepoto! Ves čas kolonije sem delal zunaj mesta,, v pokrajini. Vreme nam je bilo izredno naklonjeno in kot nalašč za slikanje krajin. Pa tudi ljudje so bili zelo prijazni in gostoljubni." Lepota pokrajine in prijaznost ljudi je prevzela tudi Otona Polaka iz Maribora, katerega sta pritegnila predvsem Krka in Kolpa. „Zelo rad slikam krajine in na Dolenjskem sem našel tako idilične kotičke, da bi jih kje drugje zelo težko. Ustvaril sem si lepo zalogo, iz katere bom še likovno črpal. Po organizaciji in posluhu je dolenjska kolonija med najboljšimi. Dolgo mi bo ostala v spominu." Milan Rijavec iz Ljubljane, sicer po rodu iz Brune vasi pri Mokro- nogu, je bil že v raznih kolonijah, a kot zatrjuje, se ni v nobeni počutil tako domače kot v dolenjski, poseben čar kolonije je bil, da smo se srečali stari sošolci in partizani, da smo obudili spomine na težke, a lepe čase NOB. Zelo sem zadovoljen s svojim tukajšnjim delom. Ponovno sem šel skozi kraje, s katerimi sem se srečal med vojno, in jih po doživel na drug način. Ustvarjalno so name delovali zelo plodno, saj sem si likovno zarisal cel kup vtisov." V slikarskih kolonijah, doma ali na tujem, so že bili tudi mlajši umetniki, tokratni gostje Dolenjske. Polni najlepših vtisov sp vsi izrazili željo po ponovnem ustvarjalnem snidenju z dolenjsko pokrajino. Lidija Starc iz Ljubljane je z lanskoletno diplomo predstavnica najmlajše generacije v koloniji. ,.Način takega dela, kot ga nudi kolonija, mi zelo ustreza. Ti dnevi bivanja na Dolenjskem so mi bili redka priložnost, da se likovno spoprimem z naravo. S krajino se prej nisem veliko ukvarjala, zdaj pa odkrivam, da je tovrstna likovna motivika sicer zelo težka, a lepa. Dolenjska pokrajina me je prevzela, saj je slikarsko izredno zanimiva. V koloniji so mi dala veliko koristnega srečanja z drugimi slikarji; izmenjava mnenj med dvema generacijama je zmeraj dobrodošla." Polde Oblak z Bleda si je že dolgo prej želel priti na Dolenjsko, zato ni ob povabilu niti najmanj okleval. ..Pokrajino ob Krki sem poznal le s slik kolegov, sploh si je nisem predstavljal tako lepe. Sam sem naredil osem oljnih osnutkov in dva pastela; osrednji motiv je seveda pokrajina, ki me je čisto prevzela, ljudi v njej pa v tako kratkem času nisem mogel zajeti, zato sem jih le fotografiral. Škoda mi je bilo vsakega trenutka, ki sem ga moral mimo slikanja posvetiti drugim kolonijskim obveznostim. Mesece bi ostal tu, tako blizu mi je postala Dolenjska. Veliko bi izgubil, če je ne bi več upodabljal; vtisov, in to najlepših, je dovolj. Se se bom vrnil!" Za Zdenka Huzjana iz Ljubljane je bila Dolenjska neznanka. ,.Ravno zato me je še bolj vleklo sem dol spoznati ta konec dežele, odkriti v njej kaj novega. Za sebe! Pogosto slikam mostove, ki so simbol premagovanja, zato sem se tudi na Dolenjskem ustavljal ob njih, starih lesenih, prašnih. Naj večje doživetje zame je bilo srečanje s kulturno dediščino Dolenjske, s stalno zbirko starih mojstrov v Dolenjski galeriji. To je bogastvo, kakršnega nima veliko mest na Slovenskem. Še si ga bom prišel ogledovat. Tudi v koloniji bi spet rad delal, saj mi je nudila res veliko, tako po ustvarjalni kot po spoznavni plati. V velikem mestu si bolj sam, tu v sproščujočem okolju pa je umetniška druščina priložnost za izmenjavo sorodnih pogledov." Martini Koritnik-Fajt je Dolenjska domača pokrajina. Krčanka je, poučuje pa v Kostanjevici in Podbočju. „V tej koloniji sem bila prvič. Presenetilo me je ustvarjalno vzdušje, ki sta mu dajala ton prisotnost slikarjev in čudovita okolica mesta, prav primerna za upodabljanje. Roka s čopičem .in barvami mi največkrat očrtuje pokrajino, zato sem tudi tukaj odhajala na griče, od koder se je oko ustavljalo na poljih, travnikih, kjer je bilo ogromno odtenkov barv. Štiri platna bodo kar premalo za zbrane vtise." Zaenkrat so najbolj otipljivi, četudi še niso razviti, samo fotografski posnetki, ki jih je Zmago Jeraj odnesel v Maribor.,»Sprehajal sem se po starem .delu mesta in, slikal v glavi*. Vsak delček novomeške starožitnosti je motiv zase, ob vsakem se mi je utrnila povsem določna ideja, kako ga bom slikarsko obdelal. Nikakor ne bo šlo za golo posnemanje, v vsem bo del mojih umetniških nagnenj. Olja in fotografije bodo posledica prijetnega bivanja na Dolenjskem, ki mi je že od nekdaj blizu, saj sem imel prvo razstavo pred poldrugim desetletjem — v Novem mestu!" Odločitev, ali bo še prišel, je za Veljka Tomana iz Ljubljane padla že ob lanskem bivanju v tej koloniji. ..Dolenjska je s svojo mehkobo dokaj različna od drugih slovenskih pokrajih, ki sem jih že slikal. Zato sem imel na začetku kar precej težav, da sem lahko njene značilnosti ujel na platna. Trudil sem se vselej in upam, da mi je vsaj deloma uspelo. Se zlasti zato, ker sem imel pred očmi vselej tudi ljudi, ki živijo tukaj. Slikanje je zbliževanje z njimi, v umetnini vidijo čas, ki si jim ga posvetil. Rad bi ustvaril podobo dolenjskega človeka, ki ob mojem slikanju čuti tudi bogastvo samega sebe." MILAN MARKELJ DRAGO RUSTJA Ive Šubic Janez Vidic Oton Polak Milan Rijavec Lidija Starc Veljko Toman Polde Oblak Zdenko Huzjan Martina Koritnik—Fajt Zmago Jeraj =IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIilllillllllllllllllllimilllllllllllllllll!lllllllllimilimililtlllllllllllllHI!IIIIIS =HlllllllllllliniIIIIII!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllklll!!IIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIII!llllllllllllllll!lllllllllllllllll= imAT|A||P _ . mm mm ■ ■ i TURISTIČNE Trfill I flffl metalno TEČAJ ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL ŠOLSKI CENTER ZA KOVINARSKO STROKO NOVO MESTO, SOLA ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL 1 RAZPISUJE IUI metalna 1 | strojegradnja, konstrukcije in montaža n.sol.o., Ma- | 1 I ribor TOZD TOVARNA GRADBENE OPREME 1 | | SENOVO, n.sol.o. | e Komisija za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu I § | ponovno objavlja | § | prosto delovno mesto 1 VPIS V TEČAJ ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL C IN E | | VODJA KONTROLE KVALITETE I KATEGORIJE V NOVEM MESTU: vpišejo se lahko kandi- § 1 1 dati, stari 17 let, z najmanj 6 razredi osnovne šole oziroma § = kandidati z veljavnim vozniškim dovoljenjem C kategorije ne = | glede na izobrazbo. | Za kandidate s končano poklicno avtomehaniško šolo orga- I 1 niziramo skrajšan tečaj. § Prijavi za vpis je potrebno priložiti: | — izpisek iz rojstne matične knjige, 1 i — dokazilo o izobrazbi, E — fotokopijo vozniškega dovoljenja za C kateg., | — zdravniško spričevalo 1 Interesenti naj vložijo pismene prijave v tajništvu centra, Uli- § | ca talcev 3, vsak dan od 8. do 14. ure. 1 O pričetku tečaja bodo kandidati obveščeni pismeno, iiiiiiiiiiiiiiiimmmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiimiiiiimiimiimiiiiimil piiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimmiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii! | VPIS V SOLO I ZAVOD ZA KULTURNO PROSVETNO 1 DEJAVNOST ČRNOMELJ | razpisuje v okviru strokovnega in splošnega izobra-| ževanja za teto 1977/78 naslednje dopisne šole in | druge izobraževalne oblike za odrasle: 1 1. ADMINISTRATIVNA | 2. STROJNO TEHNIŠKA | 3. DELOVODSKA 1 4. PROMETNA TEHNIŠKA i 5. ŠOLA ZA PRIDOBITEV KVALIFIKACIJE POKLICNE-| GA VOZNIKA 1 6. VIŠJA UPRAVNA ŠOLA | 7. TEČAJI (tečaj tujih jezikov, strojepisni, kuharski, krojno-| šiviljski, plesni...) 1 Rok prijave: 9. september 1977 pri ZKPD Črnomelj, Kolo-i dvorska 8. E Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: §j — da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, dolo- 1 | čene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi = i dogovori; | — da ima visoko izobrazbo strojne smeri in 5 let delovnih 1 = izkušenj; 1 — da ima pravilen odnos do dela in sodelavcev ter odgovor- | i nost do gospodarjenja z družbenimi sredstvi; | - da ima aktiven odnos do družbenopolitičnega dela in raz- | H voja samoupravnih odnosov. š Z dopolnjenim in specializiranim razvojnim programom so i H temeljni organizaciji združenega dela dane vse možnosti za | E nadaljnje še uspešnejše poslovanje. S proizvodnjo gradbene | s opreme smo se že uveljavili na domačem in tujem tržišču. § Za imenovanega kandidata je na voljo komfortno družinsko 1 1 stanovanje. E Objava velja 20 dni od dneva objave. s Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnje- § j§ | vanju objavljenih pogojev ter kratkim življenjepisom v zaprti | E = ovojnici na naslov: METALNA-TOZD Tovarna gradbene | | e opreme Senovo — kadrovska služba, 68281 Senovo. | = Prijavljene kandidate bomo obvestili o izidu objave najkasne- 1 1 e je v 15 dneh od zadnjega dne veljavnosti objave. | iiiimiimiiiiiiiiiiiiiriiimiiiiiimmmiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiil | EiiimmiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiE | | „GOI" podjetje za gradnjo, projektiranje, inžene- | | | ring uslug in proizvodnjo, BREŽICE, Cernelčeva 3a | | | ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA DELAVCEV . 1 S S rtKioul io r>rne+rt rlnl/Minn m nrtrt * i objavlja prosto delovno mesto: | „POMOCNIK ŠEFA OBRATA PROIZVODNJE | s v Jesenicah na Dolenjskem". Einimiii llllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllUIIKIIIIIHIIIIIIlilllUIIIIIIIIIIIUIIE Svet delovne skupnosti | Pogoji: SSI ali VŠI elektro-strojne smeri. E Ponudbe pošljite v 15 dneh po objavi oglasa. ............................. siiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii! I Delovna skupnost = | POSEBNE OSNOVNE SOLE ČRNOMELJ upni UPRAVE SKUPŠČINE OBČINE TREBNJE objavlja prosto delovno mesto 1 e razpisuje prosto delovno mesto VODJE PISARNE STROKOVNIH SLU2B I OBČINSKE SKUPŠČINE IN STENODAKTI- 1 LOGRAF POGOJI: Srednja administrativna ali ekonomska šola in 1 leto delov- I nih izkušenj. Osebni dohodek po pravilniku o osnovah in merilih za deli- E tev sredstev za osebno in skupno porabo. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh e po dnevu objave svetu delovne skupnosti uprave SO Trebnje. I | - učitelja tehničnega pouka š POGOJ: višja ali srednja izobrazba tehnične smeri. | Stanovanja ni! _ | Kandidat mora imeti ustrezne moralnopolitične lastnosti. e E I ROK: 15 dni po razpisu. 1 iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii s I EiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiE E r^OISIIR Hlinil = s ■ lllllllllllllimilllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIE E S E POKRAJINSKI STAB TERITORIALNE OBRAM- 1 i BE ZA DOLENJSKO „SGP »PIONIR", TOZD gradbeni sektor Novo mesto razpisuje prosto delovno mesto objavlja prosto delovno mesto = DAKTILOGRAFA 3 Pogoji: — srednja administrativna šola z enoletno prakso ali 1 — nepopolna srednja šola z najmanj petletno prakso. Kandidat mora biti moralno in politično neoporečen. Prijave | dostavite v desetih dneh po objavi. .......................................... 1 I KOVAČA letovanja za mlade PfilTOROŽ MOVIBBAB roitf R0V1N3 PULA MlMll* TR00IK SOLAKU BASKA UBBA BBBBBU*** Htf KOTOR BBBVA BI®1*3 NA SK 1 HKNI! I K KIM11 t Borik pri Zadru je eno izmed počitniških središč zadarske riviere. V neposredni bližini je lepa in urejena plaža, primerna za plavalce in neplavalce. Tudi otroci bodo našli prijeten kotiček za igro in prve plavalne zamahe. V okoliškem borovju pa ne bo nikoli zmanjkalo sence. POČITNICE 77 odrasle, za om*e o pa med 1.200 se boste odločiM « jjo dopust, boste pl?ja'' ^ 3.350 dinarjev M odni’ ^ od 2 do 10 let 2.000 do* Letalo odleti z ljubljanskega letališča vsako nedeljo ob tri četrt na dvanajst proti Zadru. Ob nedeljah se tudi vrača ob 13. uri in 10 minut. Prijave in 'nforrna 22-555 | | m $INEX INEX ADRIA AVIOPROMET LJUBLJANA | | organizira llfcll M »VELIKA POTOVANJA’ | tudi v letošnji jesensko-zimski sezoni. PridruŽ i nam! i . 20' | KENIJA SAFARI - SEJSELSKI OTOKI - 0 | 10. do 1.11.1977: = s ... jezei* | | veliki 7-dnevni safari Mt. Kenija, Viktorijino^ 13 1 Nakuru, Amboseli pod Kilimadžarom, rezerva | dni oddiha na prekrasni obali Indijskega oceana, ;r | — mali 4-dnevni safari v Amboseli, rezerva ( | 7-dnevno bivanje pod soncem ravnika na oto | Sejšelskem otočju. q-i(\ din Osnovna cena 1&»'u I INDIJA- NEPAL-od 25. 11. do 4.12. 1 . D0 jZbiri* | Ogled New Delhija in Agre s Taj Mahalom in I 4-dnevni letalski izleti: in vi tih ^ 1 — V Benares ob sveti reki Ganges z obiskom s | v Khajurahu; . jodM1" s — po poteh bojevitih Rajputov v Rajas 8 S E E s E I | (V primeru pomanjkanja kovaškega dela bo delal v železo- I | krivski delavnici.) | Pogoji: končana poklicna šola kovaške smeri in 2 leti delov- = | nih izkušenj. | Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. I Prijavo z dokazili o kvalifikaciji naj interesenti pošljejo ali pa j| I se osebno zglasijo v splošni službi SGP „PIONIR", TOZD s ! gradbeni sektor Novo mesto. Jerebova 19." iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiciiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiimiiiiiiiiii dii1 | Udaipur in Jaipur; . . p0|et | — proti doplačilu tudi v Nepal — Kathman s Himalajo; postanek še v Khajurahu; nurne I — po želji z letalom v Pokhro pod vrhovi Annap e Osnovna cena ! | 12 mesečni kredit t fjtotf ^ s Informacije in prijave: lnex Adria Avioproi^e ,' gristi*5 | 61000 Ljubljana, tel.: 061/313-366 int. 35 m i poslovalnice, kjer dobite naš program. (| iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiininiiiii»™,lll,lWI11111 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii immiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimi:iiiiiiiimii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!!! _ 1 i 1 ■■11 I I E E S = I NUDIMO VAM KOMPLETEN PROGRAM: f | - VHODNA VRATA - GARAŽNA VRATA - SOBNA VRATA - OBLOGE - ISO - SPAN - OPAZNE PLOSCE - POHIŠTVO E I 5 = I i OBIŠČITE POSLOV AtN|C& lesna industrija ljubljanska c.32 64260 bled telefon:064-77384 1 i 1 — LIP Bled na Zagrebškem velesejmu ^41) Borisa Kidriča 2 telefon-523-066 LIP Bled na Rečici — Bled telefon: (o64) 77-944 LIP Bled v Murski Soboti Cvetkova 1 a telefon: (069) 22-941 telefon: (069) 22-942 IfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii .......................................................................... 1......11.......mm..........um........1.........11...........m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimmimmiimiiim111111111 Št.-32 (1463) POTA l\ sm? & bajih^^® NEURJA — Poletne nevihte, ki letos šarijo po naših dež, ^evaj« 0d voznikov malo več pozornosti, kot jo sii trenutek t • * Pepeti, ^ 1,3 cest* °b nevihti dočaka vozni ^°U|. >_ ko je zaradi malce prevelike hitrosti v „oblaku“ vode; °b zadn‘Je vidJj'yost> s* lahko predstavljate. Posnetek je bil narejen jem neurju v Novem mestu. (Foto: M. Markelj) sicer voznika Ij krvav je petek nvljcn! 03 °^m°čju štirih dolenjskih občin je terjal 5 ..Vodita" neprimerna hitrost in prehitevanje •ttal,?2j?* enote milice na območju štirih dolenjskih občin obrav-lUtistika P10®6*11!!! nesreč. Nesreč je bilo seveda več, vendar P*guiotn P® noyem upošteva samo nesreče, ki teijajo poškodbe, ali Bij ^ . °.> ^ presega 20.000 dinaijev. Velja namreč načelo, tarfli mfi -eZenci nesreč (če ni bilo poškodb) ob škodi do dveh Kljub te^°nov sP°razumejo sami. u Da -----------.n. Pregled nesreč po dnevih kaže, da itae Poletne« *'aze na hude P°sle' v®.je 5 rnrMh i°tmutnega vrveža-w JUdi na jo^1’ J1 hudo ranjenih, o£k mrtvimi ^nesl,° s Peškami. avtomat i dva voznika So» en kolesar in J°®o na ma'- jye^ nesreč se je cesti M/l, na "ezgod. 110 omembe vred- samovžig na v SKEDNJU HJSi n^°?odlne Je iL' ranca Petelm na skednju ZuKn?Pe “ Jelš Pri Mirni ne sena • S°, Uničai tudi 4 P°'iedelsu„„ln s*ame ter nekaj *a '60nnrf °rodia-valci So-U0° orodja. Škode je ^ duiatiev. Preisko-1 samovžig da ie posre- s° potnici ni bilo pomoči .