naš tednik LETO XXXVI. Številka 8 Cena 7,—šil. (15 din) Četrtek, 23. februarja 1984 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Dv. sv. Inzko postal definitivno vodja manj-šinskošolskega oddelka strani 2 in 3- Iz programa Koroške Solidarnosti —- liste 6 stran 4 Herman Kelich — Gost v NT stran 5 KKZ: seminar ORFF za družine stran 10 II. ljudski tek v Pilberku stran 15 Vsi na gimnazijski ples! V petek, 24. februarja, ob 20. uri v Delavski zbornici v Celovcu Igrajo: PLANINSKI SESKTET NEW SVVING OUARTET Vabijo maturanti in Slovenska gimnazija Tudi v Bilčovsu in Železni Kapli začeli zbirati podpise: Akcij a P I ibei ški hma- ter: [ JO z i tive no dmev Odprto pismo prizadetih mater iz občine Pliberk predsednikom koroških in avstrijskih parlamentarnih strank je našlo razveseljiv odmev: medtem so s podobno podpisno akcijo začeli tudi v občinah Bilčovs in Železna Kapla. Pa tudi v pliberški občini pridno nadaljujejo z akcijo, predvsem v Libučah in Nonči vasi. Isto velja za Žvabek, Doslej smo od številnih ljudi, tako od prizadetih kot neprizadetih, slišali izljučno pozitivno stališče do akcije Pliberških mater. Tembolj se nam zdi važno, da bi dejansko v vseh južnokoroških občinah naše matere posnemale Pliberške rojakinje. Naj na tem mestu citiramo Valentino Ku-šej, Pepco VVakounig, Marjano Kušej in Marijo Blažej, ki štejejo med nosilke pliberške akcije in ki pozivajo svoje rojakinje: »Mislimo, da bi bilo prav, če bi se prizadete matere iz drugih južnokoroških občin prav tako odločile za podobno akcijo. Ravno dolžnost nas mater je, da se odločno zavzemamo za dvojezično vzgojo v naših šolah in s tem za mirno bodočnost naših otrok ter za čim boljše sožitje med slovensko- in nemškogo-vorečo mladino!" KEL in KSOO pri Evropskem svetu Stalna konferenca občin in regij Evrope pri Evropskem svetu v Strassburgu je povabila predsednika Kluba slovenskih občinskih odbornikov Filipa VVarascha, predsedni-ka KEL Karla Smolleta in tajnika Kluba slovenskih občinskih odbornikov Boruta Sommereggerja, da poročajo o aktualnih vprašanjih šolstva, ki prizadevajo koroške Sloven- Kot poroča Evropski svet, naj bi omenjeni na javnem srečanju poročali predvsem o nakanah, po katerih naj bi bili slovensko- in nemškogovoreči otroci razdeljeni. Odbor za kulturne in socialne zadeve se bo posvetoval tudi o zavrnitvi dvojezičnega vrtca na Bistrici v Rožu. Žalostni in zaskrbljeni pogledi južnokoroških otrok v lastno bodočnost. Naloga nas vseh je, da ščitimo svoje otroke pred Haiderjem in Heimatdienstom. Politika STRAN. ČETRTEK, 23. februarja 1984 Politika 1 1 •; 1%^ * F d*. yi Tednikov komentar PIŠE BORUT SOMMEREGGER V dolgo tradicijo samostojnih političnih nastopov lahko letos prvič uvrščamo samostojno listo v delavsko zbornico. Iz pametnega in preudarnega sodelovanja med KEL in Iniciativno skupino v ZSO, ki se zavzema za samostojni nastop v delavsko zbornico, je nastala lista naših delojemalcev. Tudi nervozne reakcije večinskih strank, ki so se do sedaj le malo brigale za dvojezično ozemlje, so pokazale pravilnost take odločitve. Po začetkih organiziranega delavskega gibanja, ki je na žalost v zgodovini koroških Slovencev po činske stranke že zdaj prevzemajo glavne zahteve KOROŠKE SOLIDARNOSTI in si jih hočejo osvojiti. Nič hudega. Saj smo realisti in se zavedamo, da kot majhna frakcija ne bomo dosegli vsega. Uspeh je že, če morajo večinske stranke prevzeti zahteve naših delojemalcev. Da ne bo nesporazuma: v načelnih izjavah se KOROŠKA SOLIDARNOST bistveno razlikuje od večinskih strank. Naša lista je edina, ki se zavzema za dejansko enakopravnost obeh narodov. SPO-voditelji Fruhbau-er, Ouantschnig, Jegart ter Zaupajmo v lastno moč — v listo 6! prvih nadebudnih začetkih zamrlo že v prvi tretjini našega stoletja, smo koroški Slovenci doslej prepuščali usodo naših delojemalcev drugim. Nič čudnega torej, da so se delavci tako kmalu odtujili tudi narodu. Zato tudi ne more biti delo KOROŠKE SOLIDARNOSTI le priprava in izvedba volitev. Prepričan sem, da si je lista izvolila take osebe, ki mislijo dalje kot seže volilna kampanja. Z vztrajnim delom si bodo pridobili še tiste omahljivce, ki so z določeno — morda tudi upravičeno skepso — opazovali nastanek gibanja. V naslednjih tednih se bo lista na volilnih sestankih in v obratih predstavila javnosti. Kot je razvidno iz programa, si je lista izdelala jasen in konkreten program za naše delojemalce in nikakor ni samo nacionalna. Z zadovoljstvom nas navdaja tudi dejstvo, da ve- OVP-jevc Suppan so ponovno blesteli s protislovenskimi napadi. Še dobro nam je v spominu, kako je Fruh-bauer skupno s Fleimat-dienstom gradil „fronto", kot se je celo ponašalo socialistično glasilo, proti regionalni pogodbi. Dobro se spominjamo žalostne vloge, ki jo je vršil Suppan v parlamentu s protislovenskimi izjavami. Od teh gospodov slovenski delojemalec nima kaj pričakovati. Vprašam se tudi, kako dobro pozna predsednik delavske zbornice Ouantschnig skrbi delojemalca, če sam zasluži okoli 60.000 šilingov na mesec. Tako so nam povedali v delavski zbornici. „Zadnji čas je, da kandidiramo“, je dejala nosilka liste pri nastavljencih Elizabeta Flobel. Temu nimamo kaj dodati. Zaupajmo torej 8. in 9. aprila v lastno moč in podprimo listo 6. KOROŠKO SOLIDARNOST! Dvor, svet, dr. V. Inzko, novi vodjianjšinskega šolskega oddelka: „Za konsolidaco obstoječega manišinskga šolstva “ Pred kratkim je dvor. svet. dr. Valentin Inzko prejel dekret, v katerem piše, da je s 1. januarjem 1984 postal definitivno vodja manjšinskega šolskega oddelka pri Deželnem šolskem svetu za Koro- ško. V daljšem pogovoru s celovškim radijem je novi vodja, ki je vrhu tega predsednik nemško-siovenskega koordinacijskega odbora krške škofije, zavzel tudi stališče k aktualnemu dogajanju na Kdo bo novi velikovški dekan? Pred nedavnim je krški škof dr. Egon Kapellari imenoval Franca Petra Forsterja za novega velikovškega mestnega župnika. Forster, ki je bil pred tem župnijski upravitelj pri sv. Magdaleni pri Velikovcu, je nasledil dekana v pokoju msgr. Richarda Kandutha. Kot smo slišali, se je za mesto velikovškega župnika potegoval tudi naš rojak, tinjski dekan Silan. Bo Forster, ki zna samo nemško, postal tudi dekan dvojezične veli-kovške dekanije? Vprašanje je zelo upravičeno. Doslej je bilo tako, da je postal