^PetevL0koU22-ure Je v letm Vn ?.n Kočeviu f^mobiia 7). osebnega ? Kočevi, av^° Krpan I? s cestp nenadoma zape-^tna 1* treu v dre™. KiZ»tnica Ada Bu' bila tako Vaiu nesrp^’ Je umrla na S C^e- Voznika in ^Sko&1°šn<;caljaiiV je najbolj krvav petek, sledita pa mu nedelja in sreda. Če sedete za volan med 18. in 22. uro, imate precej možnosti, da doživite prometno nesrečo. Ravno tako nevaren je čas med 14. in 16. uro. Vsaj po statistiki. Med vozniki prometnih nesreč sta še vedno najbolj pogostna neprimerna hitrost in nepravilno prehitevanje. Tretja je vinjenost - z vsemi predvidljivimi in nepredvidljivimi posledicami. Sicer pa so imeli prometni miličniki štirih dolenjskih občin kljub olajšavi, ki določb, naj se pri škodi do 20.000 dinarjev zmenijo med sabo udeleženci, dovolj dela. Kar 216 voznikom so preprečili nadaljevanje vožnje zaradi utrujenosti ali pomanjkljivosti na vozilih, 439 kršiteljev so prijavili sodniku za prekrške, 631 jih je bilo mandatno kaznovanih, 217 pa opozorjenih zaradi lažjih fomrmahuh prekrškov. Vozniško dovoljenje so začasno odvzeli 18 voznikom, kar je v primerjavi z lanskim julijem (kar 121 odvzemov) res samo peščica. PEŠEC PREPOZNO ODSKOČIL — Novomeščan Jože Blatnik je v soboto v križišču v Šegovo ulico na Drski z osebnim avtomobilom zadel 69-letnega pešča Martina Vidmarja, kije nameraval prečkati cesto, ne da bi se prepričal, če je prosta. Ko je Vidmar opazil avto, je odskočil, vendar ga je Blatnik kljub zaviranju zadel. Vidmarja so morali odpeljati v novomeško bolnišnico. TRČIL V SKALO - Stanko Fi-lak iz Gribelj, ki je v nedeljo Veli; kem Cerovcu trčil v skalo. Ranjeni so bili voznik, njegov sin Robert in sopotnica Marija Cmič iz Pravidne. Odpeljali so jih v novomeško bolnišnico. Škode je za 15.000 dinaijev. VLOMILEC ZA 500 DIN - V noči na petek je nekdo vlomil v prostore mizarske delavnice ,.Hrast" v Šentlovrencu. Tat je vdrl skozi stranska vrata, vlomil v priročne skladišče ter v pisarniškem predalu našel 500 dinaijev. Za storilcem poizvedujejo. V. J k. J **deiE£ ZAyiL V LEVO K Dol v 5-letni Marko kolesu ^enc Peljal na je n£°icsti v ^men-Sa K “uom \r£, z osebnim Marko? meSčanka Roza-^1^1v avto^n enadoma zav*l v v novom £?deL Dcčka 50 bOlni$niC0' No Starihi1^™0 0KEN' N^av&^Semič; S tl° WmSte ‘n tem s oi.,0bu iz GrartrZa if-1 70'letno Sa« Cestc. Sni " kl e aa Pež K v novZ^r° 50 morali j v. ko bolnišnico. V sre- «itne n^er se ic Alojz v osebnem * £?pelJal s Pri' i CPil r0vljan v m- omobilu d° >fe4erL&>P^i; Ko je HAv‘om' Prepričali11'1 cesto-■1 ^,eC^0biUst ViwL 7c Pot Pro" I lo, Po ci 8a je ni, r Gcrmovšek D '1«kaiS,L sreJ! ^^ 8a Pešča Jk v J Praskami e Vse konča- li L ^0 i I sredo, 10. avgu- lik, ’ C Ženica omahnila V ponedeljek se je smrtno ponesrečila 70-letna Nežka Dragman iz Polhovice pri Šentjerneju. Z možem in vnukinjo je na travniku pod domačo vasjo tlačila na vozu otavo. Konj je nenadoma potegnil naprej, Dra-gmanova je izgubila ravnotežje in padla z voza. Bila je pri priči mrtva. VLOMILSKI NESPRETNE2 V noči na soboto je nekdo na Ragovski cesti v Novem mestu vlomil v tri osebne avtomobile. Zdi se, da jih je hotel odpeljati. Pri dveh mu je spodletelo, tretjega pa je spravil samo do glavne ceste. V jezi (morda obup? ) je £ seboj odnesel voznikovo prometno in vozniško dovoljenje. Mu bosta Jcaj koristili? Dežurni poročajo OSUMLJEN ROPARSKEGA NAPADA - Po odredbi preiskovalnega sodnika novomeškega okrožnega sodišča so priprli 27-letnega Nena Brajdiča iz Žabjeka. Brajdič je osumljen, daje v nedeljo, 7. avgusta, v Šmihelu napadel in oropal Edvarda Jakšeta. Kot smo že poročali, sta Jakšeta pred gostilno Hrastar ponoči zgrabila dva Roma, Romka pa je nemočni žrtvi potegnila iz žepa denarnico. LJUBITELJ OROŽJA - V sredo, 10. avgusta, zvečer je bilo vlomljeno v „Kmečki muzej" v Brinju pri Šentrupertu. Zginili so lovski puški, karabinka ter bajoneta. ODKRILI VLOMILCA V „KMEČKI MUZEJ"? - Mokro-noški miličniki sumijo na temelju prejetih obvestil, da sta v „Kmečki muzej" v Brinju vlomila 30-letni Ignac M. in 17-letni Janez P. Sled je vodila tako daleč, da so delavci uprave javne varnosti našli tudi del1 plena. Zadnjo besedo bo seveda povedalo sodišče. TAT V DELAVSKEM NASELJU - Minuli četrtek se je v Gradisovem delavskem naselju pri IMV v Novem mestu „oglasil“ tat Medtem ko so bili delavci na delu, je zmikavt odnesel iz barake Esadu Kurbegoviču 2.000 dinarjev gotovine, brivski aparat in prstan. Škode je za 6.000 dinarjev. sta, zvečer peljal s fičkom od Mokronoga proti Trebelnem. Pod Žalostno goro je zapeljal na rob ceste, fičko se je prevrnil ter se kotalil po strmini 200 metrov daleč. Janc m sopotnik sta padla iz avta že na začetku kotaljenja (odnesla sta zdravo kožo) slabše sreče pa je bil njun sopotnik Martin Ajdišek z Vrha pri Trebelnem, ki je padel iz avta na koncu prevračanja. Ajdiška so odpeljali v novomeško bolnišnico. Gmotne škode je za 20.000 dinarjev. NOVOMF.SCAN V ZDOMCA -Minuli četrtek seje Novomeščan Jože Turk pelja z osebnim avtomobilom proti Straži. Na Brodu ga je v ovinku zaneslo v levo, tako da je trčil v osebni avto nemške registracije, ki ga je vozil zdomec Edvard Blatnik. Škode je za 35.000 dinarjev. NESREČNO REZERVNO KOLO - V petek dopoldne se je Jože Dra-govan iz Brinja pri Šentrupertu vozil s tovornjakom od Zagreba proti Novemu mestu. Pri TomaJji vasi mu je odpadlo rezervno kolo in se razletelo na tri dele. Košček kolesa je treščil v vetrobransko steklo osebnega avtomobila Zagrebčana Krc-šimira Mateljiča, kije vozil za tovornjakom, plašč je zadel tudi žaromet in ga razbil. Mateljič je bil laže ranjen, škode pa je za 8.000 dinarjev. UKRADEL DELAVSKI AVTOBUS V noči na nedeljo je nekdo ukradel delavski avtobus IMV, kije tradicionalno parkiran v Dragi pod Belo cerkvijo. Novomeškim miličnikom so kolegi iz Zapreši-čev že v nedeljo popoldne sporočili, da so avtobus našli, z njim pa tudi domnevnega „voznika“. Gre za 32-letnega Franca Sikoška iz Čateža ob Savi. Sjkoška so v času poročanja pripeljali v Novo mesto, kjer bo moral pojasniti prenekatero stvar. TOVORNJAK PO LEVI V AVTOBUS Minuli četrtek zjutraj je Jože Svašnik peljal avtobus iz Novega mesta proti Brusnicam. Na Ratežu mu je v ovinku po levi pripeljal nasproti s tovornjakom Jože Lojk iz Pangerčgrma. Svaš-nik se je skušal umakniti na rob ceste, zaviral je, vendar trčenja ni mogel preprečiti. Škode je po pivi oceni za 300.000 dinarjev. Najprej Triglav,potem liga Košarkarska reprezentanca Dolenjske se pripravlja na kvalifikacijsko srečanje - Ce uspe, lahko dobimo ~e enega slovenskega ligaša 2e slab mesec je v novomeški športni dvorani najpogosteje slišati „pesem“ košarkarskih žog. Reprezentanca Dolenjske, ki jo vodi trener Jože Splichal, se namreč na nove prvenstvene boje in kvalifikacijsko tekmo s kranjskim Triglavom pripravlja načrtno že od -1. avgusta, medtem ko so v junijskih in julijskih dneh reprezentantje trenirali sami ali v okviru svojih klubov. Na kandidatni listi za košarkarsko najbolj na Triglav. Bržkone v važnem boju 1. oktobra ne bodo igrali s polno „paro“, zakaj ekipo pošteno pestijo poškodbe. V moštvu pa bosta nastopila košarkarja, ki ju v minuli tekmovalni sezoni gledalci niso videli, a ju vseeno poznajo. To sta Rožič, eden najboljših igralcev v slovenski ligi pred leti, in star znanec leške reprezentanco Dolenjske je bilo petnajst priimkov. Trije iz Metlike (Me-dek, Jezerinac in Svinger) in dvanajst iz novomeških klubov (Bajt, Beg, Ivančič, Radak, Župevc, Ž. Kovačevič, S. Seničar, Munih, Rožič, S. Kovačevič, Plantan in P. Seničar). Trener Splichal je imel sicer precej obširnejši spisek, vendar so našteti kandidati v minuli sezoni največ pokazali in bili na vseh skupnih treningih tudi najbolj prizadevni. Do odhoda na Lisco (odšli so 12. avgusta in so trenirali teden dni) je moštvo delalo dvakrat na dan, s člani pa so trenirali tudi najperspektivnejši kadeti in mladinci. Tretji del skupnih priprav se bo pričel 22. avgusta in bo trajal do 30. septembra. Košarkarji bodo obdržali in ponavljali, kar so si pridobili, največ pozornosti pa bodo namenili natančnosti, kolektivni taktiki v napadu in obrambi ter ostalim košarkarskim prvinam. Vsekakor Dolenjci že sedaj pospešeno trenirajo in mislijo, (zaenkrat) novomeške publike Slavko Kovačevič, ki je moral zavoljo težke poškodbe dalj časa počivati, pa se je sedaj svojim prijateljem že priklju-čiL Nedvomno sta oba močna okre- gitev in v boju s Triglavom imajo 'olenjci z njima veliko več možnosti, kot pa bi jih sicer imeli Triglav je namreč v prednosti, saj ima za sabo težko II. zvezno ligo. Majhno psi-holiško prednost pa ima tudi naše moštvo. Je v glavnem mlado, neizkušeno in zato morebitni spodrsljaj s Kranjčani ne bi bil usoden. Se eno leto igranja v slovenski ligi bi za skoraj polovico igralcev pomenilo prvo srečanje s košarko prve lige, ta pa bi jim nato krepko pomagala v II. zvezni ligi. PRIPRAVE ZA KVALIFIKACIJE — S prvim avgustom so začeli vaditi tudi novomeški košarkaiji, pravzaprav reprezentanca Dolenjske. Igralce reprezentance namreč čaka 1. oktobra težka preizkušnja: kvalifikacijski boj za vstop v II. zvezno ligo, in sicer s kranjskim Triglavom. Novomeščani so prvaki -------------------------------------------- 7. republiško prvenstvo v plavanju s plavutmi in hitrostnem potapljanju potrdilo dobro delo Sedmo republiško prvenstvo v plavanju s plavutmi in hitrostnem potapljanju je bilo v Celju, in sicer v znamenju tekmovalcev iz novomeškega kluba za podvodne aktivnosti. Tako so plavalci, ki jih uspešno trenira Drago Les, 14. avgusta dokazali, da so na dobri poti, da z resnim delom posežejo po najvišjih mestih v Jugoslaviji. Na prvenstvu je nastopilo 56 tekmovalcev in tekmovalk iz sedmih klubov, dosegli pa so pet državnih in tri republiške rekorde. Dane Vohar je na 400 m postavil državni rekord, Toni Strniša pa republiškega na 200 m. Na celjskem srečanju najboljših hitrostnih plavalcev pa se je videlo, da Dolenjci sicer dobro skrbijo za kader vendar pa je ženska vrsta ta čas nekoliko slabša od moške zato bodo morali več skrbi posvetiti ženskemu plavanju. Rezultati — 25 m HP na dah — ženske: 3. do 4. Ivanetič 0:12,0, 6. Vodičar 0:12,6; 50 m HP na dah, moški: 3. Strniša 0:23,4 4. Markovič 0:23,5, 6. Kušer 0:25,6, 8. Vohar 0:25,8; 100 m, ženske: 4. Ivanetič 1:03,0, 9. Zevnik 1:08,7; 100 m — moški: 2. Strniša 0,49,9, 4. Markovič 0:53,1, 17. Zajc 1:014; 800 m - ženske: 5. Vodičar 11:49,4; 1500 m - moški: 2. Markovič 18:50,4; 400 - m moški: 1. Vohar 4:30,0, 6. Markovič 5:30,3;4 x 100 m - moški: 1. KPA Novo mesto 3:36,3, 7. KPA Novo mesto II 4:21,0; 4 x 100 m - ženske: 3. KPA Novo mesto 4:39,3; 200 m -ženske: 4. Ivanetič 2:23,7, 9. Lipar 2:41,9; 200 m — moški: 1. Strniša 1:53,2, 6. Markovič 2:05,5; 800 m — moški: 3. Vohar 11:33, 2, 7. Markovič 13:28,8; 400 m - moški: 3. Strniša 4:18,0, 8. Zajc 5:43,6; 400 m - ženske: 6. Vodičar 5:38,2, 7., Zevnik 5:51,0; 100 m - moški: 2. Vohar 0:56,2, 7. Markovič 1:02,0; 800 m - moški: 3. Markovič 9:41,4, 1500 m - ženske: 5. Ivanetič 21:49,0; 4 x 200 m - moški: 1. KPA Novo mesto 8:10,0; vrstni red: 1. Novo mesto 339, 2. Piran 303, 3. Ljubljana 292, 4. Kranj 210, 5. Trbovlje 193, 6. Celje 32, 7. Maribor 3. UDARNIK SKRBI ZA PIONIRJE Novomeško športno društvo Udarnik, ki zadnje leto najraje skrbi za mali nogomet in košarko, se že dober mesec pripravlja na novo tekmovalno sezono v občinski nogometni ligi. Nogometaši so odigrali že precej trening tekem, zadnji dve minulo soboto in nedeljo. Najprej so se pomerili s sestavljeno ekipo Šmihela in Regrče vasi in izgubili z 8;7. V Mirni peči so igrali precej bolje, srečanje pa se je končalo neodločeno (3:3). Društvo načrtno skrbi za podmladek. Udarnikovi pionirji nastopajo na vseh predtekmah, kjer igrajo mladinci ali člani in dosegajo spodbudne rezultate. PETRA ZOPET PRVA Konjeniški klub v Komendi je konec prejšnjega tedna pripravil v počastitev 30. obletnice dirk v tem kraju kasaške in galopske dirke, ki si jih je ogledalo več kot 2.500 ljubiteljev konjskih tekem. Udeležil se jih je tudi Sentjernejčan Antončič. Tokrat je „njegovo“ Peli zamenjala mlajša Petra. V tekmi najboljših slovenskih dveletnikov je Antončič dokazal, da je Petra odlično pripravljena in v mehaničnem handicapu za dveletnike (1200 m) je s časom 1:32,5 Petra osvojila prvo mesto. POKAL CESCI VASI Minulo nedeljo je osnovna organizacija iz Šentruperta pripravila na igrišču v Slovenski vasi tradicionalni nogometni turnir, ki se ga je udeležilo 11 ekip. Značilnost turnirja je bila izenačenost, kar dokazujejo tudi rezultati. Zasluženo so zmagali igralci iz Cešče vasi, ki so v finalu premagali Tržišče. Ce bi Dolenjci v kvalifikacijah uspeli, pa se odpira možnost, da igra v slovenski ligi se eno moštvo. To bi sestavljali izkušeni igralci iz dolenjske lige in najboljši kadeti, ki so si v „družbi“ z reprezentanti nabrali precej izkušenj. Tudi za trenerja ne bi bilo hudp, zakaj že pred meseci ustanovljen aktiv trenerjev je sklenil (čeravno ne najbolje), da bo poslej v Novem mestu za trenerje bolj poskrbljeno. > J.PEZEU #11 i IJ 11 m V NOVEM MESTU NAJVEČJA ŠPORTNA PRIREDITEV DOSLEJ Novomeški košarkarski delavci so poskrbeli, da bodo ljubitelji košarke z Dolenjskega priča največji športni prireditvi, ki so jo kadar koli videli v dolenjski metropoli Zadnji teden pred evropskim košarkarskim prvenstvom se bosta na novomeškem parketu pomerili dve najboljši košarkarski ekipi na svetu. Novomeško publiko bodo pozdravili olimpijski prvaki, zagrmel pa bo tudi naš „zdravo“-iz grl košarkarjev, ki so na zadnji olimpiadi osvojili drugo mesto. Prireditev bo med 2. in 9. septembrom, o njej pa bomo še poročali Ostermanov hud zdrsijaj V začetku letošnjega republiškega članskega šahovskega prvtft^ 5. avgus- ta, končalo pa se bo v soboto) je kazalo, da bosta najboljša Dolenjca, Osteflnan in Penko, krepko krojila vrh. Dobro sta začela oba, žal pa je tokrat prvi favorit prvenstfaT Rudi Osterman, močno razočaral svoje privržence.. Mojster, ki je že bil republiški prvak, je po sedmem kolu kakovostnega in zelo zanimivega turnirja, ne da bi kogar koli obvestil, zapustil turnir, ki je sicer posvečen letošnjim jubilejem in 7504titmei Laškega. Vi- deti pa je, da bo njegov izpad in slab vtis z odličnimi igrami popravil mojstrski kandidat Igor Penko, ki je po osmem kolu na odličnem tretjem mestu. lisBilob s sv Rezultati obeh Dolenjcev — 1. kolo: Osterman - Nedeljkovič remi, Penko - Zorko 1:0, X koki: Penko - šifrer 1:0, Osterman — Gale remi, 3. kolo: Puc ^ Penko l:0, Osterman — Miloševič 1:0, 4. kolo: Penko — Poljažer remi, Šifrer - Osterman 0:1, 5. kolo: Osterman - Pešec 1:0, Ceglar - Penko remi, 6. kolo Slak -Osterman 1:0 in Pešec — Penko 0:1, 8. kolo: Plesec — Penko 0:1. Rezultati po 8. kolu: 1. Slak 7 točk, 2. Puc 6,5, 3. Penko 6,4. Pap-ler 5,5 itd. T' Osterman je napravil eno od največjih napak v svojem šahovskem življenju. Dobro je startal, s 4,5 točkami je bil med vodilnimi in glede na njegovo borbeno igro je imel prav letos možnosti, da ponovi uspeh iz leta 1969, ko je v Ljubljani postal republiški prvak. SPI LAR INCUJNIK PRIPOMOGLA K ZMAGI V tradicionalnem troboju pokrajinskih at .skih reprezentanc Furla- nije-Julijske krajine, avstrijske Koroške in Slovenije (bil je v Trbižu) so bili Slovenci najboljši Zmagali so pri moških in ženskah, v republiški vrsti pa sta nastopila tudi novomeška metalca kopja veteran Špilar in njegov učenec Cujnik. Prvi je kopje ziučal 62, 98, Cujnik pa 60,89. TOPLAK V JOENKOEPINGU Na evropskem prvenstvu v plavanju, ki bo na Švedskem v Joenkoepi-ngu in na katerem bo nastopil le Borut Petrič, bo tudi Krčan Bruno Toplak. S še tremi slovenskimi trenerji si bo ogledal prvenstvo in spremljal nekaj strokovnih seminarjev. Obisk evropskega prvenstva je slovenskim trenerjem omogočila Plavalna zveza Slovenije. SE DRUGA STRAN Fotografijo Toneta Kukovičiča iz Presladola pri Brestanici smo izbrali ne toliko zaradi izvirno- ^ sti kot zaradi premišljene kompozicije. Kukovičič je fotogra-V firal cesto z bencinsko črpalko na obeh straneh, potem pa - pri izdelavi pozitiva papir dvakrat osvetlil, tako da je nanj spravil cesto in obe njeni strani eno nad drugo. Tehnično je fotografija sicer revna, a trdno mislimo, da se čisto obrtniških stvari da naučiti, medtem ko domiselnosti nihče ne nauči. Objava v rubriki TISTI HIP naj avtorja spodbudi k uspešnejšemu ukvarjanju s tem lepim konjičkom. Ob tej priložnosti ponovno vabimo vse tiste, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s fotografijo, da sodelujejo v rubriki TISTI HIP. Vsako objavljeno fotografijo honoriramo z 200 dinarji. Nenavadne posnetke, duhovite, domiselne ali vsebinsko zani-taive fotografije pošljite na naslov: ČZP Dolenjski list, Uredništvo, Ulica talcev 2, Novo mesto s pripisom „za TISTI HIP“. 