velikovški župnik tudi dekan. Problem je le ta, da je vellkovška dekanija dvojezična in bi potemtakem moral dekan obvladati oba deželna jezika. Vrhu tega bi velikovški dekan moral tudi imeti odprto srce za slovenske vernike in ne samo za krščene pripadnike večinskega naroda. Vemo, da imajo slovenski verniki in duhovniki ravno v velikovški dekaniji težek položaj. Da je v „Abstimmungsstadt“ Velikovec bore malo resnične krščanske ljubezni do slovenskega sodeželana, so že številni rojaki morali občutiti na svoji lastni koži. Nismo še pozabili, ko je sedanji boroveljski dekan Poldej Kassl leta 1958 v Želinjah pel novo mašo in ko so mu »neznani" zlikovci v noči pred praznično nedeljo potrgali vse mlaje in slovenske napise. Zato ni čuda, če pričakujemo od krškega škofa, da bi imenoval za velikovškega dekana človeka, ki zna razumeti skrbi in želje vseh vernikov v dekaniji, tudi slovenskih. Ki se zna z njimi pogovoriti v obeh jezikih. Ki se bo zavedal dejstva, da Velikovec ni nemška trdnjava, temveč dvojezična dekanija. Bo naslednji velikovški dekan znal oba jezika? Pismo Zilka ALO V posebnem pismu Avstrijski alternativni listi se je prosvetni minister dr. Zilk zavzel za redne stike med koroškimi Slovenci in prosvetnim ministrstvom v zadevi šolskih vprašanj. ALO je namreč zahtevala, da bi morali k pogovorom voditeljev strank, ki bodo razpravljali o šolskih zadevah, nujno pritegniti tudi koroške Slovence. Kot je poudaril Zilk nima vpliva na sestavo udeležencev srečanja strankinih voditeljev, je pa vedno pripravljen, da kot prizadeti minister neposredno razpravlja z manjšino, obveščal pa bo tudi ALO. Blekanov Nuža Pa sem zadnjič nesel neko pismo bralca na uredništvo nekega koroškega dnevnika. Pa sem tam videl na steni napis: „Daj nam danes našega vsakdanjega Haiderja!" Pa sem potem pregledal nekaj številk tega časopisa in sem res skoraj v vsaki številki našel uslišano to molitev glavnega urednika. šolskem področju. Dvor. svet. dr. Inzko dobesedno: „Za spremembo manjšinskega šolskega zakona iz leta 1959 ne vidim nobene potrebe." »Poudariti moram," tako dr. Inzko, „da je šolstvo — v še Prav posebni meri pa manjšinsko šolstvo — tudi politično vprašanje. Veliko bo zavi-selo od tega, kako se bosta zadržali v tej zadevi predvsem obe vodilni politični stranki v Avstriji. Važno pa bo tudi pri tem zadržanje in postopanje obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev." V tej zvezi je novi vodja manjšinskega šolskega oddelka poudaril, da je »sodelovanje med ravnatelji dvojezičnih šol, učitelji in starši si na teh šolah tako, da omogoča na podlagi manjšinskega šolskega zakona iz |eta 1959 uspešno strokovno m vzgojno delo. Pri tem delu je treba učitelje dvojezičnih šol vsestransko podpreti. Na področju višjega in srednjega šolstva pa bo treba utrditi v prvi vrsti to, kar je nastalo v preteklih desetletjih. Osrednji organizaciji koroških Slovencev sta iznesli na deželni in zvezni ravni vrsto stvarnih in upravičenih predlogov za izboljšanje šolskih prilik. Zato je treba pozdraviti pripravljenost prosvetnega ministra dr. Zilka, da se ta vprašanja rešujejo samo skupno s prizadeto manjšino. Manjšinski šolski oddelek bo pri tem zavzeto podpiral težnje za izboljšanje manjšinskega šolstva v deželi. In še nekaj! Manjšinsko šolstvo je bilo temeljni kameni pri pogajanjih za avstrijsko državno pogodbo. Tega se morajo vsi odgovorni zavedati," tako dvor. svet. dr. Inzko. Glavno nalogo vidi dr. Inzko v konsolidaciji manjšinskega šolstva. Nadalje je dejal, da Ogled vzorne šolske ureditve v Lendavi in Murski Soboti Slovenski znanstveni inštitut je prejšnji konec tedna vabil predstavnike koroških šolskih oblasti, da si ogledajo na dvojezičnem ozemlju Lendave in Murske Sobote ureditev dvojezičnega šolstva. Tega srečanja so se mdr. udeležili pošlo-vodeči predsednik koroškega deželnega šolskega sveta Kircher, okrajni šolski nadzornik VViegele, vodja manjšinskošolskega oddelka dvor. svet. dr. Inzko, ravnatelj dr. Vospernik, ravnatelja Kukoviča in Ferm ter dipl. trg. Janko Urank. Udeleženci srečanja so imeli mdr. možnost, da so si ogledali osnovno šolo v Lendavi in prisostvovali pouku, ki je potekal v vseh predmetih vzorno dvojezično. Ogledali so si tudi dvojezični otroški vrtec in dvojezično osnovno šolo. Ob zaključku so se predstavniki koroških šolskih oblasti še posebno intenzivno menili o vtisih, ki so jih dobili ta dva dni. Upati je, da se bi pri nas marsikateri dobljeni vtis tudi pozitivno odrazil v šolski praksi. bo okrajnega šolskega nadzornika za slovenski pouk na dvojezičnih šolah, Franca VViege-leta »kolegialno podprl pri njegovem delu na področju obveznega manjšinskega šolstva. Najina skupna naloga je, da se manjšinskemu šolstvu z vso ljubeznijo in odgovornostjo posvečava. Pri tem se morava vedno zavedati, da sloni to šolstvo na idealizmu številnih slovenskih generacij, ki so se na raznih ravneh kulturne in politične dejavnosti prizadevale za ohranitev slovenske materine besede v družinah, na področju šolstva in v javnem življenju. Tako je ta slovenska materina beseda v Rožu, na Zilji in Podjuni še živa. Šola mora storiti vse, da ohranja živo spoštovanje in ljubezen do domače slovenske besede. Da bi bil slovenski jezik v naših učilnicah deležen na vseh področjih manjšinskega šolstva take pozornosti, je naloga vseh, ki vršijo svoje vzgojno in kulturno delo v manjšinskem šolstvu." čudna »argumentacija" urednika celovške Kleine Zeitung: »Dvojezičnost za učence obremenitev" »Dvojezičnost je za učence obremenitev!“ Tako je vsaj menil urednik Kleine Zeitung Ferdinand Kofler, a je moral proti koncu diskusije svoje mnenje malce spremeniti, ker je najbrž tudi njemu moralo postati jasno, da znanje ne more biti obremenitev. Diskusija o geto-šolah za koroške Slovence je bila v torek zvečer v Klubu celovške univerze. v uvodu je dr. Avguštin Mal-e (Slovenski znanstveni inšti-ut) nakazal zgodovinski razvoj yojezičnega šolstva. Nato je Povedal, kaj bi pomenila uspe-sna uveljavitev manjšinsko-°lskih zahtev Karntner Hei-matdiensta in FPO za nas Slovence: • število prijav za dvojezični Pouk bi upadlo. Kdo pa si že Pa šestletnega otroka vsak an Pošiljati na pet- do deset- kilometrsko pot? Slovenščina se bi poučevala le še v tako imenovanih središčnih šolah, se pravi, morda v vsaki tretji občini. • Za slovenske učitelje bi bil to »Berufsverbot", ker bi namreč smeli poučevati le še slovenske otroke. • Manjše šole, kot npr. v Lepeni, na Komi ju, Šmarjeti itd., .bi umrle. Žal smo bili že sami tako nespametni, da smo do- pustili ukinitev šoj, med drugim v Št. Lipšu, Št. Primožu, na Apačah, itd. S Za slovenske otroke bi to pomenilo izolacijo za celo življenje. Znano je, da si človek večino prijateljev ter znancev pridobi v svoji mladostni dobi. V geto-šolah bi bili prisiljeni k narodnemu »incestu". Civilizacija meri na integracijo vseh. Očitno »domoljubni svobodnjaki" še niso zadosti civilizirani in hočejo Slovence izključiti iz koroške družbe. Če pridejo geto-šole, bomo v 50 letih ostali brez kontaktov. V diskusiji smo slišali med drugim vprašanje, kako se sploh predstavljamo, da se bi neki vindišarski otrok mogel naučiti slovenščine. Z odgovorom, da se tudi labotski otroci naučijo nemščine, je bilo vprašanje rešeno. Na prispevek Ferdinanda Koflerja, češ da se nemškogovoreči otroci zaradi slovenščine ne morejo prav naučiti materinega jezika pravzaprav ne bi bilo treba odgovoriti. Na vsak način se je izkazalo, da Kofler in njegovi somišljeniki pri današnji študirajoči mladini ne najdejo več zaželjene podpore. Pred kakimi 20 leti bi bilo gotovo še drugače. Nasplošno je bila diskusija še kar v redu. Pretežna večina udeležencev je podprla stališče Slovencev. Treba bo pa gledati, da bomo nagovorili čim več prijateljev, saj je šolsko vprašanje konec koncev naše eksistenčno vprašanje. R. V. Politika ! ZAUPAJMO V LASTNO MOC „Zaupajmo v lastno moč“ — to je vodilo frakcije KOROŠKE SOLIDARNOSTI, ki letos prvič nastopa pri volitvah v delavsko zbornico. Parolo ..Zaupajmo v 'lastno moč“ razumemo v dvojnem pomenu: To pomeni, da zaupamo v lastno moč pri boju za naše pravice kot delojemalci, da zaupamo v naš uspeh in zaupamo v sebe kot samostojno politično silo. Lista KOROŠKA SOLIDARNOST pa hoče biti tudi alternativna volilna skupina, ki se ponuja delojemalcem obeh narodnih skupin. Vendar pa hoče posebej opozarjati na probleme slovenske manjšine na Koroškem. To ne pomeni nasprotstvo ampak konstruktivno sodelovanje z našimi nemškogovorečimi kolegi. Pod naslovom SOLIDARNOST hočemo zastopati tudi tuje delavce, oni so potrebni še posebej naših skrbi. Naša skrb velja gospodarskemu prostoru na Koroškem, še posebej se zavzemamo za južno Koroško, ki so jo vsi drugi že odpisali. Zavedamo se, da nosimo pri gospodarskem razvoju tudi odgovornost za bodoče rodove, ki bodo v tem prostoru še živeli. Volilno pravico imamo tam, kjer smo bili 14. novembra 1983 zaposleni (ne v domači občini!). Vsak volini upravičenec dobi posebno sporočilo z navedbo volilne komisije in kraja. Komisije bodo delovale 8. in 9. aprila 1984 z različnimi časi! Volilne karte (Wahlkarten) naročiti do 3. aprila! Z volilnimi kartami se lahko voli v vsakem kraju. Treba jih je osebno naročiti pri delavski zbornici v Celovcu (glavna komisija) ali pa v Klubu slovenskih občinskih odbornikov, Viktringer Ring 26, tel.: (0 42 22) 51 15 53. Informacijo dajo tudi vsi kandidati KOROŠKE SOLIDARNOSTI. Z volilnimi kartami, ki jih je treba naročiti najkasneje do 3. aprila 1984, se lahko voli povsod po Avstriji. ZATO ZAHTEVAMO: • Volilno pravico za brezposelne, ki so sedaj izključeni od volilne pravice v delavsko zbornico. Ta nedemokratični postopek diskriminira prav tiste, ki še posebej potrebujejo politično zastopstvo v delavski zbornici. • Prekinitev odplačevanja kreditov v času brezposelnosti. • Odpravo nepravičnih privilegijev kot je plača za delo, ki ga politik ne vrši. e Uvedbo dodatnega dopusta pred upokojitvijo — nekaj let pred vstopom v penzijo, kar bi omililo šok pred upokojitvijo in pripravilo delovna mesta za mladino. Gost v Našem tedniku lili! im S man Kelih, veroučitelj v Bo- S T »Laiki morajo biti v naših farah dejansko enakopravni Herman Kelih se je rodil 24. novembra 1951 v Selah, kjer je obiskoval dva razreda ljudske šole. Po preselitvi družine na Bajtiše je obiskoval ljudsko šolo v Borovljah in nato šel na Slovensko gimnazijo, kjer je leta 1970 maturiral. Po maturi je začel v Salzburgu študirati teologijo in je že poleg študija poučeval verouk. Ko je leta 1975 bilo v Borovljah razpisano mesto veroučitelja, se je Herman Kelih vrnil domov. Poleg dela z mladino v domači fari je prevzel še družinski referat pri Katoliškem delovnem odboru. NT: Kdo vse je vključen v NT: Kdaj si postal predsednik katoliškega delovnega odbora in zakaj si prevzel to funkcijo? Kelih: Predsednik Katoliškega delovnega odbora sem postal — z dekretom — marca 'ar|i. dejansko pa sem delo Prevzel septembra. Prevzel sern, ker so že dolgo iskali naslednika za Janka Merkača, k' je kot predsednik Katoliške akcije interimistično vodil KDO in slednjič sem v ožji izbor prišel jaz. NT: Kdaj je bil KDO ustanovljen in čemu? Kelih: KDO je leta 1965 ustanovil škof Kčstner in prvi Predsednik je bil rajni dr. Vinko Zvvitter, ki je že pred ustanovitvijo veliko delal z raznimi skupinami po farah. Po njego-vi smrti je predsednikovo delo upravljal mag. Janko Merkač. Naloga Katoliškega delovnega odbora je oskrbovanje celotna dvojezičnega področja in banes, ko je zmeraj manj du- hovnikov, njegove naloge rastejo. KDO je del katoliške akcije, ki je kot KDO laična organizacija in naj podpira duhovnike pri pastoralnem delu. Oba pa sta sad koncilskega duha. NT: Ima KDO kot laična organizacija npr. tudi vpliv na imenovanje župnikov in kaplanov? Kelih: Katoliški delovni odbor je zastopan v škofijskem odboru in predsednik ter duhovni asistent sta seveda tudi v odboru Katoliške akcije. Nadalje je KDO zastopan v Slovenskem pastoralnem odboru (SPO) in v teh gremijih se ukvarjamo tudi z vprašanjem nastavljanja duhovnikov po farah. NT: Kakšno težo ima mnenje KDO-ja? Kelih: Isto kot mnenje ostalih gremijev. Mi tu lahko predlagamo, končna odločitev pa pristoji škofu. NT: Ali si ti glavnopoklicno pri KDO-ju? Kelih: Ne. Katoliška akcija in tudi KDO nimata glavnopoklicno nastavljenega predsednika. Glavnopoklicen je samo tajnik. KDO pa tega nima, ker je tajnik Janko Merkač, ki glavnopoklicno vodi Katoliško prosveto. KDO? Kelih: To so cerkvene laične organizacije kot katoliška mladina, izobraženci, študirajoča mladina, družinski referat in žensko gibanje. Delamo