19: Valjar odkril oovršno delo PRAVIMO, da se na napakah učimo. Za nekatera gradbena dela v Novem mestu tega ne bi mogli trditi. Slaba kakovost dela, ki bi ga lahko imenovali tudi z drugim imenom, ker zanj ni nobenega opravičila, se ponavlja kar naprej. Seveda, saj nihče nikogar ne kliče na odgovornost, če je kakšno delo slabo opravljeno. Vse plačamo za dobro. Tu ne bi naštevali številne hude okvare na novih stavbah, ki so bile zgrajene v zadnjih letih in ki so stale težke milijone. Omejujemo se samo na primer pri polaganju cevi po Cesti herojev v Novem mestu. Valjar je odkril skrajno površno delo pri zasipavanju vodovodne cevi. Jarka niso dovolj trdno nabili, pa se je tlak pričel ugrezati pod valjaijem ali kot pravijo: na tem kraju je „dihal“. LETOS je v kmetijstvo vloženega že ogromno denaija, v prihodnjem lestu ga bo še več; ta denar bomo morali dati mi, državljani. Zato bo treba z njim dobro gospodariti, da se nam bo vračal z obrestmi. Zadruge se poslej ne bodo več ukvarjale z raznimi gostilnami in trgovinami za lažje pridobivanje denarja, kot še delajo marsikje. S tem, ko zadruge dajejo prednost zaslužkarstvu, seveda izgubljajo svojo pravo vlogo. NA CAMPING ob Kolpi bo treba čimprej misliti. Tujci, ki prihajajo na Kolpo z motornimi vozili, ne vedo, kje bi se namestili. Nekateri se utabore kar na kopališču, kar pa ni najboljši izhod iz zadrege. NajJji mestna občina in Turistično olepševalno društvo v Metliki vsaj drugo leto pripravili prepotrebni prostor za tako taborjenje. (Iz DOLENJSKEGA LISTA ‘wv j, 14. avgusta 1957) 9! atn a: SVETU OKOLI „POCENI“ KONJIČEK - Marlon Brando je menda dobil bajen honorar za vlogo v nekem angleškem filmu. Da bi zanikal govorice, je slavni igralec izjavil, da bo honorar porabil zgolj za svoj konjiček. Izkazalo se je, da je njegov konjiček „poceni“ stvar; Brando bo za hobi posnel televizijsko nadaljevanko o ameriških Indijancih. ■z#/###/######/#/#/###/#####/#///####/#/#■ KRUTI PREVAJALEC - Prevajalec knjige, ki poskuša Kanadčanom svetovati, kako naj se obnašajo v polarnih krajih, želi problem francosko govorečih državljanov na hitro rešiti z medvedjo pomočjo. V francoskem prevodu je med nasvetom, naj se turisti pri srečanju z medvedom drže vsaj 45 metrov daleč, varnostno razdaljo skrajšal na vsega nekaj metrov, torej na daljavo, na kateri mora še na pol slepi medved videti preplašenega turista. I S S * * I I '■ SPREMENJENI CHAPLIN - Nadvse presenetljiva je ugotovitev avtoija knjige „Charlie in Oona“, ki opisuje življenje slovitega filmskega komika in režiserja. Avtor je ugotovil, da Chaplin nič več ne premišlja o svoji bodočnosti. Mimogrede zapišimo, da ima Charlie že 88 let. USPEŠNO BREZ REKLAM - Na Finskem je borba proti alkoholizmu ostra in brez milosti. Reklame za alkoholne pijače so prepovedane, celo na časopisnih fotografijah ne sme biti nikakršne etikete na steklenicah. Kljub temu pa so Finci krepki pivci, saj pomanjkanje in draginjo uspešno premagujejo z domačimi zvarki. Nekateri si alkoholne pijače delajo kar v kopalnih kadeh. NAVDUŠENI ZA PRAZNIKE — Mehičanom pa res ni dolgčas; vsake toliko časa praznujejo. Nekdaj so poznali med manj pomembnimi prazniki le materinski dan, zdaj pa imajo že Dan očetov, Dan botrov, Dan učiteljev, Dan inženirjev, Dan poštarjev, Dan taksistov itd. — vsega skupaj kar 14 praznikov, ob katerih pa se ne veselijo samo tisti, ki bi bili upravičeni praznovati, ampak kar vsi. Morda bodo čez čas, ko bo potrebno, uvedli tudi Dan brez praznika. Kaj so pred 80 leti pis Dolenjske Novice. Ljudstvo obupno zre v bodočnost (V ponedeljek) popoldan začne se nebo od severo-vzhoda oblačiti in črni oblaki jeli so se poditi proti nam. Strašen piš nastane in vsa okolica bila je na mah v sivo meglo zagrnjena. Toča, debela kakor orehi, se je vsula, da je bilo strah in groza. V dobri četrti uri je bil uničen ves trud ubozega kmeta in vse upanje splavalo je po vodi. Usmiljenja vredni oratar! Potolčeno je dve tretjini fare, a najbolj potolčene so vasi: Dolenjci, Burga, Adlešiči. Ljudstvo je bilo od začetka žalostno in je obupno zrlo v bodočnost, a gospod župnik so ljudi v nedeljo z jako tolaživim govorom poučili, da je drugod šiba božja še huje in strašneje zadela ljudi in ogromno škodo napravila. (Vesela) novica se naznanja vsem mamicam in dekletom, ki nosijo obleko iz zelene ali rumene kotonine. Švajcarska kotonina je bila nekdaj, kakor se še spominjajo stareji ženice, radi svoje dobrote prav sloveča, bila pa je tudi kmetskemu ljudstvu edino priljubljena obleka. Da pa je švajcarska kotenina zdaj toliko slabeji postala, je vzrok to, da so začeli trgovci znižava-ti ceno drug čez drugega in se je tako s cenejšim, pa tudi slabšim blagom kmetu le škodovalo ne pa pomagalo. Obrnile so se toraj ženice, naj naročim zeleno kotonino, kakoršna se je nekdaj dobivala. Posrečilo se mi je tedaj na občno željo poizvedeti za enako blago, katero bodem čez en mesec že v svoii zalogi imel. (G 1 e j t e,) na Grmu pri Novem mestu ustanovljena je deželna kmetijska šola, s kakoršno se ne more vsaka dežela ponašati. Iz te šole izhajajo izvrstni gospodarji, kakoršni se že semter-tje, posebno po Vipavi, po Dolenjskem, posebno pa po Gorenjskem in Notranjskem nahajajo, kateri z napredovanjem v lastnem gospodarstvu sami sebi, in z dobrim zgledom svojim sosedom jako koristijo. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. avgusta 1897) Neslišni tik tak Cas je vtkan v naše srce, v naše roke, v vsako našo celico. Znanstveniki iščejo drobne ure našega organizma in veliko uro, ki ureja ves sistem. Če bodo uspešni, bo človeštvo morda nekoč znalo obdržati biološko uro navito. Notranji ritem organizma, biološka ura, kronofiziologi-ja, kakor koli že imenujemo zanimiv pojav, ki so ga pred leti odkrili, je raziskovalna tarča številnih znanstvenikov. Strokovnjaki razvijajo osnovno spoznanje, da vsak živ organizem uravnava svoje delovanje po natančnem umiku. Žleze izločajo, spanec prihaja, budnost, potrebe po hrani, kisiku, vodi, vse to se dogaja po ritmu, ki bije v živih bitjih. Posebno zanimivi so bili iskusi, ki so jih opravili, da ji ugotovili, kako na biološki ritem vpliva jemanje jedi. Prostovoljci na Minnesotski univerzi so jedli redno le enkrat na dan; v prvi polovici poskusa samo zjutraj, v drugi pa samo zvečer. Meritve so pokazale, da je bilo izločanje insulina in glucagona v prvem primeru časovno lepo usklajeno, medtem ko je v drugem prihajalo do napak. Še bolj prepričljivi so bili poskusi z mišmi. Ko so mišim dajali edini obrok hrane prve ure svetlobe, ko miši ponavadi počivajo, so glo-dalci pocrkali. Ko so jim dajali edini obrok prve ure teme, jih je večina, kljub komaj zadostnemu obroku, preživela. Raziskovalci vidijo v možnosti, da ugotove, kako deluje hrana na biološki ritem človeka, veliko prednost za tiste izjemne primere, ko je človek prisiljen preživeti minimalnimi zalogami. Jemanje hrane v trenutku, ki najbolj ustreza celotnemu ritmu, je tudi najbolj izdatno. Seveda pa je tovrstno raziskovanje veliko bolj pleteno, kot je videti. za Ni več mogoče zatajiti Izdajalska kri težkega pivca — Boljše zdravljenje? Genialni nemški mislec in literat Goethe je po svoje premišljal o alkoholizmu. Menil je, da alkohol nekaterim škodi, drugim pa ne. Prvi tudi ob velikih količinah popitega alkohala niso alkoholiki, drugi pa seveda so. Odveč je skoraj povedati, da Geothe sebe ni imel za alkoholika, čeprav je vsak dan s slastjo popil kak ducat buteljk dobrega vina. Drugače bi o njem dandanašnji sodili strokovnjaki ameriškega narodnega sveta za alkoholizem. Nedolgo tega so namreč njihovi raziskovalci odkrili metodo, po kateri lahko ugotove, ali je posameznik alkoholik ali ne. Gre za prvi primer tovrstnega ugotavljanja s pomočjo krvnih vzorcev. Metodo so razvili: Spencer Shaw, Barry Stim-mel in Charles Lieber. Za ugotavljanje alkoholizma najprej vzamejo posamezniku kri, v kateri potem ugotavljajo razmerje dveh amino kislin. Razmerje je pri alkoholiku povsem drugačno kot pri nealkoholiku. Test je učinkovit tudi v primeru, da v krvi ni niti sledu o alkoholu, se pravi, da je z njim mogoče odkriti tudi alkoholika, ki nekaj dni abstinira. Seveda raziskave niso bile namenjene zgolj odkrivanju alkoholikov; znanstveniki obljubljajo, da bodo koristne tudi pri zdravljenju težkih alkoholikov, bolnikov, ki jih je v vseh državah sveta čedalje več. Prepričani so, da bodo odgrnile mnoge skrivnosti, med njimi tudi nerazložljiv pojav, da nekateri kronični pivci umirajo zaradi ciroze jeter in možganskih poškodb, medtem ko drugi kronično pitje prenašajo brez poškodb. Morda bodo znanstvene ugotovitve podobne ugotovitvam nemškega misleca. » I % Turisti in letina Mi smo navajeni, da računamo na velikost pridelka, ko žito še raste. Pri tem pa pogosto pozabljamo na veliki ČE, ki nas prizadene v obliki neurja, toče ali suše. Ko se naši računi izjalove, pa tarnamo kot tisti, ki je skoraj ujel zajca, pa ga vendar ni imel. Letos že nekaj mesecev govorimo in pišemo le o turistih. Turisti in kolone gor, turisti in njihovi železni konjički dol. Pa o vročini, kije bila, a ni bilo dovolj osvežilnih in krepilnih pijač, pa spet o nalivih in toči, ki je klestila po naših krajih in celo v Istri in ob morju. Na kobilici sem jezdil po naših cestah kot pravi popotnik. Veliko sem videl in skusil, pa zato domačim turistom (o katerih je zadnje čase nekoliko več besedi) pozno, pa zato toliko bolj od srca svetujem, da se drže stranskih cest, ki so ravno tako lepe, a bolj prazne. Ob njih bodo več videli, manj preklinjali in hitro ter varno prišli na cilj. Po vsej tej hvali ali tarnanju turistov in gostiteljev bo vsak prišel na svoj račun. Eni si bodo okrepili zdravje, drugi odpočili živce, tretji pa prinesli le rjavo kožo. Vsi skupaj pa bodo imeli prazne žepe in mošnje za novce. Ob koncu turistične sezone bomo ugotovili, da so bili letos veliki hoteli spet napol prazni in upali, kot že nekaj let doslej (saj hotele še naprej pridno gradijo), da bodo naslednje leto bolj zasedeni. Upanje, pravijo stari ljudje, je pol življenja. Tudi to je nekaj. Lastniki parcel, ki jih imenujejo avtokampi, si manejo roke, kajti ves čas prodajajo zrak in vodo, pa so komaj našli dovolj prostora za vse tujce in domačine. Vedno več jih je, ki raje letujejo pod drevesom in platneno streho kot v še dražjem zidu in betonu. Tega imajo vse leto dovolj~ Največ ima od vseh turist z oranžno katrco NM 247-50 in divjimi račkami, ki so jih otroci nalovili v Dolenjskih Toplicah. Pridem na ogled. MARTIN KRPAN Rešit ev prejšnje križanke prgišče ■misli Slika iz brošure, ki hodnemu svetu Na sliki naj bi nosti lebdenja za denar Kad»,je«»V»|!^ iihSOa,ib0d»k<,*i robu propada,se P k. bilaldcopos a 0gjja,iJ ^ njk'?nen-ie je kot grajski hanshija Mahes- e^ Vsi,’mt>ce ea nP .. ------------ ditelja transeendent^o y (ij oje. cije (TM),o.kglM) listu že pisali- Gi J L jelo na tisoče zvestf^,. cev po vsem svetu ^ goslaviji je bilo n ^ praktičnega nauka modrijana. TMnLir# vsakodnevnim medi j ^ tranjo harmonij0 posamezniku. je Zanimanje zaJMP^ Jo upadati. vsakem mesecu vih privržencev 40.000, lani pa ^ ^ -ečak bil« »C L?jpaPir sta ožgala več ’ KOt uh sn al: M. S. FORBES Kaj- ne vidi, a se ga S. GRAFF padnikov v uuo v dekrptT v a * “ognil sporom z evropskimi silami, je 4000, To je o ; 3,: Alžiriji, ki so jo začeli Francozi osvajati, da bi pripadnikov v še 4000. Tojf šalo tudi dotok bogate sklade rishi Mahesh Yogi J. na dan z novostmi- j0 Mojstri TM P°° J* i1 učenost: kako siddhi, t-j- fanje’ človek razpolaga mi močmi. Z urjef11 stvom izvezbmub lahko posamez w hodi skozi zidove, P den, občub nesk^po in celo lebdi ali b Vse to obljubljajo« ki krožijo posvet«-^ S za čudežnim učijo v dveh ^j StoWjeenotedS 245 dolarjev (44i ^ razmeroma p°cj „ejJ '&S.53 nim treningom-Prav gotovo Jftere lahkomiselnih, ^ izprosen račundeiija v denarja iz le —, na tla 'ta z užitkom, ne Pozabimo.' _ A. MERCIER DL DELAVNOST ORANJE RAJ AM.TROPStf MLECNICA (MORA J&PJflKAI JUŽNI SAD DEL VOZA IA JZ mm N/ DL POZIV OPOMBA NAPADALEC IT. REKA STENA > ZRAČNI lit m LL HIMALAJ- OSEM- IlSOCAl SIENKI-EWICZEV ROMAN UVNIINTiL —SHAkE-ARA FIGURA čfFvLo VRSTA IND. JELENA ISKALO OCVIRK PREBIVALI« AZIJE OL INOUSTR. RASTLINA IE KOŠNJE NADLEGA ZVEZOA V ORLU OL ATLETSKA PANOGA npr OBVODI PADAVINA ifstfv KISLA VODA ZAIMEK IT. LIRA KOLO PRISTAŠI CINIZMA CATANIA ŽIME ŽELEZNA SPONA KIRURŠKO NABOOALO MESTO OB KARSKEM MORJU Osvajalci „v imenu svobode” gotski ^lijanskin?3F-^e- svoi^nci i? vseU>Vrf i tira-kjcr j}3 vam od.,; stram sveta, Stva m' top svohnu °^a bojišča, boste ^jte * z^°Kdn?Sa budno!« *Pet virvE lobodo, tako svojo domovi- surovosti. Rekrut, ki je stopil skozi vrata kasarne Vienot v Sidi-bel- spravi trda. Abbesu, je videl na steni napis: »Legionarji, vojaki ste, namenjeni za umiranje in mi vas bomo poslali tja, kjer se umira!“ Disciplina je bila strašna, za najmanjši prekršek so bile ostre kazni, kot zloglasni ,Jcol“. S tako utrjenimi vojaki je Francija postala druga največja av-t\ S5f- Prav svetovna vojna. Kri, ki so jo sinovi Francije prihranili pod afriškim soncem in v močvirjih Indokine, so zdaj prelivali v obrambo domovine. Legija sama ni več zadoščala. V rovih Verduna francoski delavci, meščani in kmetje niso v hrabrosti prav nič zaostajali za legionarji. Potreben je bil mir v Evropi, da se je legija spet izkazala, in medtem ko so v Parizu spet uživali življenje, se je legija, ki je v Maroku dušila upor Abd El Krima, po zaslugi filmarjev in romanopiscev spremenila v polepšano legendo. V legiji so poleg navadnih smrtnikov služili tudi evropski vladarji, celo Peter Karadjordjevič, mnogi nesrečni zaljubljenci in propadli bankirji, pisana druščina, ki je navdihovala mnoge pisatelje, vendar pa je bilo življenje v legiji drugačno, kot so ga kazali romani in filmi kot „Beau Geste" z Garyjem Cooprom. Ob izbruhu druge svetovne vojne se je povečal priliv tujih prostovoljcev. Potem se je ob vojaškem zlomu Francije legija morala odločiti, ali naj preide v golistične vrste ali naj ostane zvesta Petainovemu režimu. Odločitev je bila hitra, saj se je že julija 1941 borila na strani de Gaulla v Siriji in potem je junaško kljubovala Rommlu v egiptovsko-libijski puščavi. Medtem ko so si v Franciji do- vilni prostovoljcu Šlo je za bivše SS-ovce, fašiste, begunce, ki se niso mogli navaditi na mimo življenje. V Fort Saintu Nicolasu so sprejeli vse, ker so bolj kot kadar koli potrebovali legionarje. Ljudstva v kolonijah so začela terjati samostojnost, Francija pa je odgovorila z legionarji in pokoli. Samo na območju Konstantina v Alžiriji so pobili 40.000 domačinov. KORZIKA - ZADNJA POSTAJA Najtežje pa je bilo z Indokino. Julija 1945 se Japonska, ki jo je zasedla, še ni vdala; pariška vlada je hotela pridobiti nazaj dragoceno azijsko kolonijo, zato je poslala ekspedicijski korpus, katerega glavnino so seveda sestavljali legionarju Pojavil se je nov nepričakovan sovražnik, oddelek gverilcev, ki so veliko prispevali k osvoboditvi, zdaj pa so hoteli neodvisnost. Francija.se je spet znašla v vojni, v kateri so se v glavnem vojskovali poklicni oficirji, legionarji in nekaj pomožnih marokansldh čet. Leta 1950 so potekale operacije vedno slabše za Francoze, dokler ni prišlo do znanega poloma pri Dien - Bien - Fuju. Toda komaj se je legija vrnila v Alžir, se je že začela vstaja doma- činov. Legija je čutila, da ji režejo korenine, da bo Alžirija, njena zi- BM mišljali, da so spet postali velesila je legija dosegla svoj višek. Ste1 !-skoraj 20.000 mož, težav pri n čenju ni bilo, ker so iz vse Evn posebno iz Nemčije, prihajali belka, postala tudi njena grobnica, če bo Alžircem uspelo doseči neodvisnost. Prav na legijo in padalce so računali generali Salan, Jouhaud, Chaile in Zeller, ko so skušali z državnim udarom vreči de Gaulla, ki je skušal skleniti mir z Alžirom. Puč ni uspel, legija se je morala umakniti iz svoje »matične hiše". Prvič v zgodovini je bila nezvesta legalni francoski vladu Niso je razpustili, kot se je zdelo v prvem trenutku. Premestili so jo na Korziko in jo v zmanjšanem obsegu pustili živeti od spominov. i) m-r :K 210 Najprej so šli skozi strahovito divjo in gosto goščavo, nato pa so prišli na izhojeno stezo in po tej do ograje iz visokih in debelih kolov. Dečka sta spoznala, da so morali za to °grajo uporabiti kar cela debla mogočnih Palisandrov. Divji Indijanci takega dela ne bi zmogli. Prihajata torej v selišče Indijancev, ki morajo biti po svoji kulturi visoko nad svojimi golimi rojaki. Nista se motila. Za ograjo, skozi katero so vodila zastražena vrata, so se tla polagoma dvigala v položen grič, poraščen spočetka še vedno s pragozdnimi drevesi. Krenili so po stopničasti poti, kakršne sta že poznala iz Peruja. Pot se je končala na vrhu griča, kjer sta dečka na še večje presenečenje zagledala iz rezanega kamenja zidane stavbe, obdane s prav takim obzidjem. A NE MOREŠ? MORAŠ! Bila sem mlada učiteljica v hribovski vasi, ležeči 800 metrov visoko in oddaljeni dobre tri ura hoda od železniške postaje. Pot, bolj podobna grapi kot poti, je držala skozi prostrane, samotne gozdove. Kot mestno dekle, nevajeno takih poti in težke prtljage, sem komaj premagovala težave. Bilo je po novoletnih počitnicah, zadnji dan pred pričetkom pouka. Snežni metež je vidoma debelil snežno odejo po - tleh in strehah. Iz toplo zakurjene sobe sem nemo občudovala čudoviti prizor, ld so ga spletale plešoče snežinke Odganjala sem misel, da bom morala kmalu zapustiti toplo sobo zavetišča in oditi na dolgo pot, na kateri se bom mgrala spoprijeti z neprijaznim vremenom. »Moraš!" se je glasilo povelje, dolgo znano in vztrajno, povelje, ki me je spremljalo pri premagovanju vseh ovir. Večkrat mi je pomagalo premagati pot, ko je bila ponovno pred menoj. Nič koliko dogodivščin sem doživela: volkovi, divji prašiči, razni neznani glasovi, potepuhi, neurja, snežni zameti, poledeneli klanci, onemoglost pa tudi razni namišljeni strahovi, kadar sem z baklo ponoči sledila klicu dolžnosti. To nedeljo sva bila s kolegom dogovorjena, da se bova skupaj vračala na službeno mesto. Starši so mi branili oditi na pot, a dolžnost me je klicala, čeprav sem vedela, da zaradi velikih zametov naslednji dan več kot polovice učencev ne bo k pouku. Vsi tisti iz bolj oddaljenih krajev bodo ostali doma. S polno mero poguma sva se s kolegom odpeljala z vlakom iz Ljubljane. „Saj bo nehalo snežiti," sva bodrila drug drugega. Pa ni! Ko sva stopila z vlaka, naju je pričakal visok sneg. Znanci so naju pomilovali, midva pa sva jih zavrnila: „Kaj pa je to nama, saj sva vajena!" Nekateri so naju vabili, naj prespiva pri njih, ker da niti pot še ni zgažena, a naju niso pregovorili. • Ko sva hodila mimo poslednjih zaselkov v dolini, so ljudje stegovali vratove za nama, češ, kdo sta norca, ki v tem vremenu silita gor. Začenjala sva se vzpenjati. Snega vedno več, gazi pa nobene. Tu in tam so sveže sledi zajcev in druge divjadi kazale, da le nisva sama v gozdu. Kolega, ki je bil obut v škornje, je gazil pred menoj; v njegove stopinje sem stopala s precejšnjo težavo, saj je delal dolge korake. Sneg se mi je vsipaval