pa preko dekanij in far. Vse voditi iz centrale, je težko, kajti deloma niti vseh ne poznam in sodelovanje z bazo je najboljše. NT: To pomeni, da vsklajuje-te vaše delo z duhovniki? Kelih: Seveda. Reči pa moram, da pri nekaterih duhovnikih ne najdemo tiste zavzetosti, kot si jo želimo. Ponekod so karizmatična gibanja močno zasidrana in včasih gre to na račun KDO-ja. NT: Prav pri katoliški mladini se včasih ne morem otresti vtisa, da se premalo bavi s problemi, ki tarejo mladino, na primer z mladinsko brezposelnostjo, vprašanjem odtujevanja, identitete in tudi sekt. Kelih: Najprej to: pri mladini smo na boljšem kot nemški kolegi, čeprav je tam več glav-nopoklicnih sodelavcev. Povedati moram tudi, da ima mladina druge interese, da ji primanjkuje časa in dostikrat ne vidi potrebe po vključevanju v Katoliški mladini in sodelovanju z njo. S tem smo se že ukvarjali in prerešetavali, kaj bi Katoliška mladina lahko napravila za mladino. Tedenski seminar za brezposelne, ki je bil pred nedavnim v Tinjah, je vsekakor nova pot. Seveda pa bo treba še mnogo napraviti, torej se še bolj soočati s problemi mladine. NT: Ali se zavedate problemov, ki nastajajo z delovanjem raznih sekt in njihovim vplivom prav na mladino? Kelih: Seveda. Dejstvo je, da tista tradicionalna vernost po naših krajih bolj in bolj pojema. Mladina se je mišljensko osamosvojila in išče temelje vere ter odgovore na razna vprašanja. V zvezi s sektami bi dejal, da smo imeli že nekaj predavanj o njihovem delovanju in bomo še informirali ljudi o sektah, posebno o njihovih ozadjih. Pri tem pa ne smemo zanemariti osamelih ali drugače prizadetih in obteženih mladincev. Mladina naj ima občutek in doživetje skupnosti. Saj so tisti, ki težko navežejo stik z drugimi mladinci, najbolj ogroženi. NT: Kaj skušate napraviti za žene in družine? Kelih: Kar se tiče družinskega gibanja, skušamo z družinami predelati njihove probleme in pomagati. Potrebna pa nam je še dobra mreža sodelavcev. Ta pa mora še vzkliti. Družinski referat dela v krožkih in vključiti hočemo tudi moške. NT: Kaj so še druge naloge KDO-ja? Kelih: Omenil sem že ukvarjanje z brezposelnostjo, nadalje se vključujemo v razne dobrodelne akcije. V bodoče bomo skušali še bolj usposobiti laike za delo v farah in v raznih delovnih krožkih, kar pomeni, da morajo biti dejansko enakopravni. NT: Hvala za pogoovr. Rož, Podjuna, Žila Vogrče: po klancu gor, po klancu dol... Kot vsako leto, je tudi letos priredilo društvo DSG Vogrče svoje prvenstvo: pri lepem vremenu, klobasah in krapih so se spustili člani s smučmi in sankami po klancu. Marsikateri je moral še pred ciljem s sank in je tako zabaval množico vaščanov, ki vsako leto pridno sodeluje pri vseh zimskih prireditvah domačega društva. REZULTATI: Letnik do 1978: 1. Christopher Visotschnig, 2. Patrik Zidej. Letnik 1976/1977: 1. Rudolf Kontschitsch, Danijel Kulmesch, 3. Saša Muller. Letnik 1974/1975: 1. Martin Kulmesch, 2. Anton Miklavvitsch, 3. Mihael Perč. Letnik 1972/1973: 1. Gottfried Kulmesch, 2. Robert Polesnig, 3. Dietmar Kuschnig. Letnik 1970/1971: 1. Andrej Ka-spar, 2. Martin Dobrovnik, 3. Manfred Enzi. Letnik 1968/1969: 1. Robert Tomič, 2. Manfred Krainz, 3. VVolf-gang Prutej. Dekleta I: 1. Izabela Tomitz, 2. Milena Prutej, 3. Evi Schildberger, 4. Aleksandra Roschitz. Dekleta II: 1. Evelin Posseger, 2. Edith Kuschnig, 3. Veronika Trink-aus, 4. Katja Prutej, 5. Cvetka Prutej. Ženske splošna: 1. Erika Ra-bitsch. Moški: 1. Gunther Kuster — najboljši dneva, 2. Johan Sadjak, 3. Maks Posseker. SANKANJE: Otroci: 1. Angelika Polesnig, 2. Maks Prutej, jun. Dekleta: 1. Renate Butej, 2. Mihaela Butej, 3. Marija Polesnig. Fantje: 1. Ervvin Schmautzer, 2. Erich Schmautzer, 3. Marko Miklavvitsch. • Rožek V 84. letu starosti je umrla te dni v Semislavčah pri Rožeku Ana Markovvitz. Dolga desetletja je rajna bila slepa in z veliko potrpežljivostjo prenašala ta hudi udarec. Lani jo je težko zabolelo, ko ji je umrla hčerka Tereza, ki je skupno s svojo zdaj rajno materjo veselo pričakovala novo sveto mašo sina in vnuka Jozeja, ki bo letos julija meseca. Obe tega velikega dneva nista več pričakali. Žalujočim sorodnikom iskreno sožalje! Abrahama je srečal te dni Hanzi Ogris iz Brda pri Kotma-ri vasi. Za 50-letnico mu iskreno čestitamo! 35-letnico poroke sta v Štebnu pri Globasnici obhajala Milka in Janez VVritz. Iskreno čestitamo! Valentin Božič, pd. Gradišnikov Folti na Obirskem, je te dni obhajal 60-letnico. Iskreno čestitamo! V Šmihelu pri Pliberku je praznovala Angela Kuchar svoj 62. rojstni dan. Iskreno čestitamo! Pašovnikov atej iz Šmihela pri Pliberku je obhajal te dni 80-letnico. Iskreno čestitamo! V Podjerberku pri Škocijanu praznuje Kolmanova mama svojo 70-letnico. Iskreno čestitamo! Jokčeva mama v Sedlu obhaja te dni svojo 60-letnico. Iskreno čestitamo! V Moščenici pri Bilčovsu praznuje Kruščeva mama svojo 65-letnico. Za ta jubilej ji iskreno čestitamo in ji želimo še obilo zdravih let. Julijana Zechner, pd. Jurma-nova mama iz Gornje vasi je praznovala pred kratkim 92-letnico. Iskreno čestitamo! Žalostno so peli, spodnje-libuški zvonovi... Zadnjo soboto so libuški zvonovi posebno žalostno peli — peli so v večno slovo sosedi sv. Andreja, Elizabeti Snedec. Danes je minulo teden dni, ko so Sne-dečeva mati za vedno zatisnili svoje oči, v 82. letu starosti. Elizabeta Snedec je izhajala iz Ržen o ve družine na Blatu in se je poročila na dom upokojenega libu-škega Žnidarja Frica Snede-ca. Kot spretna Žnidarja sta rajna in njen mož Fric skrbela, da so domačini imeli kaj ■ pametnega za obleči, doživela pa sta tudi sila žalostne trenutke. Tu se predvsem spominjamo tistega turobnega jesenskega dneva leta 1958, ko je jima na libuškem pokopališču nagrobni kamen ubil posvojeno, komaj 9 let staro hčerko Micko. Kmalu nato pa sta vzela k sebi mla- do dekle Slavko, ki je sedaj poročena s Sigijem Stropnikom, z znanim libuškim občinskim odbornikom EL. Oba sedaj tudi pridno gospodarita na Snedečevem domu ter vestno skrbita za starejša člana Snedečeve hiše. Pogrebne obrede za Sne-dečevo mater, ki je bila mdr. zvesta bralka Našega tednika, sta opravila domači župnik Alojzij Kulmež in grebinjski provizor Hanzej Dersula. Poleg številnih domačinov so se s pesmimi žalostinkami od rajne poslovili tudi libuški cerkveni pevci pod