v čevlje, nabiral na glavi in ramah. Strmina je bila huda. Kolega me je bodril, ko sem začela omagovati. Napela sem vse moči, a kljub temu sva morala zaradi mene vse pogosteje počivati in se oddihovati. Moči so mi občutno pojemale. Kolega je čez čas prevzel mojo prtljago, svoje smuči pa je odložil za nekim grmom. Potem mi je šlo malp eprav je bilo snega vse več. TC sreči se je metež polegel. Ostro je vlekla samo še burja. Dušilo me je in spraševala sem se, koliko časa bom lahko še zdržala. Korak? Dva? Naenkrat se mi je zameglilo; tisoče žarkih sonc je zasijalo in - omedlela sem. Ko sem se prebujala, sem začutila, da mi kolega drgne senca s snegom. Zavedla sem se. Ugotovila sva, da s prtljago ne bova prišla nikamor. Odložila sva jo v primerno skrivališče. Upala sva, da bova tako razbremenjena pred mrakom prišla iz gozda. Nazaj namreč ni bilo več mogoče. »Naprej morava!" sva si govorila. Prebijala sva se skozi gozd in zdelo se je nama, da še nikoli prej: niso bili klanci tako strmi. »Glej," sem naenkrat veselo kriknila. »Doktor gre za nama!" , JCje ga vidiš? “ »Njegovega psa vidim," sem zatrdila. Doktor Tavčarje bil navdušen lovec, zato sem pač mislila, da je kljub vremenu odšel pogledat naokoli. »Res gre po najini sledi," je kolega dejal in mrzlo pripomnil, »samo da to ni pes!" Srh me je spreletel: »Ali je volk? 1 »V oči mu glej! Obrni se nazaj in mu ostro glej v oči!" je stin bi jm zaukazal kolega pred menoj. Po njegovih nasvetih bi morala hoditi ritenski, kar pa v takem snegu in v tako strmino nikakor ni šlo. Onemogla sem obstala. Obstala je tudi zver. Ko sva stopila naprej, nama je volk sledil v nespremenjeni razdalji. Groza me je spreletavala, lasje so mi stali pokonci, ne vem, kako bi se vse končalo, ko bi nenadoma volk ne skrenil v levo v gozd. Oddahnila sem si in besede kolege, ki je govoril, da posamezen volk človeka ne napada, so tolažeče božale moja od mraza trda ušesa. Vendar me je poslej vsak šum, vsak nenaden gals, vsaka senca hudo vznemirila. Slednjič sva prišla iz gozda na planoto, živa in cela. V daljavi sva zagledala vas, najin cilj. Kot bi dobila novih moči, sva premagovala poslednje snežne zamete. Tik pred vasjo pa so me ponovno, a dokončno zapustile moči. Privlekla sem se do listnjaka in tam obsedela, nezmožna narediti en sam korak naprej. Kolega je odšel v vas in poskušal dobiti pomoč. Ni šlo. Vrnil se je k meni in me po krajšem oddihu prisilil, da sem naredila tistih nekaj metrov do prve koče. V stari kmečki hiši so mi dah staromodno perilo, da sem se preoblekla. Zlezla sem na peč in sladko zaspala. MARIJA TAUCAR Vse nared za veliko bero IZKORISTIJO ZEMLJO — V Loki niso le dobri hmeljaiji, temveč skrbno izkoristijo zemljo. Eden takih donosnih načinov je tudi gojenje fižola. Na sliki: obiranje zelenih strokov, ki so zelo iskani po tržnicah. (Foto: Železnik) Novi delovodja, kmetijski tehnik Ivan Možic, ki se je po dolgih letih dela v Nemčiji vrnil v matični kolektiv, kot mnogo ostalih delavcev že težko čaka na trenutek, ko bo v su-S silnici zadnji kobul hmelja, Vreme namreč lahko hmelju zagode, kot je bilo to predzadnjo sredo, ko je toča - v Šentjanžu v hipu stolkla ves pride- 3 lek. Ko je po šentjanških poljih uni- ■ 'čevala toča, je padlo v Loki 40 mm - cdežja na kvadratni meter v eni plohi. =■ 'Junija, ko bi hmelj potreboval vlago, 1 ni bilo več kot za desetino običajnih = padavin. Črpalke za zalivanje so po- 'i= trošile okrog 400 litrov goriva. Strokovnjaki' Hmezada, ki so si HHlSlminuH četrtek ogledali nasad, se ni-§ so mogli načuditi, da v takih pogo- ii jih lahko tako lepo kaže. Čeprav so ^ marsikje razočarani nad letošnjim = pridelkom, v Edkf povsem ne deDijo H tega mnenja. Delovodja Možic nam- S reč meni, da’ bo pri njih hmelj po Z količini zadovoljiv glede na to, koli- kor ga bodo pridelali v Savinjski dolini, kjer se tudi ne bodo mogli hvaliti z rekordnim pridelkom. Kakovost kobulov bo vseeno nadpopreč-na. Vidne pa so posledice suše: hmelj se je razvejal in nastavil kobule precej visoko od tal. Letos je sevniški kombinat nanovo zasadil na Bregu 4,91 ha vse bolj iskane sorte aurora, ki je med pivovarji bolj iskana zaradi kakovosti, pa tudi pridelovalcem se bolj izplača zaradi večjega pridelka. Poleg obsežnih hmeljišč premorejo v Loki tudi precej opreme. Za sprejem žlahtnih kobulov sta pripravljeni obe sušilnici, ki bosta sprejeli tudi pridelek iz Kompolja. Na zagon čakajo trije obiralni stroji. Za vse skupaj bo potrebno 80 do 100 ljudi Drugod tokrat niso iskali obiralcev; česar ne bodo zmogli s stroji, bodo opravili domačini. ALFRED ŽELEZNIK DINAR NA DINAR Sevniški kmetijski kombinat je član velike sestavljene organizacije združenega dela Mercator. Razmišljajo, kako bi drage sušilne naprave izkoristili šek za kaj drugega kot samo za sušenje hmelja. Naprave v Loki obratujejo le slabih 14 dni na leto, ko morajo dati vse od sebe. Odgovorni se pogovarjajo, da bi v bodoče v teh sušilnicah sušili sadje, predvsem jabolka in hruške pa tudi gobe. V loki gospodarijo izredno vzorno. V dveh tako rekoč odpisanih „žičnicah“ imajo zasajen fižol. Zraste visoko, da ga je treba obirati že kar z lestvijo. Sedaj ga obirajo že drugič, v eni ali dveh vrstah; s tal ga je možno obrati tudi po 400 kg! I s 2! Sevniški Kmetijski kombinat — tozd Proizvodnja—trgovina ima v Loki pri Zidanem mostu največje hmeljišče. Zelene kobulice so dozorele kar na 36 hektarih. HMELJARSKE PROGA—COKLA — Hmeljaiji v Loki pri Zidanem mostu morajo pri odvažanju zrelega hmelja s polja imeti dva traktorja več samo zato, ker morajo čez dva železniška prehoda z zapornicami Takrat, ko se najbolj mudi prepeljati hmelj, stoji ponavadi poprečno en traktor vedno pred spuščenimi zapornicami! Dogaja se, da obiralni stroji dostikrat celo čakajo kobule! BURJA MOČNEJŠA - Neurje v sredo, 10. avgusta, jo je zagodlo tudi loškim hmeljaijem. Nenavadno močna burja je izruvala iz tal troje sider iz sicer - kot pravijo hmeljaiji - neuničljive žičnice. Ponovno obešanje snetih trt na visoko žičnico ni prijetno delo. KDOR PRIDE, JE DOBRODOŠEL — Čeprav v Loki računajo na dva svoja „volka“ (obiralni stroj Wolf) in Jugobruck, bodo med obiralce sprejeli tudi domačine, ki bodo priŠi z željo po zaslužku, to priložnost pa ponavadi izkoristijo tudi šolarji. Merica, škaf hmelja, bo tokrat (kot na drugih hemljiščih) veljala sedem dinarjev. SliVM&KI VESTNIK Bolje preprečevati kot zdraviti Zdravstveni delavci trebanjske občine so dobro vključeni v akcije prosvetljevanja ljudi Izredno razveseljiv je podatek, ki so ga trebanjski zdravstveni delavci zapisali V svoje poročilo: ljudje ne drvijo več za vsako malenkost po pomoč v zdravstveni dom, temveč si znajo v lažjih primerih sami pomagati. krvi vpišejo več sto novih krvodajalcev, predvsem iz vrst mladih. A. ŽELEZNIK Predvsem zdravniki — predavatelji na številnih tečajih iz prve pomoči - povedo slušateljem še dosti več, kot je v predpisanem programu. Vse* to pride ljudem v stiski pogostokrat izredno prav. Letno usposobijo na takih tečajih, to so predvsem tečaji prve medicinske pomoči za voznike motornih vozil, ro500 ljudi. Svetovna zdravstvena organizacija določi vsako leto aktualno temo glede na število statistično najbolj razširjenih tegob na svetu. Letošnji temi ..Cepljenj; - osnovno varstvo otrok" (običajno dajejo zdravstveni delavci temu delu največ poudarka v aprilu), v trebanjski občini posvečajo pozornost vse leto. Lanska predavanja o očeh in slepoti je poslušalo kar 1.883 ljudi. Kako življenjska so obravnavana vprašanja, najbolje po- postalo že dobro negovana tradicija, trjuicjo zahteve s terena, da zdravni- ~ Ob vsakoletnih akcijah odvzema ki in medicinske sestre ponavljajo posamezne teme, kot so predavanja o rakavih obolenjih. Za organizacijo predavanj ne za-nemaijajo nobene oblike. Ža zdravstveno prosvetljevanje izkoristijo starše na roditeljskih sestankih, zbore v krajevnih skupnostih ali delovnih organizacijah. Tesno sodelovanje s komisijami občinskega odbora Rdečega križa je stalna oblika dela. V krvodajalstvu so zaradi takega tesnega sodelovanja že v republiškem vrhu. Še pred petimi leti je bilo število prostovoljnih krvodajalcev iz oddaljenih krajev izredno majhno. Prizadevanja krvodajalske komisije in krajevnih organizacij Rdečega križa to hitro obrodila uspehe. Množično prihajanje ljudi iz vseh, tudi iz najbolj oddaljenih krajev v občini je postalo že dobro negovana tradicija. M^N J, KROMPIRJA? Čeprav je krompir še v zemlji, ne manjka ugibanj o tem, kakšna bo letina. Kmetijski strolcovnjaki so si precej edini, da bo pridelek precej manjši pri tistih gospodarjih, ki so sadili sorto drago. Le-ta je bolj podvržena izrojevanju. Računajo, da je bilo s to sorto zasajenih okrog 20 odst. po vršin. Pridelovalci kajpak niso nepoučeni, zato bo za morebitno slabo letino kriv „človeški faktor". Komur se je maščevalo izrojeno seme, drugič prav gotovo ne bo več storil te napake. TREBANJSKE IMOVO V BREŽICAH delu še česa naučili, po« ^ lo in šolo za P»^JM dve leti, druga Paleriiei dek>,& letnik obeh smeri bo pne } bo dovolj kandidatov dvajset. ___________________ . „Iir.T tppTTIČ - PrU'odnje.1^ VSEH NE MOREJO SPREJETI - Zelje neskromnih gostov in pov- J teče že drugi samopn^ praševanje so terjale od 178 članskega kolektiva hrabro odločitev verza šolstvo. Glede na topi za eno največjih naložb v zgodovini brežiške občine. Sedanje zmo- ponekod zgradili več,, • predvideno in da «9 -j,ye,pre-v dan draži, so mnoge dozi® novitve m nov0#^ vedno sa®“ predvideval program, & * obljubljene. Morda b » prične z gradnjo, Sole v. ^ telovadnice v Veliki d * tudi najbolj dvomeče^b«j» bodo glasovali ,,» tu PODPISOVANJ TUDI PLAČEVANJE- ^ dve tretjini delovn^^p^SjI že .PodP^o ^nih » 5 vanju sredstev, namraj ^ stvo in otroško varrtva^j^f bodo morale delovne orr dvojiti 0,5 odstotkov ^ ka. Za prav takšen deUzj^^ [ šal podpis druffg# 0 obeta ,,dosti denarja stvu. gljivosti so odločno premajhne. (Foto: I. Vizjak) Z željo ugoditi vsakemu gostu Bogatejši za največji objekt zdravstvenega turizma Za okoli 36 odstotkov prometa več kot lani, 30 odstotkov več nočitev (namesto 80.000 nočitev jih nameravajo do konca leta ustvariti 110.000, saj so v ta namen preuredili vse mansadne sobe), več kot 300.000 kopalcev (samo v enem vročih mesecev se je hladilo v pretesnih bazenih 70.000) — obetajo Zdravilišču Čateške Toplice izredno ugoden ekonomski izid. Turistična sezona je povsem spremenila sliko gospodarjenja v mrtvih mesecih. V želji, da bi naravne vire in ugodno lego čimbolj izkoristili, se je 178-članski kolektiv odločil za največjo naložbo v zgodovini brežiške občine. 30. septembra, na dan, ko bo proslavljena pomembna delovna zmaga - svojemu namenu bo predan eden najlepših turističnih objektov v Sloveniji, prenovljeni grad Mokrice - bo vzidan temeljni kamen tudi na Čatežu. Čez 14 mesecev bo tu stal lepotec zdravstvenega turizma s 300 ležišči, 470 sedeži v treh restavracijah, hidro in elektroterapijo, zdravstvenimi ordinacijami trim dvorano, savno ter pokritim bazenom, barom, trgovino .s spominki, revijami in centralno recepcijo. Čas počitka si bodo gostje krajšali v knjižnici in prijetnih dnevnih prostorih, sestankom in simpozijem pa bosta namenjena kar dva konferenčna prostora. Poleg bo zrasel gospodarski objekt s skladišči in prostori za centralno pripravo hrane; ljubiteljem platnenih streh in počitniških hišic bo na razpolago 8 ha kampa druge kategorije, dograjena bodo parkirišča, urejen centralni razvod termalne vode, pristašem belega športa bo moč krajšati čas na 6 igriščih, zgrajeno pa bo tudi večnamensko igrišče. Dolenjci bomo postali tako bogatejši za enega najlepših in največjih objektov zdravstvenega turizma, predvsem pa vabljivejši za gosta, kateremu moramo danes, omejeni z možnostmi, nemalokrat odpovedati gostoljubje. I. VIZJAK Nezadovoljstvo s sklepa Šolski okoliši razburjajo duhove staršev in otro^ L Sklep brežiške občinske skupščine o spremembni šolskega okoliša osnovne šole Bratov Ribarjev je močno razburil duhove krajanov treh krajevnih skupnosti — KS Krška vas, Skopice, in Mrzlava vas - Velike Malence. V obširni razpravi predstavnikov samoupravnih organov teh treh KS, ki je imela eno samo točko dnevnega reda, je bil izluščen sklep, da delegacije niso proti predlogu, sedaj že sklepu, po katerem bo 137 učencev s premestitvijo v cerkljansko osnovno šolo sprostilo šest oddelkov brežiške osnovne šole. Te prostore naj bi v novem šolskem letu zasedli učenci posebne šole, ki sedaj domujejo v neprimernih in življenjsko nevarnih prostorih. Na sestanku pa so priomruli, da se zavzemajo za postopek, ki bi zagotovil javno razpravo o nastalem problemu. Pri oblikovanju predloga izobraževalne skupnosti bi bilo potrebno upoštevati še vsaj interes prizadetih otrok in stališča nji- hovih staršev. 38 samoupravnih °ISaI}°v potreb; razilo željo in sl»do da se predlog (sklep) ® " vieti> šolskega okoliša P°«°™ še pred pričetkom novega ,C0 predlogu izobrafc^> nosti smo v našem h Dodaipo naj samo 3e £fx0ij sofK Sv brežiški osnovm no zasedeni in medte# vov o osnovnem šolsm. n* jevCerkljahvoddeltoh»J^ deset učencev manj m J pojtf občinske skupščine, »J ne navsezadnje s šk dinarja, v tem trenutku . rešitev, da se omogoči K ^ ko normalno delo učen šole. BREŽIŠKE Vf» IVERI KONKURENCA RASTE — Nova blagovnica Dolenjke v Trebnjem, gradi jo Pionir za trg, vse bolj dobiva prave obrise. Po srednjeročnem načrtu razvoja občine bi morala med drugim tudi trgovina smeleje napredovati, da Trebanjcem ne bi bilo treba tolikokrat po blago drugam. NAJBOLJ ODDALJENI PRVI IN - EDINI - Do predzadnje srede je bil rok za oddajo seznamov evidentiranih kandidatov za vodstvene funkcije na terenu. Staro znano pravilo, da so ponavadi najbolj pridni najbolj oddaljeni, se je potrdilo tudi tokrat. Krajevna organizacija SZDL Trebelno je bila edina, ki je ta seznam dostavila na občinsko konferenco SZDL do srede opoldne! KDOR ZNA PA ZNA - Rane sorte breskev in podobnega sadja niso „španska vas našim, v nedavni preteklosti po sadjarstvu znanim krajem. Nikomur pa nc pade na um, da bi to sadje prodajal ob cesti. Drugod seveda ni tako. Dostikrat morajo z avtomobilom prevoziti dosti kilometrov, da lahko ponudijo kupcem svoj pridelek ali - prekupčeva-nega. Kakor koli že, - ljudje v mestih in tudi Trebnjem radi segajo po njem, četudi ga prodajajo na pločniku (ker še vedno ni ustrezne tržnice). TREBANJSKE NOVICE REKONSTRUKCIJA MAGISTRALNE CESTE - Magistralna cesta, ki bo tekla prav ob Savi in jo bodo od nje delili samo oporni zidovi, v katere bodo graditelji vzidali 12.000 kubičnih metrov betona, bo kmalu razbremenila Krško tranzitnega prometa. (Foto: I. Vizjak) Kriko daje videz gradbišča Mesto, staro pet stoletij, stresa hrumenje strojev in delovne vneme — Krivec za lepši jutri JE Hrumenje strojev na vsakem koraku, pročelja hiš skrita pod žakljevino, stotine pridnih rok, pisane dopustniške karavane, ki se komaj prebijajo skozi ozko uličico mesta, ki bo prav te dni svečano praznovalo svojo petstoletnico. Tak je običajni poletni vsakdan v Krškem, ki se samo za hip umiri ob koncu tedna. Mesto ob umazano rjavi Savi doživlja to poletje pravi pretres. Adaptacija in dograditev stavbe, v kateri bodo kmalu domovali občinski or- KRŠKE NOVICE OGLASNA AGENCIJA - Na prav originalen način opozarjajo v izložbenem oknu prodajalne tobaka oglasi, da krčani nudijo someščanom in slučajnim gostom poni kolesa, fotoaparat praktica LLC, železne grablje, globok otroški voziček in še marsikaj. No in če se že ustavite tu, ker vas muči zvedavost, velja vstopiti in kupiti še zavojček cigaret. ZAPRAŠENI VALVASOR -Valvasorjev kip stresajo te dni z ene strani trume motoriziranih turistov in težkih tovornjakov, z druge pa se nanj vsak dan vsuje kup prahu in zastrašujoči hrup z bližnjega gr šča. Ce je prečastiti mož pisal svoje Kranjski, naj Krčai ' ijega gradbi-iž i ‘ njski, naj ] ne upajo, da jo bo tak, kakršen je, gani in družbenopolitične organizacije, rekonstrukcija in nadgradnja prostorov trgovskega podjetja Prehrana, dograditev zdravstvenega doma, novogradnja postaje milice, gradnja poslovnostanovanjskega objekta, na levem bregu Save rasteta dva nova stolpiča, gradnja proizvodnih dvoran Laboda-TOZD Libna in Imperiala - dajejo mestu videz enega samega velikega gradbišča, ki se kot kuga hitro širi tudi v njegovo okolico. Kmalu bodo izginile žaklje-vinaste zavese in stare zgradbe bodo zasijale v novi prevleki. Poleg jedrske elektrarne, ki je nedvomno eden izmed „krivcev“ za lepši krški jutri, je v mestu največje gradbišče rekonstrukcija magistralne ceste v dolžini 1360 m, ki naj bi prav kmalu - dela bodo predvidoma končana 1. decembra — razbremenila ozko ulico vsega tranzitnega prometa in povrnila mestu nekaj parkirišč. Postaviti bo potrebno še 916 m opornih zidov, visokih tudi do 7 m, in vanje vgraditi 12.000 kubičnih metrov betona. Izvajalec del je GIP Ingrad iz Celja TOZD GO Laško, so-izvajalec pa Cestno podjetje Novo mesto — TOZD Rekonstrukcija in Vzdrževanje Krško. Ko bo dograjen nov most pri Brestanici in rekonstruirana cesta skozi Brest, bo nov odsek magistralne ceste, ki naj bi sc v prihodnosti nadaljevala vse do ceste Ljubljana - Zagreb, odlična povezava s Kozjanskim. V teku je tudi gradnja nove ceste Torba je nart Dva korajžneža sta jil du na aparat in oei ^ pokazala pete, »toP ^, loparjem v roki k gjgU A i sonca, sem. kože sol, pa Je 1 * lo.