vodstvom Francija Lienharda. Naj Snedečeva mati v miru počivajo! Vdovcu Fricu, Slavki, Sigiju ter vsem ostalim sorodnikom izrekamo naše iskreno sožalje. Štriholče: poslovili smo se od Krofičevega Petreja V četrtek prejšnjega tedna smo spremili na želinj-sko pokopališče najstarejšega našega vaščana. Bil je to rajni Peter Kassl, najbolj znan pod imenom Kro-fičev Pet rej. Dočakal je lepo starost 91-ih let in to kljub trdemu kmečkemu delu in skromnim življenjskim razmeram. Krofičev Pet rej ni bil poročen. Skupaj s sestro Klaro in bratom Fran-cejem, ki sta oba že pred leti umrla, je gospodaril na Krofičevi kmetiji. Izhajal je iz versko in narodno zavedne družine, ki je dala leta 1911 duhovnika, brata Leo- polda. Ta je na žalost umrl že leta 1915, star komaj trideset let. Pogrebne obrede za rajnim Pet rej e m je opravil g. dekan Poldej Kassl, daljni sorodnik umrlega. Obredi so bili dvojezični, kar se pri nas skoraj nikoli ne izvaja, čeprav je župnija dvojezična in se obredi opravljajo za ljudi, ki so se v življenju priznavali k slovenski narodni skupnosti. Rajni Krofičev Petrej naj se po truda polnem življenju spočije ob strani bratov in sester, združenimi na že-linjskem pokopališču. Nastop Glasbene šole Pol leta je minilo: v šoli, pa tudi pol leta muziciranja pri Glasbeni šoli. Zato smo se 9. februarja 1984 stlačili v društveno sobo SPD „Rož“ v Št. Jakobu otroci, naši glasbeni učitelji — celo ravnatelj sam je hotel slišati, kaj že zmoremo — in seveda naši starši. Najprej so zaigrali začetniki. Neverjetno, koliko so se v šestih mesecih naučili. Nato so se zvrstili večji učenci, dokler ni dvaintrideseti glasbenik — šolar 4. razreda — zaključil naš glasbeni nastop. Mlade instrumentaliste iz Sveč, Št. Janža, iz Loč in Št. Jakoba je pozdravil in predstavil podgorski ravnatelj Urhej Kassl, ki skrbi za teoretični pouk naših učencev. Rož, Podjuna, Žila Bilčovs: turobno slovo od Petscharjeve mame V soboto, 18. februarja, se je na bilčovškem pokopališču poslovila velika množica ljudi od Lenčije Petschar iz Potoka. Po krajši bolezni je odšla v večnost v 73. letu starosti. Rodila se je v Celovcu, kjer je bila do 10. leta. Nato je prišla v Bilčovs k sorodnikom, kjer se je tudi naučila slovenščine tako dobro, da se je z nami že raje pogovarjala slovensko. Z 28-imi leti se je poročila in je dala petim otrokom življenje. Poročena je bila komaj 14 let, ko ji je umrl mož. Nato pa je dokazala, da je prav marljiva in prid- na ženska, saj si je sama pridelala toliko denarja, da je kupila svet in si zgradila hišo. Tu je zdaj stanovala pri družini svojega sina, ki ji je stregla z veliko ljubeznijo. Pogrebne obrede je vodil domači dekan Poldej Kassl, domači pevski zbor pod vodstvom Jožka Boštjančiča pa je rajni zapel v cerkvi in ob odprtem grobu pesmi žalostinke. Žalujoči Petscharjevi družini in vsemu sorodstvu izrekamo naše iskreno sožalje. Rajni Petscharjevi mami pa naj bo rahla domača zemlja. Srečanje čebelarjev Preteklo soboto, 18. februarja 1984, je bilo spet srečanje naših čebelark in čebelarjev v Domu v Tinjah. To srečanje je bilo povezano vedno tudi s strokovnimi predavanji in tudi z medsebojno izmenjavo izkušenj čebelarjev. Tako se je tudi letos nabralo okoli 50 Podjunčanov, Gorjancev in Rožanov. Nekoliko zaskrbljeni in sila pozorni so sledili predvsem predavanju dr. Jožeta Riharja, profesorja na biotehniški fakulteti v Ljubljani, ki je pravil iz lastnih izkušenj o novi nevarnosti naših muh, o Varozi, zajedavski bolezni odraslih čebel in še posebno zalege, ki jo povzroča krpelj Varroa. Tako smo zvedeli, kako naj se na ta škodljivca pripravimo, da ga bomo dosti zgodaj za- Št. Jakob V četrtek, 9. februarja, smo se na šentjakobskem pokopališču poslovili od Štefana Res-manna z Reke pri Št. Jakobu, ki nas je po kratki, a težki bolezni v 72. letu za vedno zapustil. Bil je sin Habnarjeve kmečke družine na Reki, iz katere je poleg rajnega prihajalo še Pet otrok. Izučil se je za sed-larja — ta poklic mu je bil vedno pri srcu in ga je poleg glavnega poklica pri železnici rad izvrševal. Poročen je bil z 'Očejevo Gretijo iz sosednjih Dolinčič. Iz zakona so se jima rodili trije otroci. Ženi Gretij! in otrokom izrekamo naše iskreno sožalje. sledili in kako in kdaj, in seveda tudi s kakšnimi sredstvi naj proti njemu postopamo, da ne bodo postali naši čebelnjaki prazni in mrtvi. Popoldne nam pa je predaval urednik ..Slovenskega čebelarja11 prof. Janez Mihelič, ki je razdelil med navzoče tudi več številk ..Slovenskega čebelarja", o proizvodnji posebnih pridelkov čebel, ki prinesejo čebelarjem v sosednji Sloveniji in Jugoslaviji tudi že do tretjine izkupička čebelarjenja, ker jim je uspelo spraviti na trg vrsto naravnih poživil, izdelanih iz teh proizvodov naših čebel, rekli bi tudi lahko iz majhne lekarne čebeljnega panja. Tako nam je s pomočjo dia-positivov pokazal, kako pridelujejo čebelarji cvetni prah, propolis in matični mleček in tudi kako je treba z njim pravilno ravnati. Prehitro je potekel čas in premalo je ostalo časa za raznovrstna vprašanja, ki jih je imel eden ali drugi čebelar še na zalogi. Ob koncu se je ravnatelj Srienc zahvalil predavateljem in izrazil željo, da bi Dom v Tinjah še nadalje poskrbel za tako zanimiva srečanja. Oskrbeli pa smo si lahko tudi knjigo o čebelnih boleznih, kjer je sodeloval tudi dr. J. Rihar in ki je izšla I. 1981 pri Čebelarski zadrugi v Ljubljani. Tajnice in tajniki v Domu v Tinjah Že pred tremi leti je dal dv. sv. dr. Pavle Apovnik pobudo, da bi organizirali tečaj za tajnice in tajnike, ki so nastavljeni v dvojezičnih pisarnah. To idejo je letos prvič realiziral Dom v Tinjah, ki je vabil tajnice in tajnike od 6. do 11. februarja 1984, da bi si izpopolnili strokovno in jezikovno znanje. Spored je obsegal referate in praktične vaje na sledeče teme: vedenje tajnice/tajnika v odnosu do strank in do šefa, sestavljanje slovenskih zapisnikov, pisanje slovenskih vlog, uporaba slovenščine pri uradih, pravice tajnic/tajnikov iz delovnega razmerja ter reševanje konfliktnih situacij v pisarnah. Prvega enotedenskega šolanja, ki ga je vodil dv. sv. dr. Pavel Apovnik, se je udeležilo 11 tajnic in tajnikov iz prosvetnih, gospodarskih in pravniških pisarn. Reka: Agi Antonič praznovala 95-letnico Konec januarja je pri svojem nečaku Mihiju Antoniču na Reki