“ ' M-mizni te°0 ■£%S zvečine - podarila tovarna Salaj. Mj bi V uporabljamo. —i, ukvarial * d reseneje toin,“ je r- ko sta se oba r- - e malo približala. . morsko so1-'^ kateri'”’J#, od bratranca, s $ v«* ^ vedal nadvse po“°“0 pr presediva maf in ^ ob ..mehanotehn . Jj 0 ^ sedivamaroJ^jnseP čal osemletko. ^jojgV Pabom^r ^ dni slavo Kranjski, naj Krčani nikar sedaj pel njim. od Krškega do jedrske elektrarne, z deli in asfaltiranjem pa bodo pričeli tudi na cesti Velika vas - Rimš in Krško - Sremič. j. VIZJAK spričevalu, ^ :e sram trojke, krCaN JbVt Družbeni P^te^ offi upravljanja j m/jčja : i\c$ ravnaval z V? 123 zadev, kafJobčin ;"sr>* . sije sam kriv, pia nemogočestvan. kot <£ bi hotel naredi mobile. Za uresničevanje zakona o| Marsikje jemljejo to pomembno nalogo preveč formalistično, brez Poglavitna družbenopolitična aktivnost v metliški občini m času oosvečena uresničevanju zakona o združenem delu. 1 predstavniki občinskih družbenopolitičnih orga- aktivnost pri uresni' lčeVtf’ so v začet* iUlUVUUOl J— J , ne .M O združenem delu nizacij in izvršnega sveta obiskali večje delovne organizacije in se o uresničevanju zakona pogovorili z odgovornimi političnimi, samoupravnimi in vodilnimi predstavniki kolektivov. Ocena uresničevanja zakona o združenem delu je bila tudi glavna tema zadnje seje OK ZKS. Prav gotovo so pri uresničevanju zakona v občini precej naredili, vendar se je pokazalo, da več v proizvodnih DO in tozdih kot v družbenih dejavnostih. Temeljite akcijske programe imajo v Novoteksu in Mercatorju, dobre tudi v Beti, TGP in KZ, medtem ko so le-ti v družbenih dejavnostih in SIS formalistični in neizdelani, zlasti manjka konkretnih zadolžitev. Za novo samoupravno organiziranost po sprejemu zakona o ZD so največ naredili v KZ in Beti ter Kometu, ki sta se združila v SOZD. Se naprej pa je odprto vprašanje o organiziranju v tozd v obratu IMV Suhor ter OS, kjer je vrtec sedaj v njenem okviru. Računajo, da bo do konca leta organiziran tudi Novolesov tozd v Rosalnicah. Posebno pozornost je treba posvetiti razporejanju celotnega prihodka, dohodka in sredstev za OD. To bo precej težko, ker med DSSS in tozdi ni sporazumov o odgovornosti, financiranju, nagrajevanju itd. Kaže, da v enovitih DO ne razmišljajo o merilih za nagrajevanje, ker še niso povsem dojen vprašanja svobodne menjave dela med proizvodnimi delavci ter delavci v upravi. Izredno zahtevna naloga pri uresničevanju zakona je nagrajevanje živega in minulega dela, saj gre tu za spremembo delavčevega položaja. Zato je treba ostro zavrniti vse poskuse, da bi v stare modele vrnili le nekaj novih elementov. Neurejeno nagrajevanje povzroča beg delavcev iz neposredne proizvodnje, povečanje režijskih delavcev in odhajanje strokovnih delavcev iz proizvodnje v družbene dejavnosti. Zato v Metliki poudarjajo, da se biti skrb 00 ?K'“u'delo' nih delavcev m vseh sploh. VODA ZALILA Ob zadnjem hudem p J Metliko v torek, 9-naliv tako močan. daJ -g je * li požirati vode. 4 Cesti bratstva m enoto t0$j jem, kjer je voda zalila <» v bife. Dva jaljiv«1 s» do nekdanj «■-J K M jim J« ceste, ki jo priprav« P nje. SPUEHJlf METLIC14 pa so za ta*P„ j! krivci , ^ S*1 koli ne stoje za F Zaradi A vo na registrs se v bodoče.oW$„ PRANJE ULIC - Dan po hudem nalivu, ki je poplavil Cesto bratstva in enotnosti, so delavci komunale z vodnimi curki očistili še zadnje dedi blata in peska, ki ga je hudourna voda prinesla s seboj. Takoj po nalivu so delavci odstranjevali pokrove jaškov, da bi voda hitreje odtekala. ga voznu Miličniki pa se v bodoče še nekaj časa *e IVI. u-v, gjgjsju rek velenje tozd efe šoštanj Proizvodnja gradbenega materiala Proizvodnja gradbenega materiala vrsto let uspešno proizvaja opeko iz elektrofiltrskega pepela "E, ki s svojo kvaliteto povsem ustreza predpisom P° JUS normah. Tokrat vas vabimo, da se sami prepričate o kvaliteti H^alte EFE, ki jo lahko uporabite za vse vrste notra-nJ*n in zunanjih ometov. nudimo vam: ' efe malto * efe zidake ‘formacije in prospekte dobite na REK Vele-Rudarska 6 ali po telefonu št. (063) 851—100. "n =|llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIimillllllllllll!lllllll! Osnovna šola narodnega heroja Martina Kotarja Šentjernej razpisuje 1 delovno mesto snažil-ke-(ca) na matični šoli v Šentjerneju za nedoločen čas. Nastop dela po dogovoru. Poskusno delo 2 meseca. Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa. „ Komisija za medsebojna delovna razmerja OS BOŠTANJ objavlja prosto delovno mesto SNAŽILKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta." PROSTO DELOVNO MESTO | „DOLENJKA", trgovsko podjetje na debelo in | | drobno Novo mesto, objavlja za TOZD „Engro- § | detalj" Novo mesto | 1 prosto delovno mesto 1 POSLOVODJE za novo trgovino v Trebnjem. Pogoji: poslovodska šola in najmanj 5 let delovnih izkušenj na delovnem mestu poslovodje ali šola za prodajalce in najmanj 15 let prakse v stroki. Nastop dela 1. novembra 1977 ali po dogovoru. Rok za vlaganje prijav je osem dni po objavi. LICITACIJA! liiuiiiHiiiiiiiimiimniHH VOZNIKI! ZAŠČITITE SVOJE VOZILO PRED KOROZIJO - ZUNANJI IN NOTRANJI PREMAZ Z »VALVOLINE TECT-YLOM" VAM OPRAVI PETER PERDEC AVTOMEHANIK POD TRSKO GORO 90, TELEFON 068-22-372 GARANCIJA ZA OPRAVLJENO DELO! TECTYL CENTER | Na podlagi 11. in 13. člena Zakona o urbanističnem plani-= ranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 275. člena I statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. | 14/74) je komisija za urbanizem izvršnega sveta skupščine ............................................................................................................ !iiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiunii= I občine Novo mesto na svoji seji dne 25.7.1977 sprejela I DS DONIT TOZD „Pletilnica" | SODRAŽICA | razpisuje 1 i . § JAVNO LICITACIJO I za prodajo: S = — stružnica; izklicna cena 11.952 — din; § — trajno žareče peči; izklicna cena od 119 — do 199 — din; | - oljna peč; izklicna cena 159 — din; i — oljni radiator; izklicna cena 398 — din; | - bojlerja; izklicna cena 239 - din; | — nihalna vrata; izklicna cena 797 — din; I — žlebovi; izklicna cena 16 — din; 1 — garažna vrata; izklicna cena 159 — din; I - lesena okna; izklicna cena od 40 - 320 -1 — vrata; izklicna cena 80 — din; | - garderobna omara; izklicna cena 40 - din; | — kopolit steklo (stekleni zidaki) kom. 7 — din. 1 Licitacija bo 19. 8. 1977 ob 7. uri pred upravo TOZD Sodra-i žica. | Ogled navedenih predmetov je mogoč eno uro pred lici-1 tacijo. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiniiunimuiiii ■ din; =in šiiiiiiiiiimiimimiiiiiiiiiimiiiimii IIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIS obc^avnastanovanjska SKUPNOST 1 ^Pisuje Prosto delov, 'no mesto STANOVANJSKE SKUPNOSTI Pogojev se za zasedbo delovnega mesta zahte- 1 | TajNIKa »Plošnih visoka izohr š s 2 leti ri.i az*3a Pravne, ekonomske ali gradbene smeri in = i "v*iaizohVnih i2k“šenj; | § leta doi«. ra^,Ja Pravne, ekonomske ali gradbene smeri in 3 = - n-gj?:1'*!■*■* 1 £8ndidatj m r*.a enakih smeri in 4 leta delovnih izkušenj. = ndidati °ra^° 'met' ^di moralno politične kvalitete. ?.09°iev n nai Pijejo prijave z dokazili o izpolnjevanju | ^etlika Samoupravno stanovanjsko skupnost občine i ^Pis ve|;a i c j . o dni od dneva objave. PROSTO DELOVNO MESTO i „VAJDA" export — import, Zagreb I TOZD „IMES" mesna industrija, Zagreb | Socijalističke revolucije 85 SKLEP | | razpisuje prosto delovno mesto I o javni razgrnitvi predloga spremembe in dopolnitve 1 zazidalnega načrta za stanovanjsko naselje NOVO-§ TE KS in šolski center v Bršljinu i s i ■ VOZNIK CESTNO MOTORNEGA VOZILA - II skupina, en delavec za delo v poslovni enoti v Brežicah. s"" 0 0 0 0 0 0 0cS?jeni \ i>iii,,|,,||"|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii„„iii,i„iiiiiI„iii„i,i„i,„„iiiIiii,i„iii„iiI,IIii,i! * Ste videli NLP? ’*» edina znanstve-. . ki se evanjem NLP in * Va. ‘“n nr>i„ “■j'-'*! iiLr m * nia' °v’86 obrača na * Tra 0 Nlp J° Vaša opaža- * a Podobnih pojavih. ŽELITE POSTATI C LAN ORGANIZACIJE? S ^bo * | (ura, dan, Čim ' ka natančen opis Sekcij * SoiV^LP na naslov: * Vlil; ŠtudentClja ZVEZA ! » blok jamči za anonimnost! " em sc , talnrv,i*nia ,^a5c področje » tatj? PolL*1™«, da nam { ni),' manilest.,,,-m,formacije o t J ali podob-' PlŠ1,e na naš naslov! Pačenj a s prouče- ŽELITE postati član sekcije, ki je v Jugoslaviji poznana kot bolj avtoritativna civilna orga-ija za proučevanje NLP? z nami sodelovati pri proučevanju nenavadnih pojavov, ki pomenijo uganko naše dobe? Pišite na naš naslov! Sekcija je v stalnem stiku z mnogimi podobnimi organizacijami, tudi z znanim centrom za proučevanje NLP, ki ga vodi ugledni astrofizik J. A. Hynek v Evanstonu, Illinois, ZDA. ODISEJA Sekcija izdaja dvomesečno tiskano glasilo (izhaja v srbohrvaščini), ki prinaša novosti iz domačih logov in tujine. Pišite na naš naslov za informacije! Sekciiu Zvoza JOLT študontsko nusel|e. blok 7 61C00 LJUBLJANA VUGOSLAVIA | POGOJI: s i KV voznik z opravljenim izpitom za voznika „C" kategorije, i i poizkusno delo 2 meseca. S E = Prošnje sprejemamo 8 dni od dneva objave oglasa na naslov: § I TOZD „IMES", Zagreb, Socijalističke revolucije 85. urnim mm mimmmmmmmmimi mil 1 DO „VARNOST" LJUBLJANA, I 112zJ^yfw^EGA varovanja PREMOŽENJA. I s L/1 KOČEVJE i | S i | OB J A VLJA | prosto delovno mesto S 1 ADMINISTRATORKE S | Pogoji: dokončana srednješolska izobrazba in pet let prakse | na ustreznih delovnih mestih. = Osebni dohodek je določen po Samoupravnem sporazumu, | delavec bo sprejet na delo za nedoločen čas, poskusno delo i traja 90 dni. Rok prijave je 15 dni od dneva objave. = | Pismene prijave z dokazili sprejema kadrovska komisija DE I = Kočevje, Ljubljanska 43 in daje vsa potrebna pojasnila. imimmmmimimmmimmmimmmmimimmimmiimmimmmimmmimmmmuiimimmmi =immmmmmmimmimmmmimmmimmmimmmmmmmmimmmimmimmmimmmmti= | GOSTINSKO PODJETJE SEVNICA, | komisija za medsebojna razmerja * | razpisuje več prostih delovnih mest I NATAKARJEV IN TOČAJEV S i 1. Predlog spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta a za stanovanjsko naselje NOVOTEKS in šolski center v Bršljinu (Skupščinski Dolenjski list št. 14/69 in 5/72), ki ga je izdelalo podjetje DOMINVEST pod oznako Z—61/76 v aprilu 1977 (v nadaljnjem besedilu „Predlog sprememb in dopolnitve zazidalnega načrta"), se javno razgrne za čas 30 dni od objave tega sklepa. 2. Predlog spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta bo javno razgrnjen v prostorih skupščine občine Novo mesto, oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, Ljubljanska cesta 2/1 in podjetja DOMINVEST Novo mesto, Prešernov trg 8. 3. V času javne razgrnitve lahko dajo občani, delovne organizacije,, interesne skupnosti in ostali zainteresirani k predlogu sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta pripombe, mnenja in predloge. Št 351-011/69 Datum: 25. 7. 1977 Predsednik komisije za urbanizem IS Skupščine občine Novo mesto: IVAN HROVATIČ, I. r. HmmmmmmimmmimmmmmmmmimmmmmmmmmimmimmiimmmmmulimimmmE |immmmmmmmmmmmimmmmimmmmimmmmmimmmmimmmiimmmmmmmmiš S 8 | Tovarna celuloze in papirja I „DJURO SALAJ" Krško-1 DELOVNA SKUPNOST | SKUPNIH SLUŽB- | objavlja prosto delovno mesto 1 ČISTILKE i Kandidati morajo imeti ustrezno izobrazbo, praksa zaželje- § i na. i Za objavljena delovna mesta je določeno 2-mesečno posku- I | sno delo. | Kandidati naj pošljejo pismene prijave s priloženimi dokazili i | o izpolnjevanju pogojev v 10 dneh na naslov: Gostinsko 1 | podjetje Sevnica, Trg Svobode 1. I = _ iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiimiiimiiiimiimiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiimmimmimmi iiiiiimmimmmmfimmmimmmmiiiimmimmmmmmmimmmmimmmmimmmmmmimi POGOJ: Delo v popoldanski izmeni Pismene prijave na prosto delovno mesto sprejema kadrovska služba podjetja 15 dni po Objavi. ŽRTVE Gradbeni žerjav”LM 90.1 HC„ /1/1 metalna NA SENOVEM STEKLA PROIZVODNJA NAJSODOBNEJŠIH GRADBENIH ŽERJAVOV TIPA "LM 90.1 HC" GRADBENI ŽERJAV „LM 90.1 HC" - preizkušanje prvega žerjava tega tipa pred dobavo kupcu, gradbenemu podjetju „7. julij" iz Beograda. Višina žerjava na sliki je minimalna, lahko pa se dvigne in nesidran doseže višino 44,7 m, sidran pa celo do 300 m. Največja nosilnost tega orjaka je 8 ton (90 ton-metrov), na koncu ročice, ki je dolga 45 m, pa lahko dvigne tovor, težak 1900 kg. Maksimalna hitrost dviganja tovora je 113 metrov v minuti, mehanizmi pa-so z mehanskim ali elektromagnetnim preklapljanjem. Podaljševanje žerjava je hidravljično. TOZD Tovarna gradbene opreme Senovo je bila ustanovljena 7. junija 1972 in je v začetku proizvajala gradbene žerjave manjših nosilnosti, s spremenjenimi potrebami gradbeništva pa se je tovarna razvijala in pričela z izdelavo večjih in zahtevnejših žerjavov; Ta razvoj je temeljil na sodelovanju s firmama Riechier iz Francije in Liebherr iz Zvezne republike Nemčije, tako da danes obsega proizvodni program žerjave od 36 do 90 tm (ton-metrov). Med temi proizvodi sta tudi dva žerjava iz lastnega razvoja in sicer hitro-montažni žerjav „Pohorc 36" in osebno tovorno dvigalo „OD 1000", ki služi predvsem pri zaključnih delih v gradbeništvu. TOZD TGO Senovo zaposluje danes 452 delavcev, od tega na Senovem 374 delavcev, 78 pa jih dnla v Mariboru v servisu, ki je del TOZD in pa v sUadišču rezervnih delov potrebnih za vzdrževanje. Proizvodnja je organizirana na principu serijske izdelave, letne kapacitete tovarne pa so okoli 130 žerjavov. Žerjavi se izdelujejo v serijah po deset istega tipa hkrati, za dokončanje ene serije pa je potrebno 4 mesece dela. Potrebe gradbeništva so narekovale izdelavo žerjava večje nosilnosti ter hitre in sodobne montaže. Na osnovi teh potreb je bil v sodelovanju z zahodnonemško firmo Liebherr izdelan žerjav „LM 90.1 HC". Raziskava tržišča je pokazala, da je povpraševanje po žerjavih s takimi lastnostmi, kot jih ima žerjav LM 90.1 HC, veliko. zato ni bojazni za plasiranje tega izdelka. Tako bodo letos na Senovem izdelali 20 takih žerjavov, proizvodnja v naslednjem letu pa bo verjetno še večja. Iz razvojnega načrta podjetja je razvidno, da se žeti še tesneje povezati s tujimi partnerji, tako da bi kmalu pričeli izdelovati tudi žerjave z nosilnostjo do 120 tm (ton-metrov), s katerimi bi lahko zadovoljili vse potrebe gradbeništva pri najzahtevnejših in najsodobnejših gradnjah. S komercialnega vidika je zelo pomembno, da gre prvi žerjav tipa LM 90.1 HC na beograjsko tržišče, saj je pričakovati, da bo največ teh žerjavov prodanih na območju drugih republik, predvsem v SR Srbiji. Prvi žerjav je bil v mariborski Metalni narejen leta 1957, danes pa v SFRJ obratuje že preko 1200 njihovih žerjavov, od tega jih je bilo na Senovem narejenih 550. V Jugoslaviji skoraj ni večjega gradbenega podjetja, ki bi ne imelo žerjava, izdelanega v Metalni, nekatera velika podjetja pa jih imajo celo po dvajset. S spremljanjem tehnologije in potreb gradbeništva, z lastnim razvojem in s solidnim servisiranjem si TOZD Tovarna gradbene opreme širi krog svojih kupcev in ohranja mesto najmočnejšega proizvajalca gradbenih žerjavov v Jugoslaviji. Tekst in foto: MARKO KLINC Zaključna dela in preizkus žerjava. Prvi kupci že čakajo. Na 'jugoslovanskih gradbiščih opravlja svoje zahtevne naloge prek 1200 žerjavov, izdelanih v Metalni. V industrijsko najbolj razvitih deželah se potrebe po električni energiji podvojijo na vsakih deset let. Docela enako kajpak ne moremo trditi za novomeško občino, dasi je res, da se hkrati z njenim industrijskim razvojem povečujejo tudi potrebe po električnem toku; za okoli 12 odst. so večje na leto, kar je nad slovenskim poprečjem. Beričevega pri Ljubljani do Kočev- Žarnicam ne bo zmanjkalo,, svečki S preskrbo električne energije za novomeško občino ne bo težav, če bo šlo po načrtih^ bi po načrtih bila v Hudem pri vem mestu." Z zdajšnjimi daljnovodi bo širše pod10 J „ ^ oskrbovati z električno tja do leta 1982, ko bo p zgraditi nove razdeUtne m ^ torske postaje z 110/^*» bodo delovale brez posai(toP ljali jih bodo iz disPeč“^ovW tra, ki je načrtovan v no P stavbi v Bršljinu. , ne M Po Čampovih besedah le . redukcij električnega toka. v ^ ^ zadevanja odgovornih ^ smer, kar pa ne pomeni. ^ vsem skupaj ne more aag »J5 sila“. Ce strela poškoduj ^ na daljnovodih, če s“®la’ ga yi»i, krogla iz lovske puške p potlej pride do nekajumeg prepotrebne energije-^ pri(|e, izpada električnega tok P . jj če strela povzroči preboj transformatojih. Bodi p°R1jSTM Suhokrajinski drobiž O preskrbi občine z električno energijo smo se pogovarjali z Zvonkom Čampo, direktorjem TOZD Elektro Novo mesto. 150 zaposlenih v tem tozdu vzdržuje elektroenergetske naprave na širšem območju Dolenjske in Bele krajine, si prizadeva pri gradnji novih 20 KV daljnovodov, transoformatorskih postaj, omrežij nizke napetosti ter izdelavi zunanjih in notranjih priključkov. Čampa je dejal: ..Dolenjsko trenutno oskrbuje z električni tokom en sam 110 KV daljnovod iz brestaniškega vozlišča, ki pa bo kmalu preobremenjen. Vsaka okvara na tem daljnovodu bi povzročila nujne redukcije in za določen čas ohromila vso industrijo. Najhuje je to, da Dolenj ska nima rezervnega napajanja, ki bo možno šele po sklenitvi t. i. dolenjske zanke električnega omrežja. Načrtovan je že in najbrž se bo kmalu začela gradnja novega 110 KV daljnovoda od ja. Tokrat je najbolj vprašljiva preobremenjenost transformacije RTP v Bršljinu. „Še pred zimo je nujno zamenjati vsaj en transformator z močnejšim," je dejal Čampa, „sicer v primeru okvare kaj lahko pride do večjih motenj pri preskrbi z električno energijo. Prav tako nujno je čimprej zgraditi drugo novomeško razdelilno transformatorsko postajo 110/20 KV v Gotni vasi. Sredstva za to so že v načrtu ISE, če bodo po lokacijski obravnavi odobrena, bo gradnja lahko stekla že letos." Večja zmogljivost in gotovost oskrbovanja tega področja z električnim tokom bo potlej dosežena. Načrtovanje izboljšav pa se s tem neha. „Zaradi nenehno večjih potreb industrije je treba misliti za vnaprejšnja leta, o novih 110 KV ali daljnovodih višje napetostnega reda z ustrezno transformacijo.-Taka naj „BOJ IN ŽRTVE NISO BILE ZAMAN!“ — Tako je med drugim dejal Jože Knez, ki je na nedeljski slovesnosti v Vavti vasi podrobno očrtal pomen Straškega konca med NOB, današnjo podobo krajevne skupnosti in prizadevanja krajanov za boljši vsakdanjik. Kažipot so delovni uspehi Praznik KS Straža je bil hkrati proslavitev 70-letnice gasilskega društva Vavta vas — Kdaj urbanistični načrt? Od 91 ujetih vaščanov iz obkoljenih Meniške ter Loške vasi in Podhoste so sovražne krogle na včerajšnji dan pred 35 leti za pokopališčem v Vavti vasi utrnile dvajset človeških življenj! V spomin na ta kruti dogodek so krajini KS Straža izbrali 17. avgust za praznik svoje krajevne skupnosti. Zadnjo nedeljo je 3.Q.38 prebivalcev štirinajstih vasi združilo svoj praznik s proslavljanjem 70-letnice gasilskega društva Vavta vas, slovesnost pa je bila posvečena tudi Titovim in partijskim jubilejem. Dasi tudi Straško KS pesti zamudno uresničevanje družbenega dogovora o denarnih prispevkih za krajevne skupnosti, so krajani do tokratnega praznika sotrili že veliko. V Praprečah so uredili kanalizacijo, v kratkem pa bodo začeli z deli za asfaltiranje 1,5 km dolge ceste od Potoka do Prapreč. Na vrsti je tudi napeljava javne razsvetljave do vrtca v Straži in med stanovanjskimi bloki, med slednjimi bodo morebiti asfaltirali tudi poti. V teku je akcija za odvoz smeti iz Straže, Vavte vasi in Rumanje vasi, kanalizacijo pa so uredili na Kregaijevem hribu. Krajane najbolj moti še zmeraj nedokončan urbanistični načrt za KS. Zato so v zamudi z usmerjeno gradnjo stanovanjskih blokov in hiš. Gradbena dovoljenja bodo dobili kmalu. V kratkem bodo začeli tudi z gradnjo avtobusne postaje v Straži, izdelani pa so že načrti za novo pošto in gasilski dom, ki je v srednjeročnem programu krajevne skupnosti. Delovnih uspehov in pobud za naprej je dovolj. Zato je v polno izve- nela nedeljska slovesnost, četudi jo je motil dež. Dopoldne so se zvrstila gasilska in športna tekmovanja, na popoldanski proslavi, ki se je začela s povorko od doma Svobode v Straži do osnovne šole v Vavti vasi, pa je pomen praznika in prizadevanja krajanov očrtal Jože Knez, glavni direktor Novolesa. V kulturnem programu so sodelovali Novo-lesova godba na pihala, pevski zbor Gorjanci in recitatoiji, zaslužnim gasilcem pa so podelili priznanja in značke. d. r HORTIKULTURNI KI V ŠVICO! Hortikulturno društvo iz Novega mesta obvešča tiste, ki se odločajo za izlet v Švico (od 8. do 11. septembra), naj se hitro odločijo, kajti prostih je le še nekaj mest. Prijave in vplačila sprejemajo do 25. avgusta v cvetličarni na novomeškem Glavnem trgu! OTOŠKI LOVCI SO PROSLAVLJALI Hkrati s 70-letnico slovenskega lovstva je lovska družina z Otočca 14. avgusta proslavila tudi Titove in partijske jubileje. Tako je bila v nedeljo dopoldne pri Bcceletovi jami na Starem gradu spominska slovesnost v počastitev padlih borcev in aktivistov, združena s sprejemom lovskih patrulj in kulturnim programom. Na popoldanski osrednji slovesnosti na Starem gradu pa so v programu sodelovali člani LD Otočec, pevski oktet LD Sodražica, učenci otoške OS in drugi. Sledilo je tovariško srečanje in lovska veselica. DVE ASFALTNI PREVLEKI VEČ! - Delavci novomeškega Cestnega podjetja so prejšnji teden najprej asfaltirali cesto od Šmihela do konca vasi Škrjanče (levi posnetek), nato pa začeli z asfaltom ,,oblačiti" tudi odsek ceste, ki vodi od novega mostu čez Krko do novega križišča v Žabji vasi (desni posnetek). TOVARIŠ EDVARD KAjS zadržal v gostišču na trgu J GRADNJA . STANgfi SKEGA bloka pn zuzembe ^ gre h koncu in vse kaze, , stanovanja vseljiva ze pr TA TEDEN SE BO> akcija za zbiranje P ? pn* žužemberško pokopale. ^ kujejo, da bodo zbralivsaj j din. Toliko bo dala * plačala za električni pr#« zdajšnjo mrtvašnico, B J veS°' Va vajo preurediti v jod : ^ Dokaj zapuščeno pokop^ ^, uredili in razširili na sp (( zemljišče bo odstopila zadruga. . dvorsko i najlepše urejeno v zližemV*^ Za to si najbolj dv°$ Bukovec, pomaga Pa J . anje v mladinski aktiv. Za vzdrz ne prispeva ničesar. Vot ra* eška kro#*« znansko žejen ali pa je pej&! n,Q ti le svojo ..korajžn^.! g ^ ^ teden je namreč Novome DEŽ JE ORAČl-ffiij Jjj pisali o Pugljevi ulici, 1«^ *>f h ževje dodobra Pr^U,m. ic ll _ d malce uredili sPf* tedna »v$ ^ neuije sredi prejšnjega . pa r»o na stara, neurejena p nQ\o^fjt jo , nfo, dokajšnje številojjJJ, ulic ali obcestmh jarkO n^a ^fe, sutih z blatom m podo0 ^ rft, ž že dalj časapajepr^k;n<^ noge pešcev pot, ki ^ ^ Ragov log. Ceste PoU^di v g kliče k delu nekate^vaj0? J, letnih dopustov! !>e ou* ^ ^ kričeča vitrin^ kai“ karateisti so toyŽa in opremili ’tovrstni % vaniu zavzeteze z Vsf,J m --- tovrs> Vt~ vanju zavzeteze z _|e|0m-šport in seznanja z d č(, to^ in prav, le in prav, ie bi s| opremljeno vi trm o mestu in okolici- estu in okui.k.- Obli L.' DOKAJŠEN IZBO*jUotfjJ jJ1 osmih smo v PP [n 0*A ^ novomeško trai marjeV, Ja deni! Branjevk m K iuoi njinv^e- j g°a*,r. iiS' je bilo dovolj, * ^ ^ komaj katera. M p-j šile visokih ce ;,r0mpiija,£ bilo za kUograni kro šteti 8 din, s0* —na $ dižnika 5 korenčka ovelih lisičk, to R TOKRAT šnji teden je iz N°ve^u^ Ena od s vsakem dezjt j,j ni J R zastajala voC^’. tud* njem Pešalr‘ var$ občinski „velet0 DOLENJSKI LIST St. 32 (1463) Moderna konfekcija osvaja evropski trg !%* Srarii/e.ra*širila Vlionovep Ie prestajal t0- kar ie d; tovarna Novoteks je nastala 15. avgusta 1947 leta z |nIJe' Kljub skr fStVa Za industr'i° vlade Ljudske republike Slove-| °Verri niestu s°n?nj'T1 Predvojnim tradicijam tekstilne industrije v ^ Je Novoteks vzpenjal uspehom nasproti. i Varie J® PO Voin; n0Ve t°- * N»ci vzliv0 morali Novo- “ S. S1't!.tudi ^rokovne S« 2?*. »ih L K0 delnim ..30 Pretežno * asss' l°?6ksi>.tau^.0..dnevniku No- razv. u9°tavljamo# kakšne do-danes: sam« t0Varna, ki je y domovini, nje. proizvodi v°deje, blaga za A Ska blaga in Uas 'n tržišče sta potrebam vetrov, potreb-so se, da ' storiti čimprej "a'°9o, da bodo . *m0 j,0d°ce Prihajale „^ciaijj * esane volne, S&Uktivnost PrinaŠavečj° b°'*> izkori- %thProi*vodl-Sili naivažnejše ji letoe"°.,2med Pre- C? l96ota reforma . J® eno i2m, • -vurist 11Že razmerJe r°'2Vt0H^an,n.i2 Č8Se* ’ j® s® je pove- u\14 od«otkovU ^stotk ov, število S*1 .u^r;'T* mon-strojev, saj raslo iz 41 na leta n°ve proiz-v kateri je dobi- in Sn. križnim dJkalr'icav^niem- Tako E* °i»h pf-.. na pri- ,cn ■ -.yski tem pa je SS Rr°ti i[a2merle česa-*e 12 : k *a flrutl°Val mikan° ^Qry naročnika S ?|0VUENaPOHOD ansPraveo~P|OLEIM, volno, hitro izpodrilnil nylon, perlon, enka-Ion in druga umetna vlakna. Poleg 838.000 površinskih metrov blaga iz česane preje so stkali že prvih 174.000 metrov diolena. Ko se list dnevnika obrne v leto 1964, Novoteks že natke štirikrat več diolena kot leto poprej. Vsega skupaj natkejo že prek 1,000.000 površinskih metrov vsem kupcem znanega kvalitetnega novoteksovega blaga. Leta 1965 so se z vso zmogljivostjo vrteli stroji za proizvodnjo preje volna - diolen. V tkalnici je obratovalo 100 strojev. V KORAK S ČASOM V nove prostre se je vselila tudi sodobna apretura, ki je privabljala na ogled številne jugoslovanske tekstilce. V tej veliki dvorani je našel prostor stroj ..London Shrunk" za plemenitenje blaga. Posodabljanje proizvodnje je omogočilo že od zečatka leta 45-urni delovni čas. S prvim oktobrom so bili ustvarjeni vsi pogoji za 42-urni delovni teden. Tretje desetletje je desetletje ponovne modernizacije, rekonstrukcije in osvajanja novih tehnologij. V tkalnici so pognali prve avtomatske visoko produktivne brezčolnične statve, ki omogočajo 12 — strojno tkanje. Te statve so iz leta v teto bolj izpodrivale klasične. Uvedli so celo štiriizmensko delo, saj je bila investicija tako draga, da dvoizmensko delo ne bi moglo pokriti stroškov. Kemijski in fizikalni laboratorij sta pripomogla še k večji kvaliteti in hitremu prilagajanju tržišča. V težnji, da bi Novoteks postal izvoznik tudi končnih izdelkov, so uvedli konfekcijsko proizvodnjo hlač. Uvedli so tudi novo tehnologijo — pletenje blaga, ki se ne mečka.Vse to je pripomoglo, da je bilo leto 1971 rekordno. Novoteks se je zavedal, da bodo dohodek prinašali le izdelki, ki so kvalitetni, sodobni, takšni, kot jih tržišče zahteva. Le tako je zagotovljen nenehen razvoj njihove tovarne. VLAGANJA V NERAZVITA OBMOČJA Že desetletja teče proizvodnja v tkalnici v Metliki, ki jo je matična tovarna nenehno modernizirala in prilagajala asortiman potrebam trga in Novoteksu samemu. Ko pa je stekla proizvodnja konfekcije in je tržišče narekovalo vse večjo proizvodnjo (ne samo hlač, ampak tudi drugih konfekcijskih izdelkov za rekreacijo), je Novoteks zgradil dva konfekcijska obrata: enega na Vinici v Beli krajini, drugega pavTrebi-nju, nedaleč od Dubrovnika. V obeh obratih je dobila delo predvsem ženska delovna sila. Zaradi pomanjkanja kvalitetne strešne kritine se je Novoteks odločil postaviti tovarno peščenocementne opeke v Dob-ruški vasi pri Škocjanu, kjer je na pretek kvalitetnega materiala. Tu je našlo zaposlitev več delavcev, ki so se pred tem morali voziti daleč na delo ali pa so delali samo na kmetiji. Poleg proizvodnje opravlja tovarna Strešnik tudi prodajo in montažo strešne kritine. RAZVOJ LASTNE TRGOVINE Prvo prodajalno je imel Novoteks že leta 1953, kjer so prodajali izključno svoje metrsko blago. Z razvojem tovarne in z uvedbo proizvodnje konfekcije je nastopila potreba po razširjeni lastni trgovinski mreži. Tako ima danes Novoteks poleg dveh trgovin v Novem mestu še trgovine širom po Jugoslaviji. Novoteks bi ne bil Novoteks, če ne bi tudi tokrat ustregel svojim zvestim kupcem. V svojih trgovinah prodaja tudi izdelke drugih jugoslovanskih konfekcionarjev. Ne malokrat se sliši: „Pri Novoteksu pa se človek lahko lepo obleče." STANOVANJSKA IZGRADNJA Ves čas obstoja Novoteks vlaga velika sredstva v nakupe družbenih stanovanj v Novem mestu, Metliki in na Vinici. S posojili je omogočil tudi gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš. Novoteks sodi med tiste delovne organizacije, ki so veliko storile za ublažitev stanovanjskih problemov. Zadovoljni delavci so namreč tudi dobri proizvajalci. VRTEC IN SOLA-PONOS NOVOTEKSA Če ne verjamete, vprašajte tiste mamice, zaposlene v Novoteksu, ki pripeljejo svojo malčke, v Novoteksov vrtec, koliko manj skrbi imajo, ko vedo, da je malček v varnih rokah. Mati in otrok gresta skupaj na delo in domov. Ko se je Bršlin razvil v industrijski center, je prebivalstvo naraslo, povečalo pa se je seveda tudi število otrok. Njihova pot v šolo (v mesto) je bila dolga. Starši, zaposleni v Novoteksu, so sprožili solidarnostno akcijo, na referendumu izglasovali samoprispevek in šola je zrasla. Zaradi pomanjkanja denarja stoji le prva faza šole, a tudi ta služi svojemu namenu. Novoteks je sprejel pokroviteljstvo nad bršlinsko šolo, zato jo ima kot za svojo. Nedvomno pa že vsi težko pričakujejo dograditev. LETNI ODDIHI, REKREACIJA IN ŠE KAJ Letovanje ob morju ali v planinah že dolgo ni več luksus, ampak potreba sodobnega proizvajalca. To so spoznali že pred nekaj leti tudi Novoteksovi delavci, saj pridno uporabljajo svoje počitniške domove ob Jadranu in na Veliki planini. Novoteksovi športniki uspešno sodelujejo na občinskih sindikalnih igrah in tekstiliadah. S pridnim delom niso izostala številna priznanja, plakete in pokali. Slike udeležencev Novotek-sove Dolenjske slikarske kolonije krasijo prostore Novoteksa. Preden zavzamejo slike v pisarnah svoje mesto, si jih ogledajo številni ljubitelji na vsakoletnih razstavah. Na Gorjancih pri Gospodični stoji Planinski dom „Vinka Paderšiča—Batreje", ki ga je izgradil Novoteks na prostoru, kjer je že pred vojno stalo zasilno zavetišče. Po vojni so na pogorišču zavetišča postavili dom prizadevni planinci. Pred tremi leti je Novoteks odprl popolnoma nov planinski dom, ki je v ponos ne samo Novoteksu, ampak vsem ljubiteljem Gorjancev. BESEDILO: Janko Saje FOTO: Marko Klinc Novoteksovo stanovanjsko naselje v Novem mestu 2000 - - 1000 -- GIBANJE ŠTEVILA ZAPOSLENIH 1957 30 LET NOVOTEKSA tedens«^ Četrtek, 18. avgusta - Helena Petek, 19. avgusta - Ljudevit Sobota, 20. avgusta - Bernard Nedelja, 21. avgusta - Ivanka Ponedeljek, 22. avgusta — Tejka Torek, 23. avgusta - Zdenka Sreda, 24. avgusta — Jernej Četrtek, 25. avgusta - Ludvik LUNINE MENE 22. avgusta ob 0104 uri - prvi krajec BREŽICE: 19. in 20. 8. ameriški barvni film „Spartak“. 21. in 22. 8. francoski barvni film . „Adijo, kifeljc1*. 23. in 24. 8. ameriški barvni film ,.Rocky“. KRŠKO: 20. in 21. 8. ameriški film „Mož, kije ljubil Cat Dancing**. 24. 8. italijansko nemški film ,,Nora dirka za zakladom". NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 19. do 21. 8. ameriški barvni film ,-Mali Indijanec". 22. in 23. 8. italijanski barvni film „Pazi, da ne bo zmede". 24. in 25. 8. angleški barvni film .jAlfie, srček:**. SEVNICA: 20. in 21. 8. italijanski film „Ben in Carli". RIBNICA: 20. in 21. 8. ameriški barvni film ..Ljubezenski sestanek". TREBNJE: 20. in 21. 8. italijanski barvni erotični film potrebno je dobro ljubiti". SLUŽBO DOBI ZAPOSLIM DEKLE, ki ima veselje do gostinstva. Gostilna- Drska, Novo mesto. V SLUŽBO sprejmem mlado dekle za pomoč v kuhinji. Stanovanje in hrana v hiši, ostalo po dogovoru. Cilka Rekar, gostilna Kranj, Zasavska cesta 13. STAREJSO gospodinjo išče tričlanska družina v bližnji okolici Ljubljane. Nudimo lastno sobo in ugodne pogoje. Cenjene ponudbe pod „AVGUST“. STANOVANJA MLADA ZAKONCA iščeta po možnosti opremljeno sobo v bližini centra Novega mesta. Naslov v upravi lista (2585/77). DVE DEKLETI iščeta ogrevano opremljeno sobo, po možnosti s posebnim vhodom in kopalnico. Partizanska 19, Novo mesto. ODDAM sobo samskemu moškemu. Naslov v upravi lista (2594/77). MIRNO DEKLE, ki se izobražuje ob delu, išče sobo v Novem mestu ali bližnji okolici. Ponudbe pošljite pod šifro ..BELOKRANJKA". ODDAM opremljeno sobo dvema dijakinjama. Naslov v upravi lista (2567/77). OPREMLJENO SOBO ali garsonjero v Novem mestu takoj najameta za nekaj mesecev mlada zakonca brez otrok. Predplačilo v markah. Ponudbe na: Rustja, Dolenjski list. Motorna vozila PRODAM AMI 8, lahko tudi po delih. Ogled vsak dan od 16. do 18. ure. Ana Hozjan, Ragovska 14/10. PRODAM avto wartburg, letnik december 1967, novo lakiran. Milan Daničič, Log ruh., Boštanj pri Sevnici. PO ZELO ugodni ceni prodam dobro ohranjeno škodo 1000 MB. Jože Simič, Stopiče št. 19, Stopiče. PRODAM spačka, letnik 1974, dobro ohranjen. Nad mlini 12, telefon 22—322. PRODAM zastavo 750, registrirano do decembra 1977. Naslov v upravi lista. PRODAM OPEL MANTO. Martin Kump, Kot 35, Semič. V ŽELO dobrem stanju in po ugodni ceni prodam austin 1300. Krhin, Ratež 18, Brusnice. PRODAM dobro ohranjen fiat 850, letnik 1969, reg. do maja 78. Zvone Kramar, Gor. Karteljevo 26, Mirna peč. PRODAM škodo 110 L, letnik 1972. Ivan Perše, Družinska vas 14. PRODAM AMI 8, letnik 1974. registriran do julija 1978. Ogled vsak dan popoldne od 15. do 19. ure. Janez Pavček, Cegelnica 41, Novo mesto. PRODAM avto wartburg „turist“, letnik 1974, ali zamenjam za manjše vozilo. Jože Grabnar, Mali Kal 6, Mirna peč. PRODAM avto wartburg, letnik 75, prevoženih 16.000 km. Naslov v upravi Usta (2606/77). PRODAM enoosni traktor znamke Maček s kosilnico in plugom. Traktor je 4-taktni, 8 KM v dobrem stanju. Cena ugodna. Jože Kmetič, Dol. Boštanj pri Sevnici. UGODNO prodam zastavo 750, letnik 1974, dobro ohranjeno, registrirano do 12. 8. 