praznovala Agata Antonič svojo 95-letnico. Kdor jo pozna, ji nikoli ne bi prisodil, da že nosi deseti križ. Agi Antonič se je rodila v Podgorjah, odkoder se je družina preselila na Reko. Oče je tu kupil majhno kmetijo. Šolo je obiskovala v Št. Jakobu, a pri šolskih sestrah v Št. Petru pa razne tečaje. Potem je šla po svetu za kruhom in je v celovški okolici gospodinjila raznim družinam. Izredno čila in pri dobrem zdravju spremlja Agi Antonič življenje okoli sebe in prav rada pomaga tudi v gospodinjstvu. V soboto," 28. januarja, so se zbrali sorodniki, in prijatelji ter šentjakobska duhovščina in so skupno z Agijo praznovali njen rojstni dan. Slavljenki želimo tudi v imenu Našega tednika še na mnoga leta in obilo zdravja ter dobre volje. Reportaža Reportaža n PISMA BRALCEV n Civilna služba brez spraševanja vesti Ob začetku naše civilne službe pri delovnem odboru katoliške mladine in otroške mladine, se je izkazalo, da smo „preizkušnjo vesti" pred komisijo za civilno službo občutili kot nesmiselno! Ker bo zakon o civilni službi letos v državnem zboru na novo sklenjen, hočemo k temu kot prizadeti zavzeti stališče. Zdajšnji zakon o civilni službi predvideva, da se mora oseba, ki se hoče odjaviti od vojaške službe, podvreči „preizkušnji vesti“ pred šesteroglavo komisijo. Prepričani smo, da komisija ne more izpolniti svoje, po zakonu predvidene naloge. Človekova vest se ne da presoditi. Na tak način še sploh ne! Kaj bi odvrnili, če bi vam z naslednjimi vprašanji skušali presoditi vašo vest: Komu je sv. Peter odbil levo uho? — Kaj bi storili, če bi nekdo skušal, v vaši navzočnosti posiliti vašo prijateljico? Poleg tega vidimo težavo v tem, da je to „spraševanje vesti“ tako rekoč sodna obravnava, z razliko, da oseba, ki se poteguje za civilno službo, nima na razpolago branilca. Sama se mora pred šolanimi ljudmi zagovarjati. Poleg tega: ali ima demokratična država zakonito pravico, da se vmešava v osebne stvari svojih državljanov? Na osnovi teh razmišljanj smo za brezpogojno ukinitev komisije za civilno službo! Priznavanje za civilno službo si predstavljamo tako: tisti, ki se poteguje za civilno službo, naj se javi ustreznemu uradu, da se zanima za civilno službo, na kar mu pošljejo točne podlage o civilni službi (npr. šolanje, ustanove pri katerih jo je možno opraviti, naloge, pričakovanja itd.). Nato svojo odločitev sporoči ministrstvu. Opraviti hočemo aktivno mirovno službo in ne nadomestno službo za vojaščino, kot jo doslej predvideva zakon. Za civilne uslužbence delovnega odbora katoliške mladine in otroške mladine Robert Lenk Spoštovano uredništvo NT Zelo nas je razveselil celovški radio ORF, ko nam je podal v petek, 10. 2. 1984, oddajo pesmi Milke Hartmanove in Hanzija Artača. Slišali smo nekaj čisto novih viž, zelo dober pevski zbor s prelepimi glasovi. Veselilo nas bi, če bi jih še lahko večkrat slišali v ORF. S tem bi se lahko radijski program brez dvoma olepšal. Pepca Stornik, Marija Gabriel, Anton Gabriel, Milica Janežič, Rezi Obilčnik, Janko Janežič, Augusta Janežič, Katarina Romauch, Jelica Stenier. 0 dobrem oiiu iz Kertffe stiskalnice na Letini Solata z bučnim oljem ali z oljem iz sončnic — včasih je bila (predvsem pri kmetih) nekaj povsem običajnega. Sedaj so okusno bučno olje ter olje iz sončnic nadomestile „Bona-doze“ ali pa neužitna kemija. Baje je to ceneje, baje na trgu ni več dovolj pristnega domačega olja. Zadnje gotovo ne drži: treba se je peljati samo na Letino pri Šmihelu, k Romanu Kertu. Tam dobite olje, da se vam bodo sline cedile. Vrhu tega čisti kri in ima še marsikateri drugi zdravilni učinek. obtok, želodec, ledvice in proti prostasti in raku(l). Za ženske, ki bi rade do smrti ostale lepe, še to: če imate na obrazu grde gube — bučno olje pomaga. Vsekakor pa nisem naštel Roman Kert, najstarejši sin Stravnikove hiše na suških Gradičah, je po poklicu kmet, še bolj natančna označba njegovega poklica pa bi se morala glasiti „Bastler“. Iz vsega, kar vzame v roke, nastane nekaj praktičnega, za kar bi, če bi kupil, moral drago plačati. Tako je že pri svoji novi hiši skoraj vse sam naredil: mizarstvo, streho, elektriko, ploščice za kopalnico itd. Nič drugače ni bilo pri njegovi oljarni, ki jo vodi od leta 1980 naprej. Za proizvajanje bučnega olja, olja iz sončnic in „totra“ (Totter) potrebuješ namreč nekaj strojev, „ki bi me,“ tako Roman Kert v pogo- Piše Janko Kulmesch voru z Našim tednikom, „stali več kot milijon šilingov." Dejansko so ga stali samo petdeset tisoč šilingov, ker „sem skoraj vse stroje sam naredil, večinoma iz starih, pravzaprav že neuporabljivih naprav" (Kert).. Stiskalnico za olje (Ol-presse) pa ima tako, kot nobeden drugi oljar: napravil si jo je docela po lastnem načrtu, brez kakih navodil v strokovnih knjigah ali od ljudi, ki že imajo na tem področju poklicne izkušnje. Kaj vse se zgodi, preden priteče okusno olje iz „gobca“ stiskalnice? Roman Kert: „Sprva pridejo zrna v stroj za sortiranje, nakar dam zrna z boljšo kvaliteto v stroj za lupljenje. Nato pride na vrsto mlin, zmleta zrna pa v kotelj za praženje. Pražiti je treba 3—4 ure, nato je končno na vrsti stiskalnica, iz katere priteče tisto olje, ki ga lahko daš na solato ali pa ga uporabiš v zdravilne namene." Kateri so torej zdravilni učinki, npr. bučnega olja? Ba- je bučno olje koristi celo moški potenci, na vsak način pa je surovo bučno olje (tudi s tem vam Roman Kert lahko postreže) mdr. za boljši krvni Roman Kert (levo). — Redkost1*0' dvojezični napis v Podjuni vseh zdravilnih učinkov. Podrobnejše informacije lahko dobite na Letini v Kertovi oljarni ali pa vsak četrtek na celovškem in velikovškem trgu, kjer prav tako lahko kupite pristno domače olje. Gotovo vas bodo zanimale tudi cene, že zato, ker nekateri mislijo, da stane olje dandanes celo premoženje. Da temu ni tako, dokazujejo naslednje številke: za 1 liter olja iz sončnic plačate v Celovcu in Velikovcu na trgu 75,— šil.; na Letini pri Kertu pa 70,— šil. Liter čistega bučnega olja, ki je predvsem zdravilno olje, stane 180,— šil. (v Velikovcu in Celovcu), 170,— šil. (na Letini). Mešano bučno olje (50% iz buč, 50% iz sončnic in je predvsem za solato) stane tako v Celovcu in Velikovcu kot na Letini 110,— šil. Medtem ko stane 1 liter olja iz „totra“ 200,— šil., pa plačate za surovo olje iz sončnic (Kert: „Je zelo okusno in ima več vitaminov!") 