1978. Informacije vsak dan po 15. pri po tcL 23-970. PRODAM osebni avto R 6 TL, dobro ohranjen, letnik 1971. Franc Jarkovič, Dobrova 6, Škocjan. LADO SPECIAL, prevoženih 5.000 km, prodam. Janez Škabar, Nad mlini 22, Novo mesto. PRODAM traktor Ferguson 30 KM. Rado Kramar, Malo Mraševo 2, Podbočje. PRODAM dobro ohranjen avto Sim-ca Kluesler. Mohorko, Drejčetova pot 4, Novo mesto. PRODAM NSU PRINZA 1000 TT, motor ima 13.000 km po generalni. Zorica Milojkovič, Partizanska 8, Novo mesto. PRODAM R 10 v dobrem stanju, registriran do decembra 77. Franc Goršin Črmošnjice 21, Stopiče. PRODAM nov motor Jawa 350 „ka-Ufomia". Udovč, Kettejev drevored 32, Novo mesto. •' PRODAM FIAT 125 PZ, letnik 1972 z vgrajeno plinsko napravo. Vlado Haralovič, Globočice, 68311 Kostanjevica na Krki. ZASTAVO 1300, prevoženih 66.000 km, oranžne barve, brezhibno dela, prodam v Novem mestu. Naslov v upravi Usta pod „3,2“. PRODAM traktor Eicher 19 KM s koso in jermenico ter sonce (grablje-obračalnik) - vse v odUčnem stanju. Roman Vodeb, Dolenja vas 45, 68210 Krško. PRODAM ZASTAVO 101, letnik 1975. Milan Herakovič, Slinovce 17, 68311 Kostanjevica na Krki Zamenjam tudi za fička. Zamenja PRODAM škodo 1000 MB po delih, or generalno popravljen leta 6. ftodam vse, razen koles. motor - 1976. Stanko Podlipnik, Vrh 13, 68294 Boštanj. PRODAM R 8 major, karamboliran prednji levi deL Možno tudi po delih. Janez Piletič, G. Gradišče 11, 68310 Šentjernej. PRODAM FIAT 850, letnik 1969. Ivan Rozman, Vavta vas 24, Stra- ža. fr PRODAM VW 1200, dobro ohranjen, registriran do marca 1978. Naslov: Alfonz Baškovič, Cesta 4. julija 67, 68270 Krško. PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1970. Ogled pri Francu Božiču, Šmihel 48, Novo mesto. PRODAM avto Simca 1000 GLS, letnik 1968. Informacije na telefon 76-346. PRODAM FIAT 750, letnik 1977, star 5 mesecev. Naslov v upravi Usta (2578/77). PRODAM novo klavirsko 80-basno harmoniko. Krivec, Kettejev drevored 49, Novo mesto. PRODAM traktorski izkopač za krompir. Ludvik Novak, Dolenja vas 10, Otočec. PRODAM dva vola in 100 kg težkega prašiča, obračalnik Maraton ter kosilnico BCS. Naslov v upravi Usta (2538/77). PRODAM motorno žago, trajno žarečo peč, elektromotor in kamin. Jože Vrščaj, Foersterjeva 6, Novo mesto. PRODAM naslednjo avtoličarsko opremo: malo rabljen kompresor 110 L, brusilni stroj ELU (7000 obratov) novo brizgalko Satta, far plinotesnih luči in ventilator, rane Rešetič, Prečna 66, Novo mesto. PO ZELO UGODNI ceni prodam dolgo itaUjansko poročno obleko. Jožica Stopar, Laze 8, Uršna sela. PRODAM belo poročno obleko št. 38. Ogled vsak dan popoldne. Mišjak, Mestne njive 10. PRODAM hlodovino: 20 kom 5,5 m, 28 kom 7,5 m, 4 kom 14 m in 8 kom Škarij. Cena po dogovoru. Mirko Uršič, Reber 21,68360 Žužemberk. UGODNO prodam skoraj nov električni štedilnik Gorenje (s 4 ploščami). Telefon 22-248. PRODAM skoraj novo kosilnico BCS. Jože Šinkovec, Ločna 34, Novo mesto. PRODAM omaro, kavč, vitrino, 3 fotelje in mizo. Štefančič, Nad mUni 24, Novo mesto. PRODAM itaUjanski športni otroški voziček. Informacije po telefonu 22-366. JADRNICO PASARO, kompletno s prikolico aU brez, in vso dodatno opremo prodam aU zamenjam za kredit. Naslov v upravi Usta. ZELO ugodno prodam skoraj novo BCS kosilnico. Naslov v upravi Usta (2592/77). PRODAM travnik v Brusnicah novi šoli, Ivan Gorjanc, DoL e hadol 18. UGODNO prodam vinograd na Tolstem vrhu, primemo za vikend. Dostop z vsakim vozilom. Elektrika na parceU. Turk, Vrh 14, Šentjernej. PRODAM 6 let star vinograd v oko-Uci Rake (Krško) cca. 250 trt. Informacije po telefonu (068) 22-667 od 18. do 20. ure. PRODAM novo hišo s sadnim in zelenjavnim vrtom. Klančar, Prečna 71, Novo mesto. UGODNO prodam vinograd z zidanico, dostopno za osebna vozila, primemo za vikend. Cena po dogovoru. VeUkost 12 arov - in 15 arov gozda ter travnik in njiva. J. Rajer, Loke 3, Straža. STANOVANJSKO hišo z vrtom, vseljivo takoj, prodam. Jože Zupančič, Puščava 22, Mokronog. Ogled možen v nedeljo, 21. avgusta 1977, od 8. do 17. ure.’ PRODAM 10 arov stavbišča in 25 arov njive, vse skupaj po 16 din za m2, bUzu Cateških Toplic. Voda in elektrika na parceli - gradbeno dovoljenje. Naslov v upravi Usta (2565/77). PRODAM gospodarsko posestvo gospod (10 ha) v Suhi krajini, po zelo a dni ceni. Martin Lobe, Lopata ajmi, p ugodni ceni. Martin Lobe, 1 27, Hinje, telefon 86-844. KUPIM enofazni hidrofor. Naslov v upravi lista (2598/77). BEm KJROČNI PRSTANI! - Ce žeUte osrečiti in razveseUti svoje dekle, ženo aU nevesto, ji kupite lep x t rv-tu- ________: n*____ PRODAM razne rabljene stroje: kosilnica Alpina, puhalnik, škropil- nica Stihi, krožna žaga za obrezovanje lesa, aparat za točkasto varjenje, mlatilnica trosilka, voz gu-mar 16 eolski in kombi IMV - po delih. Martin Blažič, Ždinja vas 1 (Kamen vrh), Otočec. UGODNO PRODAM kuhinjo Gorenje, termoakumulacijsko 3 kW trajnogorečo peč EMO 5 in novo opeko za kritje strehe Dobruška vas. Ogled 20. in 21. avgusta od 8. do 12. ure. Jože Piki, Kvedrova 9 Krško. PRODAM mlado brejo kravo. Slovenska vas 41, Stara cerkev. PRODAM kosilnico BCS z vozičkom v dobrem stanju. Poizve se pri Stanku Pungerčarju, Gruča Šentjernej. PRODAM 21 in 22-colski komat. Mišjak, Boričevo 1, Novo mesto. DRAGI, nadvse dobri mami in stari mami MARIJI _SAJETOVI iz Gor. Gradišča pri Šentjerneju za 87. rojstni dan in god iskreno čestitajo in se ji zahvaljujejo za ves trud in dobroto vsi njeni otroci: Micka, Tone, Cilka in Pepca, 9 vnukov in 3 pravnuki DRAGI mami in omici IVANKI GRILL iz Herrenberga v Zah. Nemčiji vse najboljše za njeno praznovanje, veUko zdravja in zadovoljstva med nami - ji žeUjo njeni domači iz Novega mesta. STARŠEM KALIŠNIK iz Godiča pri Kamniku ob zlati poroki voščimo vse dobro - prijatelji iz Kostanjevice. JOŽE KASTELIC, Pristava 24, Stopiče, prepovedujem delanje kakršne koli škode po mojem travniku > po mojem 1 v Vavtarcah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. ANA TRLEP, Cikava 12, prepovedujem vsakomur pašo po travniku pod Cikavo. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. ANA BARBIČ, Videmska 5, Ljubljana, prepovedujem igranje nogometa po mojem travniku v Gor. StražL Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. GAŠPERIČ, Rihpovec 16, JOŽE prepovedujem pašo m hojo po moji zemljL Kdor tega ne bo upošteval, bom sodno preganjal. Trebnje, kokoši in ga POSTAVLJAM vse vrste podov in to: parket, vinaz, tapison in itison, brušenje in lakiranje starih parketov, postavljanje lesenih oblog in izdelava stopnic iz lesa (hrast) itd. Zvonko Cvetkovič, parketar in mizar, Vrazova 33 a, Karlovac, telefon (047) 25-905. V SOBOTO, 20. avgusta, ob 18. uri bo na vrtu gostilne ROGELJ na Rdečem kalu igral za ples ansambel PLAVI RUBINI. Vabljeni! PRODAM zidanico in vinograd v Stražnem vrhu. Jože Gosenar, Blatnik 6, Črnomelj. PO UGODNI CENI prodam posestvo v Gornji Lokvici 21 pri Metliki, lahko samo hišo ali pa vse skupaj, razne parcele (primerne za vikend) in gozd. Informacije: Janez Videtič, Bereča vas 32, Suhor. KOLEKTIV MK TOZD TRGOVINA Ljubljana, PE Novo mesto, se zahvaljuje za prisebnost tov. JANEZU MIKCU iz Malega Slatnika 14 c, Novo mesto, uslužbencu KAVARNE Novo mesto, pri gasitvi požara. V SPOMIN IPREJMEM dekle, ki bi rada nadaljevala šolo, tečaj, se izučila ali zaposlila. Ji pomagam. Kaplan, Galjevica 14, Ljubljana. VZAMEM v najem garažo Nad mlini ali v okolici. Naslov v upravi lista (2579/77). Ob obletnici smrti in boleči izgubi našega dragega moža J02ETA PIRCA iz Dobrave pri Dobrniču se iskreno zahvaljujemo trebanjski evcem kakor prstan! Dobite ga pri Otmarju Zidariču, zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). - Z iz- godbi in dobmiškim tudi za govor tov. Feliksu Kotarju iz Zveze borcev. Vsem znancem in prijateljem hvala za izkazano sočutje in spremstvo do njegovega groba. rezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! Neutolažena PIRC žena ZOFIJA ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in strica ALOJZA GRMA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence ter sočustvovali z nami. Posebna zahvala podjetju Inkop za vso skrb, sosedom za pomoč, zahvala duhovniku ter vsem ostalim znancem in prijateljem, ki so kakorkoli pomagali. Žalujoči: žena Dragica s sinovoma Alojzem in Dragom, hčerka Jožica in drugo sorodstvo. Kočevje, 1. avgusta 1977 ZAHVALA i V starosti 80 let je zatisnil tmdne o* ;S» • naš dragi mož, oče, stari oče, brat m FRANC GOLOB iz Stopič pri Novem mestu Iskfeno se zahvaljujem mo vsem sorodnikom, sosedom, zn ^ ^ ki so nam stali ob strani, darovali vence in cvetje, ter g« . yaij lepem številu spremili na njegovi zadnji poti. P° ,/S.v{eviWi velja Šegetovim, Angelci in Milki Hočevarjevima, . Avguštinovim, zdravstvenemu osebju novomeškega kin* '|J oddelka ter župniku za ganljive besede in opravljeni oo enkrat vsem prav lepa hvala! Žalujoči: žena Marija, hčerka Micka por. ^9 Janez, sestri Rezka in Fanika ter drugo sorodstvo. ZAHVALA Ob nenadni izgubi drage žene, mame in stare mame MARIJE MAUSAR i sosed?®’ iz Vrtače pri Semiču se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji p ji darovali vence in cvetje. Hvala tudi župniku za opravije ^ Žalujoči: mož, sinova Jože in Stane, hčerki Marti8 Amalija iz Kanade z družinami ter drugo sorodstvom ZAHVALA V 72. letu starosti nas, je P8 ^ bolezni za vedno zapustila n žena, mama, stara mama m ANTONIJA MALNAR# roj. Geržin iz Semiča »• . znaDC^' Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, so^?v Novo meSt° kolektivom Iskra Semič, Kremen Novo mesto, SDK . „rSojov in Krško ter ZB Semič za podarjeno cvetje in veI^ce u^vaijuje®0 tako velikem številu pospremili na njeru zadnji poti. ■“ ornjei se ženskemu pevskemu zboru iz sožalj* poslovilne besede kakor tudi vsem, ki so nam sočustvovali z nami v teh težkih trenutkih. _ či: mož Anton, sinova Tone in Edi z družin8 Dana, Marija in Ivanka z družinami-Katarina in drugo sorodstvo. Žalujo hčerke V SPOMIN 11. avgusta je minilo eno leto, odkar nas je za vedno zaP naša dobra mama, stara mama m sestra ustil3 KOBETlt ANTONIJA 0 Cas beži, ne izbriše pa bolečine in spomina iz n^^Jj^injat* 81 bomo vedno spominjali. Hvala vsem, ki se je »P obiskujete njen grob. Vsi njeni IZDAJA: Časopisno založniško mesto - USTANOVITELJ LISTA: Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni sednik: Slavko Lubšina. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan nik), Ivan Zoran (namestnik glavnega in c Bačer, Andrej Bartclj, Maijan Bauer (ured Janez Pezelj, Jože Primc valeč Priloge Peter Simič •Klinc. IZHAJA nina 169 Za inozemstvo ...__________________ ustrezna druga valuta v tej vrednosti) 52100-620-107-32000-009-8-9. OGLASI: 1 cm višine v . Pr* navijanj8- organ davni in Marjan Bauer (urednik Prd^%leZnik 0^ .c, Jožica Teppcv in Alfred Z« *» ič. Ekonomska propaganaa-z ^oC' _ Letna Deviz® . na d®- enem stolpcu 89 dj"’1 ^ lista-1 jyi. 2* strani 119 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnJ'8. besed8 -j, gi P' Vsak mali oglas do 10 besed 39 din, vsaka nadaijnj vse druge oglase in oglase v barvi velja do prekUC" .. jg s ( 10. 1976. Po mnenju sekretariata za inforffli J jaguje 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski Ust ne v davek od prometa proizvodov. „ j\jove® ti*! st® vS >d prometa proizvoaov. Nov6"',o ESI TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK. '' 52100-601-10558 - Naslov uredništva: 68001 *“ upravna® talcev 2, p.p. 33, telefon: (068) 23-606 - Naslov, Novo mesto, Glavni trg 3, p.p. 33, telefon (068) . čenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Caso? j in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni ska pravica, Ljubljana. Radio ljubljana ob 100> ^9«0 ic?nn °?i ni*0, 7 0°- SŠUon 110°- 12-00, l70°’ 18-00> b^°d6oV^&00-Nočni |Sl Pisan ii .5-9° (razen ob ■Ji 8.00 n' spored od %^’i*?• AVGUSTA: 8.08 C‘^-9.05 Počitniško ^itnifri do strani. S* malih ,P°zdravi. 9.40 V »Kdaj ansamblov. <0T&:' >^0 m po čem? * t&nrza na& studijo nokturno. Sarajevo. 23.15 23.05 Literarni Plesna glasba za Nzs^?.!10 yasi. 14.05 ~ Kmetijski Premene orju. E? za miaHT ,a51' 1405 Mali l5.30MP,i,UŠalcc- 1440 »P11 ansamv!r ?^1Je “*ritmi z ■fSSSriJS fes, .š S1 v7čerm ^™v- 21.00 22.20' M 0 Lepe ?^kega pn. Nova posnetka E^kVSSS .Jugoslovanskih I n& 10.40 t,?J; in alijjtS? 8oste iz t!rS napotki ^>121^ “-03 Po 30 Kmet" l? orkestri in FKčW'JHlil5-1 9 • nasveti - 1^22 L ) človek in SSst*■♦srss ito^inute !10 n°č’ otroci! _ ^daja ‘0p P°Ps 20. - C 3^- 22 5(il moriu in K20^2^05dVntZVOkl SOfiOT*3'15 Jaz* m. J !terami • 20. AVrTTc£olnočj°' ^9^ja 9 0?^: 8 08 '35 Pionirski PONEDELJEK, 22. AVGUSTA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.20 Pesmice na potepu. 9.40 Vedre melodije. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Za vsakogar nekaj. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Slavica Sikovec: Pravilna predelava grozdja. 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Pojo amaterski zbori. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Melodije in ritmi z majhnimi ansambli. 16.00 Vrtiljak. 18.05 Iz tuje glasbene folklore. 18.25 Zvočni signali. 19.35 Lahko noč, otroci! . 19145 Minute z ansamblom Borisa Franka. 20.00 Kulturni globus. 20.10 Operni koncert. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 23. AVGUSTA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani. 9.20 Mladi koncertant. 9.40 Ljudske v solističnih in zborovskih izvedbah. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Poletni promenadni koncert. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Jelka Hočevar: Preprečujmo pravočasno skladiščne bolezni krompirja. 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 16.00 Vrtiljak. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom... 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 22.20 Skupni program JRT — studio Sarajevo. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Popevke se vrstijo. SREDA, 24. AVGUSTA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Ob lahki glasbi. 9.40 Zapojmo pesem! 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Po svetu glasbe. 12.10 Veliki zabavni orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Janko Verbič: Kako pripravimo koruzno silažo velike hranilne vrednosti. 12.40 Igral bo Pihalni orkester švičarskega radia. 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti. 14.30 TELEVIZIJSKI SPORED NEDELJA, 21. AVGUSTA: 9.15 Poročila (Lj) - 9.20 Za nedeljsko dobro jutro: ansambel Terglav in Henček (Lj) - 9.50 625 — Pregled sporeda, 10.10 A. J. Cronin: Zvezde gledajo z neba, barvna nad. (Lj) - 11.00 Otroci sveta, serijska barvna oddaja (Lj) -11.25 Mozaik (Lj) - 11.30 Kmetijska oddaja (Bg) 12.20/12.30 Jonkoping: Vaterpolo " i, prenos (EVR) — Poročila (Lj) - 14.25 Igre Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Spomini in pisma. 16.00 Loto Vrtiljak. 18.05 Utrinki iz slovenske, jugoslovanske in svetovne zborovske glasbe. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Mladi levi. 20.00 Glasbeni večeri RTV Ljubljana. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. ■kam stični 'kako i in *\ S -jv' 10.15 lafTi "apotlci , čem? 10.40 10 ci? ^dem dSJf® goste i; #k: .^odaln na rariin Poje. čem? 'jez iz na radiu, frtmu. i2.3o ing- Bojan Pasmami S S ^do tf-jjSSs Sl°veniie. 14 2Wns ,VllJ tart'-sk° J^P^dravljajo. Sli^-OOV^ Glasbene p*° kl moIi na' {f1 Ottov dremlje in on.111 -pobožna" dru- v Tal, ie n» s,mrči. dokler ne zavpije V bu?.ie tedni ^,rel)ud' kako drugo naklju-Ua 1, RVenska pobožnost! Člo-> spanje r, P ev’ zahteva največjo k kub, v^i se nn P. najPrej, če začno mo-Slel Ji Zopet 7n? *> začno žebrati očenaš, Ndj^.jim Priannren^cj°- za gotovo sem /b| kateri (|, i čaJ° v ta namen moli-Horan „?Uhovn'ki. Cerkveni poglava- samS,k'k'1.0 brigati, da sprejmo v i^^-BedakTIi id®niče bistre 8|ave in ^kdai e*aJ° največjo škodo ve- hi ^ pripisujc narod tu' L ali seri ro^no moč. Kdor od-eiT> očenašev, bo zagovoril laglje kako bolezen, se bo boril z večjim uspehom zoper oblast hudobnih duhov in coprnic. Velik napredek je, da mladina v cerkvi zdaj bere. Ali vsak ne ume pisati molitvenih in drugih pobožnih knjig. Naše so zvečine jalovi prevodi in posnetki jalovih nemških originalov. Za ta posel je treba dobro poznati človeško naravo in značaj svojega naroda, treba je imeti ne le spretno pero, ampak tudi resnično navdušenje za vero. S puhlimi frazami se ne vnemajo srca, ne povzdigujejo se duhovi proti nebesom. Tudi grehom pripisuje Slovenec čarobne nasledke. Kdor je prestavljal v življenju mejnike, hodi nazaj; kdor je kaj ukradel, tudi nima miru, dokler se škoda ne povrne; mačeho, ki je zapravila pastorkam imetek, ujedo črvi, dokler izgnije; ženske, ki se je zvadila s kakim duhovnim, neče držati voda, mora se utopiti; kdor priseže po krivem, vzame ga hudič živega itd. Šele zadnji čas (ko je praznoverje nekoliko ponehalo) so se začele dogajati take kazni bolj poredkoma. V teoriji naši rojaki dobro vedo, da izvirajo grešna dela iz hudobnega, srca, zlobnega namena in iz slabega nagnjenja in da je treba soditi njihovo velikost po velikosti izvirov, v resnici pa so si naredili zanje nekako čudno skalo, po kateri se dele na glavne in male, smrtne in odpustljive grehe. Kdor reče: hudič, greši smrtno, kdor pravi: zlodej, zlomek, hudir, pa le odpustljivo. Pomenkovala se je velika družba Dolenjcev in Gorenjcev, kak greh je reči: buzarona, buzarada, buzak-ljuna, buzacajna. Nazadnje so uganili, da se „buzakljuna“ in „buzacajna“ sme govoriti brez greha, „buzarada“ je pa že huje, „buzaro-na“ pa spada nemara celo med smrtne grehe! Veliko in resnično je spoštovanje, ki ga izkazuje Slovenec duhovnikom. Izmed vseh višjih stanov ima do njih največ pravega zaupanja, ker ve, da imajo najmanj koristi, da bi ga prevarili ali mu želeli kako škodo. V vseh nadlogah, o vseh važnih prigodkih jih hodi po-praševat za svet in malokdaj se primeri, da ga ne bi izpolnil. Ne ženi se skoraj noben fant, ne moži skoraj nobeno dekle, da ne bi šla prašat, kaj misli o tem gospod župnik. Tudi se je že pripetilo, da je prosil fant župnika, naj mu izbere on nevesto, primerno in pripravno zanj in njegove okolnosti. Narod je prepričan, da znajo duhovni ne le mašo brati in deliti sveto-tajstva, ampak tudi coprati in vedeževati. Bliža se jim tedaj z nekako sveto grozo, celo pijani, ponočni vlačugaiji umolknejo, kadar gredo mimo župnikovega stanovanja. Farmanom je veliko mar, kako mnenje ima o njih duhovščina. Velikokrat se sliši: „Kaj bi rekli gospod fajmošter, če bi to izvedeli? Tega ne smem storiti, da me ne bodo zmerjali fajmošter" itd. Dela se velik razloček med kaplanom in župnikom. Ljudje pravijo, da ima župnik večjo oblast in večje blagoslove; kaplan jih ne sme zmerjati niti s prižnice, župniku se to nikdar ne zamerja; on ima v svoji duhovniji tako moč kakor cesar v svoji državi ali gospodar v svoji hiši: podložni ga morajo poslušati brez upornosti, brez jeze. Ali to spoštovanje ni združeno vselej z ljubeznijo. Duhovna imajo ljudje radi, če jih kratkočasi, če jim olajšuje božjo službo, če jim pomaga v stiski dsjansko, če je prijatelj njihovim otrokom. Kmet hoče, da mine maša in pridiga hitro. Jezi ga, če mora stati v cerkvi v delavnik več ko četrt, v sopra-znik več ko pol ure in v nedeljo ali praznik več ko celo uro. Kdor mašuje, ne sme iskati molitev sem ter tja po bukvah, tudi ne postavati, premišljevati ali počasi brati in peti, vse mora iti „ajnscvaj“, kakor pravijo, urno kakor drdra železnica, pravilno kakor ura. Tudi pridiga se ne sme gospodu nič ustavljati, vse besede se morajo ujemati, vse misli vezati; bistroumni Slovenec zahteva natančno logiko. Gorje tistemu, ki misli, da se prostemu človeku lahko govori brez pripravljanja! Vsaka, tudi mala nemarnost se opazi hitro, smatra se za slabo znamenje vsako jecljanje^ pomišljevanje in ponavljanje in celo usekovanje in kašljanje. Slovenec ljubi, da mu pripoveda duhoven prilike, basni, lepe povesti, čudeže. Take reči pa-mti dobro in dolgo, spominja se jih rad še čez več let, vidi se, da mu delajo zabavo, da ga mikajo. Kadar se razkladajo dogme in se pretresajo skrivnosti, se mu začne kmalu zehati; domov prišedši, govori: „Ta gospod ne zna pridigati, govori, kakor da bi se mu sanjalo." Nova uganka pa je to, da Dolenjec po eni plati svoje duhovnike visoko .