80,— šil. (na Letini), oz. 85,— šil. (v Velikovcu in Celovcu. Predstavili smo vam domačina, ki kot eden izmed zadnjih oljarjev še skrbi za to, da si lahko privoščimo okusno olje za solato ali za zdravje. Če ga boste obiskali, pa boste zvedeli še več zanimivega ter — dobrega... Rupi Reichman novi predsednik Rilke Preteklo nedeljo, 19. februarja 1984, so se zbrali HaLiogris kreTudl^ian^ elani SRD „Bilka pri Miklavžu k občnemu zboru mačega društva, pozdravil nav-predvsem, da bi izvolili novi odbor. spzeVmeci njimi predsednika K občnemu zboru je prišlo presenetljivo veliko šte- sednikTs^H^TzijVSsa" vilo ljudi — bilo jih je okoli 100 — predvsem pa je to fzupan 9.gns je dejal, da je bno bila mladina, kar je že tudi dober znak, da bo društvo prečki ih' iS^mamiSj Tapra-tudi v bodoče moglo ohraniti to, kar so si veliki možje ^lcver’da se bo v okviru danih pred nami priborili ter da se bo ta dejavnost še nadalje s strTnfobčmlSud^v bodoče razvijala. dobivalo podporo. Zahvalil se ,e v imenu občine, ki je zainte-prireditve ne bo edini kriterij resirana na društveni dejavno-število obiskovalcev. Temu je sti Bilke, vsem, ki so se v tem energično ugovarjala Monika društvu udejstvovali. Novemu Gasser, ki je dejala, da je že ze- odboru, ki je bil nato izvoljen, je lo važno število obiskovalcev, zaželel pri delovanju tudi v bo-saj bi bilo za npr. igralce zelo doče obilo uspeha in je potrdil, neprijetno, če bi kakšno igro da bo podpiral ogromne napore morali uprizoriti pred kakimi 30 funkcionarjev. Micka Miškulnik ljudmi. Seher je dejal, da naj bi ie dejala, da je treba nuditi zbo-Ijudje hodili na prireditve pred- r°m več možnosti za nastopa-vsem iz zanimanja. Nadalje je nje. Člani občnega zbora so dejal, da se že pripravlja Ro; Pozdravili tudi podpisno akcijo žanski izobraževalni teden, pri Prizadetih mater v občini, ki na-katerem bodo letos v ospredju stopajo proti zahtevam KHD in referati o dvojezičnem šolstvu FpO za ločene šole v ljudskih in na Koroškem, saj je to vpra- Slavnih šolah, šanje sploh še v zadnjem času Po pozdravu Petra Sitterja, ki je tudi vodil občni zbor, so sledila poročila tajnika, blagajnika in referenta za Glasbeno šolo ter izobraževanje odraslih. Tajnik Rupi Reichman je v svojem poročilu dejal, da je imelo društvo od zadnjega občnega zbora 20 prireditev in se je zahvalil predvsem zborovodjem, voditeljicam mladinskih skupin in referentom za odlično opravljeno delo. Tudi poročilo blagajnika Gre-geja Reichmanna je bilo v zadoščenje članov občnega zbora, saj je imelo društvo od zadnjega občnega zbora naprej izdatkov le šil. 38.326,—, v društveno blagajno pa je prišlo šil. 106.349, — . V precej živahni diskusiji je Pavli Zablatnik dejal, da se v društvu polaga premalo važnosti na odrsko dejavnost ter, da bi bilo treba ponudbo na tem področju razširiti. Herbert Seher, referent za Glasbeno šolo in izobraževanje odraslih je dejal, naj za uspeh Kot prizadeta mati je Monika Gasser apelirala na vse matere, naj ne glede na ideologijo ali strankarsko pripadnost podprejo to podpisno akcijo, ki je za bodočnost naših otrok lahko velikega pomena. To je podprl tudi bilčovški župan Ogris, ki je dejal, da je to brez dvoma dobra akcija; tudi predsednik SPZ Tomi Ogris je pozval navzoče, naj posvetijo predvsem matere šolskemu vprašanju dosti pozornosti. V imenu SPD Bilka je Rupi Reichmann pozval zastopnike SPZ, da bi zavzeli stališče k akciji osrednjih organizacij na deželnem šolskem svetu zaradi šolskega nadzornika. Podpredsednik SPZ Hanzi VVeiss je pojasnil, da osrednje organizacije niso toliko protestirale proti osebi VViegeleta, ampak le bolj proti načinu postopanja oblasti, ki so preko predlogov organizacij samovoljno odločale o zasedbi mesta šolskega nadzornika. Več važnosti bo treba pola- postalo zelo pereče. Ani Reichmann je predlagala, naj se naredijo mesečno javne seje društva, katerih se lahko udeležujejo vsi člani. Občinski odbornik Anton Krušic je dejal, da moramo biti po izgubi velikih mož, kot so to bili npr. Miklavžev deda in Gaš-par Ogris-Martič, steber, da se bo društvena dejavnost tudi v bodoče razvijala. Novi predsednik „Bilke“ Rupi Reichmann gati tudi na politično udejstvovanje v občini, kajti brez jezika ni kulture — tako Herbert Seher. Po razrešnici staremu odboru je občni zbor soglasno izvolil novi odbor: predsednik Rupi Reichmann, podpredsednica: Anica Gasser, namestnik podpredsednice: Franc Krušic, tajnica: Rina Kropivnik, namestnica tajnice: Čili Miškulnik, blagajnik: Gregi Reichmann, namestnik blagajnika: Štefi Schellander, referenta za MoPZ: Marjan Einspieler in Toni Lausegger, referenta za MePZ: Hani Ogris in Rupi Gasser, za igre sta odgovorna: Tomi Gasser in Toni Lesjak, za prosveto: Herbert Seher in Marija Krušic, za Glasbeno šolo: Monika Gasser in Gašpar Ogris-Martič ml., za mladino in šport: Hanzi Reichmann, Milan Kropivnik in Micka Miškulnik. Po izvolitvi novega odbora se je predsednik Rupi Reichmann zahvalil članom za izkazano zaupanje in je dejal, da bo posebno še v tem času potrebno, da se bomo vsi združili in nadaljevali požrtvovalno delo velikih mož, ki so pred nami šli v večnost. Veliko upanje pa je naša študirajoča mladina, ki se bo po nekaj letih vrnila. Tomi Ogris se je zahvalil novemu predsedniku, da je bil pripravljen vzeti nase to odgovorno funkcijo in mu je zaželel pri bodočem delu mnogo uspeha. Heidi Stingler Doklada za Kfz Doklada za Kfz (Kfz-Pauschale) se izplača delojemalcu za stroške, ki so mu nastali zaradi dnevne vožnje z lastnim motornim kolesom ali z lastnim avtorrtobilom, na delo. Doklada za Kfz znaša pri uporabi motornega kolesa pri vožnji do 20 km: 5,25 dnevno 31.50 tedensko 136.50 mesečno 1638,— letno pri vožnji nad 20 km (zvišana doklada za Kfz) 8,— dnevno 48,— tedensko 208,— mesečno 2496,— letno Pri uporabljanju lastnega avtomobila znaša doklada za Kfz pri vožnji do 20 km: 22,— dnevno 132,— tedensko 572,— mesečno 6864,— letno pri vožnji nad 20 km: (zvišana doklada za Kfz) 32,— dnevno 192,— tedensko 832,— mesečno 9984,— letno. Zvišano doklado za Kfz dobi delojemalec le v primeru, če je pot od stanovanja do delovnega mesta in nazaj daljša kot 40 km. Delojemalec mora dokazati tudi, da je avtomobil pripuščen (javljen) na njegovo ime. Tudi če ima delojemalec zaradi