časti in čisla, po drugi pa jih brez konca in kraja pika in obira. Ne bo jim prizanesel in zamolčal nobene slabosti, nobene napake, ne duševne ne telesne. Kako neizmerno ga razlikuje ta opravljivost od vedno spoštljivega Gorenjca! Če Gorenjec tudi kaj reče, dela to med resnimi možmi, med dobrimi prijatelji, ne pa pred otroki, babami in celim svetom kakor brezobzirni Dolenjec. Najraje in najhuje jim očita trdosrčnost in skopost, češ, kaj bi spravljal duhoven, ki nima rodovine in je preskrbljen z vsako potrebo do smrti. Zabavljivo jim postavlja pred oči zgltjd Kristov, kije bil Bog'in je živel vendar v strašni revščini brez godrnjanja. 'HiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiitiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiifuiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin NEUSMILJENO NAPREJ ČAS MELJE Deževen dan je bil in Repi-čani radi posedajo ob kupici vina, kadar zunaj lije, zato ni nič čudnega, ako je bilo v gostilni Pri treh kegljih veliko ljudi. Starih in mladih, okajenih in malo manj. Debeloglavi lastnik gostilne je urno stregel in še hitreje kasiral. „Da, drugače je danes," je rekel eden od dveh starejših gostov v kotu gostilne, nad katerim je visel koledar Hitro-tkala, in srknil iz dveh deci črno vino, po katerem je bila znana Repičeva draga daleč naokoli. „Toda k temu sva veliko pripomogla tudi midva,“ je rekel drugi starec za mizo v kotu gostilne. „Ti kot nekdanji direktor Hitrotkala in jaz kot oivši župan.“ pripomogla, . pripomogla ..V glasu je bilo čutiti preteklost, spomin na gradnjo Hitrotkala, ki je dal kruha Repičanom in kopici ljudi, ki so se priselili semkaj. „Za vsak pedenj asfalta smo trkali po vratih. Nemalokrat sem bil v belem mestu.“ Z rokami je risal starec ceste, žile pokrajine, rast otroškega vrtca, osnovne šole, gasilnega in zdravstvenega doma, čistilnih naprav ob Zeleni reki. „Lepi spomini na grde časeje rekel. Nekdo je vrgel kovanec v juke box in oglasila se je Neda Ukraden. „Greva plesat? “ je vprašal dolgolasi mladenič dekle. In sta šla. Starca sta bila za hip zmedena zaradi preglasno naravnane plošče, a sta se kmalu privadila hrupu. „Lepo je videti razigrano mladež," je rekel eden od njiju — tisti, ki je bil svojčas direktor Hitrotkala. „Imajo drugačno mladost, kot smo jo imeli mi. Pripadava pač generaciji, ki se je borila, ki je gradila. Oni imajo vsega dovolj," je rekel drugi, ti- sti, ki je nekoč županoval v Repičevi dragi. Plešočemu paru so se pridružili drugi, mladi, starejši in stari pa so obsedeli za mizami. „Prijetno mi je, ko vidim, da moje delo ni bilo zaman," je rekel nekdanji direktor. „Tudi meni. Penzijo imam krasno in dobro živim." Mladi pa so plesali vedno bolj divje in starca sta bila vedno bolj potisnjena v svoj kot, ki je požiral njune spomine in njiju same, zato pa se je večal plesni prostor. Med plešočimi ni nikogar zanimalo, kdo sta starca, ki sedita v kotu, nad katerim visi koledar Hitrotkala. Ko so se raztrgali oblaki in je prenehalo deževati, sta starca zapustila svoj kot in nihče na plesišču ni opazil, da sta v gostilni Pri treh kegljih dva gosta manj. Vražje mladje ta svet. TON! GAŠPER1Č Organizatorji koncerta, ki bo na jasi nedaleč od topliške osnovne šole, trdijo, da bodo ..Dolenjske Toplice 77“, ki so nadaljevanje lanskoletnega uspelega rock koncerta Otočec, zlasti za mlajše občinstvo, vendar bo tudi večji del sporeda všeč tudi odraslim. Da bo glasba v topliškem gozdiču res kakovostna, dokazujejo prijave nastopajočih. Novomeški in okoliški mladini se bodo s povsem novimi deli (pesmimi) predstavili: „vete-ran“ Tomaž Domicelj, Andrej Trobentar, Tomaž Pengov, Andrej Šifrer, Novomeščana Janez Bratkovič in Miran Jenko, skupina Begna-grad in vse bolj znani Rudolfovci. Bržkone bodo s svojimi inštrumenti prišli tudi člani ansambla Buldožer, tako da se v soboto popoldan obeta dobra glasbena prireditev. Da bi si jo v poletnem mrtvilu lahko ogledalo kar največ poslušalcev, bodo organizatorji pripravili poseben avtobus, ki bo takoj, ko bodo kitare in pevci utnihnili (nekaj pred polnočjo), odpeljal v Novo mesto. D. P. Poletje se septembri „Oktobra bo siana • poveduje vr«m»»S — amater iz Koliko je verjeti vrenj skim napovedim, je P*, že naš Prešeren ^ znamenitem epigr J^jte vremena vi rakom žvižgat . N J j0. šernovo nezaupanj 'L$ kovalce vremena ^ drži ali ne, je vendari ^ da sprejema beogir J ^ menoslovec - a«1 , stjtke Koljčicki že vec let ^ za svoje dokaj toč ročne) vremenske V zadnjem času javnost, kakšno vreme Koljčicki konca leta 1977. ^ Najprej nam J**J vremenar oblju j dneve ob koncu aj,. poletje pa naj bi šele 18. septembra. J dnevne tempera med 20-in 30] skonectli Vročina bo vzela k # po dni pred kdedarskoj ^ £ k0 se bo vlil dež M ozračje. Konec P bo spet lep m oktober predvideva j, ^ ki močnejšo ohlad^ , bo živo srebro zdrk^j* k približno 10 stogj,, Kz dnevi naJ, nakar najbl dV( 25. oktobrom, ■ it < nastop hladnega , $$ ^ ne pomenil slovo lepe jeseni. Prvi novembrsJO^ bodo grdi, nakar J ^ in 8. novembrom P vati še zadnji „sun s temperaturami ^ stopinj. Decei™izimsld| veliko snega.]Prvi' nast» naj bi po Koljci ^ pil 10. decembra. 0 ^ do konca decembra nadaljevalo hladn > gjjvt menljivo vreme- do^ , S..o«o se_ w ' sirovo se bo „ obleii, m pa nas na poti z n ^eti. bave zasuli sne^1/0ijičic*: Po zatrjevanju K J ^ ga lahko torej S” ^ ^ pričakujemo ^ je ju r>nlnvice leta. ** ...M' H/,, pričakujemo ^ f polovice leta. ^ oved«'J pot rpcniČnC . lahJ UUlUVlvv — njem resnične nai ske žilice m ali ^ količkaj ./fi^oved^ kmalu videli. N P u toplo vreme ob k sta. Ali pa bo res. toč ribi VESELICA Prostovoljnojasilsl: Grmovlje pn Sk°£fv gV°> nedeljo, 21. Uko vrtno veselico. , bo tokrat zabaval an b it Zajca, ki bo začel igr Prisebnost in hjtro§ — . jj |6 W j Janez Mikec v nekaj minutah pogasil P0*frIiehljil' prodajalno Mladinske knjige — Zakaj P------------ radi krat . Poročali smo že, da je v soboto, 6. avgusta, zar na neonski razsvetljavi začelo goreti v noV®?ne-e priseb1'01 dinske knjige. Požar, ki je izbruhnil ob 5.30, J P. Janez Mikec, skladiščnik v novomeški spodnji ka g je Človek kar °suPn® zn® M nal po sv°Jl veSškodo,y | prečil je večjo^^d pa dobiva v obraz P ^ Je Novo f^čansk0’^ tako malomeš^gio^ mora Posn\ -kaj dob ki ie naredil nekaj Takole pripoveduje Mikec: „Šel sem v službo, nasproti prodajalne Mladinske knjige sem parkiral avto. Opazim, da se pred Mladinsko knjigo razburjeno zbirajo ljudje, predvsem ženske. Grem bliže in vidim, da v prodajalni gori. Ogenj s stropa se je že preselil na knjige spodaj. En sam pogled je bil dovolj, stekel sem v spodnjo kavarno in vzel gasilni aparat. Mimogrede sem znancu Evstahiju Janežiču naročil, naj poišče še en aparat in pride za mano. Vse skupaj je trajalo nekaj minut. Z gasilnim aparatom sem pridrvel pred prodajalno, razbil steklo vhodnih vrat in z aparatom pogasil zublje. Za mano je prihitel tudi Janežič, vendar njegova pomoč ni bila potrebna. Prepričan pa sem, da bi ravnal prav tako uspešno. To je vse, kar imam povedati." Janezu je malo nerodno. Gostje ga zbadajo z ,,gasilcem". Čkalja na dopustu Za svojo mirno oazo si je izbral Portorož Miodrag Petrovič-Ckalja je letošnji dopust preživel v portoroškem hotelu Metropol. Ne sam, prišel je z ženo, sinom, snaho in vnuki. „Tu je mir, to je moja oaza. Tu se človek v resnici lahko spočije. Ko greš ven, se ti ljudje ne obesijo za vrat, češ „Glej ga!“ Če že koga zanima, ali sem to res jaz, vljudno vpraša. Veste, moti me, če so ljudje vsiljivi," je zaupal sodelavcu Primorskih novic. V njegovih odgovorih ni bilo nič neresnega, humorističnega, smešnega, vse je povedal strašansko resno, ne da bi mu ušel en sam nasmešek, po kakršnih ga tisoči Jugoslovanov poznajo z malih zaslonov. Svoj dopustniški pristan je tako na moč hvalil, da je novinar kar malce podvomil v iskrenost, pa ga je Ckalja hitro potolažil: ,.Poznam vso našo obalo, povsod sem že bil, a kar sem iskal, sem v resnici našel v Portorožu." In poslej se je zaobljubil, da bo prišel na slovensko obalo še vsako leto. Čkalja je v Portorožu zaupal, da ga po dopustu čaka maratonska serija. Spet ga bomo videli v vlogi, ko bo ves nasmejan, šegav, klovnovsko naiven pa spet smrtno resen - tak, kakršen zna biti samo on: zabaven, a do skrajnosti pošten. Čkalja — humorist, ki se mu je priljubil^ slovenska „na-cionalna zaprtost". Časovni gospodar nad daljo Morebiti je bilo pred du-| catom let. Gimnazijski H športni dan. V teku na : 110 m z ovirami sta startala f samo dva: Janez Penca in pl atletsko nepismeni podpisa-' ni Ko sem nekje na pol poti j| do cilja drobil korake in pre-^ kuceval ovire, je Penca že f- zdavnaj opravil posel. S hit-| rimi, izurjenimi koraki. Drugače tudi ni znal, saj je T; bil že tedaj veliko obetajoč podložnik kraljice športov. Na ta najin šolsko nujen dvoboj sem se pogosto spomnil, ko sva se kasneje srečevala med fakultetnimi zidovi, še večkrat, ko sem na ^ televizijskem zaslonu gledal atletske tekme, na katerih je tudi Penca krojil vrstni red in dosegal uvrstitve s časi, ki ostajajo zapisani. Pot do državnega prvaka, Ikar je Janez Penca. profesoa angleščme . Iin 9fmnktfhlne' književnosti, postal že trikrat, je dolga štiristo metrov in posuta z ovirami, atletskimi, ki jih je, Penca že sedemkrat preskakoval tudi | za državno reprezentanco. Je pot, ki jo Penca premaguje v času. Zanj je atletika izziv, odziva se ji z nenehnim izpopolnjevanjem. Predajanje kraljici športov zanj ni le | eden od življenjskih smo-\ trov, ampak še kar dobršen | način življenja. Premagovanje štiristo ' metrov dalje z ovirami je za Penco potrjevanje moči, ki jih je moč pridobiti le z nenehnim, trdim hlapčevanjem kraljici. In ko je dalja pretečena v času, ki je ' hitrost, pretrganje ciljne j vrvice, potem podložnik \ postane gospodar. To je Penca še dandanes, kajti nihče na Slovenskem 400 m z ovirami do zdaj še ni pretekel hitreje od njega. Če bi se s časom 51,7 se- ■ kunde pomeril s svetovnim rekorderjem, bi za njim zaostal le za okoli dvajset metrov, kar je precej precej ;;, manj, kot sem nekoč za Penco zaostal sam. V devetindvajsetem letu je. Prestar za hitenje po atletski stezi, bi pomislil kdo. In se motil. Kajti po tolikerem hlapčevanju bi bilo kar čudno, da bi Penca meni nič tebi nič obesil ' tekaške čevlje na klin. Toliko volje je v njem, da mu tekaške poti ne more prekrižati r\iti fipškodba noge, ki jo' je sfatckH'pred meseci, med tekom, kajpak, ■ in jo še zdaj celi - s tekom! Leto, dve in več ima na voljo, da še utrdi časovno gospodstvo na dalji z ovirami. Pri t-"n ga bo najbrž še , ovirala '.ehvaležno trda, peščena novomeška atletska \ steza. Vaditi bo odhajal v oddaljena mesta, z mladimi \ pa bo tekal tudi na vrh Gorjancev in nazaj. Z mladimi. Že zdaj, čez leta pa jim bo gotovo še bolj zavzeto pomagal, svetoval, jih spodbujal. Janeza Pence ne uči le atletska steza. Njegova delovna miza je polna knjig -o atletiki! DRAGO RUSTJA \ Minulo soboto so dolenjski N 7-Urni prireditvi v Dolenjskih Toplicah bo nastopil ff«ta5*?aTe'.0N,P; «udi slovenski ..protestnik” Tom.ž Domicelj Drganjska „old punca”za vse Kovač, ključavničar in elektrova-rilec v eni osebi je Jože Avsenik z Drganjih sel, ki je že 22 let zaposlen v Straškem Novolesu, doma pa ima štiri hektare zemlje. Torej kar dovolj, da bi mu prav prišel par konj; teh pa žal nima. In prišel je Avsenik na posnemanja vredno zamisel! „V ropotarnici se je dve leti nabiral prah na motorju od fička. Dolgo sem razmišljal, kaj naj z njim. In v letošnjem februarju sem se odločil, napravil skico in začel delati. Točno tri tedne je trajalo, do 9. marca, zadnja dva dneva sem vzel celo redni dopust, da sem reč'zgoto-vil,“ je rekel Avsenik, ko smo ga vprašali, kako je nastajal „drganjski voz“. V tehnične podrobnosti njegovega „izuma“ se ne mislimo vtikati, četudi mož meni, da ne bi bilo slabo potrkati na vrata — patentnega urada! Kajti pod njegovimi rokami je nastalo, na prvi pogled sicer hudo neugledno, sploh pa preprosto in zelo uporabno vozilo. Motor, kolesa, krmilo in še kakšen del od fička je vgrajen vanj, tovorni del pa je kajpak lesen. Precej železnih kosov je moral vstaviti Avsenik, domala vse pa je našel na odpadu. Nakup teh je bil tudi edini izdatek, okoli 800 dinarjev. No, nekaj malega bo Avsenik še . moral vložiti v svoj „voz“. „Zaro-mete, smerne kazalce, ogrodje kabine in še kakšno malenkost bo treba postoriti," je dejal. ,„Voz‘ ima resda trikrat manj konjskih moči kot fičo, zato pa z njim vseeno lahko vozim tudi do ene tone tovora, prazen pa na ravni cesti drvi tudi do 50 km na uro. Bencin ,žre‘ enako kot fičo, pa nič zato, saj je vreden več ko vsak konj in vprežni voz. Z njim si pomagam na njivah, travnikih, v vinogradu, skratka povsod." Z registracijo „drganjskega voza", ki mu Avsenikov 12-letni sin Andrej (tudi on sede za krmilo in - hajdi na polje!) pravi „old punca" ali „hon-da“, najbrž ne bo nikoli nič. To pa Avsenika nič ne skrbi, saj ima v žepu vselej vozniško dovoljenje. D. R. De ene večjih prireditev na Dolenjskem (bo na prostem) nqs ločita še dva dneva. V Dolenjskih Toplicah se bodo namreč 20. avgusta ob 16. uri zbrali mlajši slovenski mojstri not — natančneje kitar, orglic, bobnov itd. ZASTAVA V SPOMIN CVETKE KLANČNIK-BELINOVE: V OERLINGH^USNU. Na ^mednarodnem ženskem ! jadralnem tekmovanju, ki se na- S vadno smatra za žensko sve- i tovno prvenstvo, v znanem za- : hodnonemškem jadralskem sre- : dišču Oerlinghausnu so počastili : spomin novomeške jadralke ! Cvetke Klančnik-Belinove, ki je S minuli mesec umrla v letalski S ■ nesreči pri Lescah. Cvetka bi se ! morala udeležiti tekmovanja, ! kot edina jugoslovanska pred- S stavnica. Zdaj visi v spomin na j njo med zastavami ostalih ude- • leženk tudi jugoslovanska. M. M. : » ' 5 JOŽE GOLOB ZASLUŽIL POKAL PRVAKA 77 prvaka Dolenjske. Tekmovalna maršruta je potekala od letališča v Prečni čez Mirno in Kostanjevico nazaj na letališče. Piloti so morali opraviti 7 nalog iz navigacije, izvidništva in časovne točnosti. Pokal prvaka je zasluženo osvojil Jože Golob (318 točk od 380 možnih), za njim se je uvrstil Franc Klemenčič (316). Tretji je Bil lanski republiški prvak Slavko Kos (286), slede pa mu: Iztok Pe-kolj (282), Adolf Šuštar (279), Srečo Kotnik (270) in Marko Zavrl (177). Srečo Petrič iz objektivnih razlogov ni mogel obleteti celotne maršrute, vendar je v štirih nalogah zbral 167 točk. Komisija je še posebej nagradila najboljšega v časovni točnosti Franca Klemenčiča (174 točk od 180 možnih), sledita mu Marko Zavrl (172) in Slavko Kos (168). Dolenjsko prvenstvo je bilo tudi kvalifikacija za republiško prvenstvo, katerega se lahko udeleže trije prvoplasirani. M. MOŠKON DRGANJSKA „OLD PUNCA"! - Tablico „proba 6-5576“ so na Avsenikovo vozno „pogruntavščino" nalepili otroci. (Foto: D. R.)