uporabe lastnega avtomobila višje stroške, kot jih dobi iz doklade Kfz teh stroškov finančni urad ne upošteva kot stroške za reklamo. (Freibetrag fur VVerbungskosten). Stroški za popravila avtomobilov, ki nastanejo delojemalcu na poti k ali od delovnega mesta pri dokladi Kfz, niso upoštevani. Doklado Kfz pa ne dobijo ljudje, ki imajo možnost, da stanujejo na delovnem mestu. Heidi Stingler Kultura KKZ: seminar instrumentov ORFF na Rebrci Krščanska kulturna zveza je preteklo soboto in nedeljo vabila na Rebrco na seminar za družine, katerega so se lahko udeležili tudi posamezniki. Prof. Janez Bitenc, eden najbolj znanih avtorjev in skladateljev otroških pesmic je udeležence naučil nekaj novih otroških pesmic, ki jih je napisal in uglasbil prav za ta seminar. Prof. Bitenc je na Koroškem dobro znan, saj je tu vodil že vrsto tečajev. Ena najboljših strokovnjakinj in poznavalka instrumentov ORFF Ida Virt pa je dodala otroškim pesmicam spremlja- Piše Heidi Stingler vo z instrumenti ORFF, kot so to npr. boben, palice, ksilofon, triangel idr. Ida Virt je dalj časa študirala na inštitutu ORFF v Salzburgu in živi zdaj kot profesorica glasbe v Trbovljah. Ida Virt je imela že lansko leto na Koroškem z glasbeniki tak tečaj. Dvodnevni seminar na Rebrci pa je bil bolj namenjen družinam, da bi lahko skupno in v skupinah muzicirale, pele in plesale. Prireditelj Nužej Tolmajer, tajnik KKZ, je dejal v pogovoru, da je to bil prvi poskusni seminar ter, da se je proti pričakovanju udeležilo sedem družin. Tečaj je organiziral prav zaradi tega, ker je ugotovil, da se v družinah ne le poje, ampak tudi muzicira. Celica vsega kulturnega dela pa je družina in zaradi tega je potrebno, da se družine s takimi prireditvami aktivirajo ter, da imajo možnost srečavanja. Tolmajer je nadalje dejal, da je neverjetno, kakšno prijateljsko vzdušje je bilo med udeleženci tečaja in kaj vse so se v tem kratkem času naučili. Prav tako zadovoljna sta bila tudi voditelja tečaja, navdušeno pa so o tem seminarju pripovedovali tudi udeleženci. V pogovoru z NT je dejala Lenčka Budin iz Šmihela: „Seminar v celoti mi je zelo ugajal. Vzdušje je bilo sproščeno in vsi smo uživali, na kakšen način so nas voditelji seminarja naučili nove otroške pesmice. Otroci so bi- li tako navdušeni, da zdaj doma vsak dan ponavljamo te pesmice.11 Prav tako zadovoljni s seminarjem na Rebrci so bili Terezija Kapun in njeni otroci: „Prvič sem bila na takem tečaju. Šla sem bolj zaradi otrok, a tudi meni je zelo ugajalo. Všeč so nam bile zgodbice, ki so bile vključene v pesmih. Pesmice so bile preproste, a otrok je kljub temu ta dva dni slišal in govoril lepo slovenščino.“ Anji Kapun pa je najbolj ugajala pesmica Zajčka Kazimirčka. Sama se uči dva instrumenta in je bila zelo navdušena nad tečajem. Prireditelj si želi, da bi tudi v društvih ustanovili take skupine, saj bi voditelja prof. Bitenc in Ida Virt rada prišla tudi na podeželje in vodila tam take tečaje. Kako se zabavajo otroci oz. družine pri učenju otroških pesmic, si bomo lahko ogledali v okviru Božanskega izobraževalnega tedna na družinskem popoldnevu. NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „ Narodni svet koroških Slovencev". ZVEZNA GIMNAZIJA ZA SLOVENCE V CELOVCU OBJAVA Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu sporoča: 1. Po posebnem odloku Zveznega ministrstva za pouk in umetnost naj prijavijo starši svoje otroke, ki jih želijo dati v šolskem letu 1984/85 na gimnazijo, takoj po končanem prvem semestru tega šolskega leta, v času od 13. do 29. 2. 1984, ravnateljstvu Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Ob prijavi za sprejem je treba predložiti ravnateljstvu spričevalo prvega semestra 4. razreda ljudske šole, rojstni list in dokaz avstrijskega državljanstva. 2. Pravočasno prijavljeni učenci, ki bodo ob koncu šolskega leta 1983/84 po oceni ljudskošolske konference sposobni za vstop v prvo vrsto glavne šole (ERSTER KLAS* SENZUG), bodo sprejeti na gimnazijo brez sprejemnega izpita. 3. Prijavljeni učenci, ki ne bi dosegli tako dobre ocene, bi morali delati sprejemni izpit. Za sprejemni izpit, pri katerem bo izpitna komisija gimnazije presodila sposobnost učenca, bo treba otroka prijaviti v prvi polovici junija 1984. Sprejemni izpiti bodo v sredo, 4. julija 1984. 4. Konec maja 1984 bo vodstvo ljudske šole javilo gimnaziji učni uspeh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateljstvo gimnazije pravočasno obvestilo starše o sprejemu učenca oz. o potrebi prijave k sprejemnemu izpitu. 5. Zakasnele prijave bodo v izjemnih primerih še možne s posebnim dovoljenjem Deželnega šolskega sveta. 6. Za vstop v višje razrede je potreben poseben razgovor z ravnateljem. Prijave za sprejem v gimnazijo lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa se obrnete pismeno na naslov: Zvezna gimnazija za Slovence, Prof.-Janežič-PI. 1, 9020 Klagen- furt/Celovec. Ravnatelj: dr. Reginald Vospernik I. r. V ovkiru koncertov „OD PLIBERKA DO TRABERKA" nastopajo sledeči koroški zbori: SOBOTA, 25. 2. 1984, ob 19. uri v Prevaljah: MePZ „Podjuna“ iz Pliberka in Suški oktet v kulturnem domu v Kotljah (ob istem času) MoPZ SPD „Trta“ iz Žitare vasi v Žerjavu (ob istem času) MoPZ „Edinost“ iz Pliberka NEDELJA, 26. 2. 1984, ob 14.30 uri v Pliberku — gostilna Schvvarzl MoPZ „Edinost“ iz Pliberka Uredništvo: Jože VVakounig (glavni urednik), uredniki: Janko Kul- mesch, Heidi Stingler in Franc VVakounig; Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Tisk: Mohorjeva/Hermagoras, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: „Naš tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (0 42 22) 51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23. Letna naročnina: Avstrija: 210.— šil., Jugoslavija: 600,— din., ostalo inozemstvo: 350.— šil. (650.— šil. zračna pošta). Krščanska kulturna zveza v Celovcu vabi na osrednji koncert KOROŠKA POJE „Naša pesem in beseda" v nedeljo, 11. marca 1984, ob 14.30 uri v Domu glasbe v Celovcu Nastopajo: MePZ „Podjuna“ iz Pliberka, ženski oktet SPD „Obir“ z Obirskega, MeMZ Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu, MoPZ SPD „Radiše“ z Radiš, MePZ SPD „Rož“ iz Št. Jakoba v R., tamburaški zbor SPD „Jepa-Baško jezero" iz Loč, MePZ „Rupa/Peč“ s Primorske (Italija) in MoPZ KUD „Stane Žagar" iz Krope v Sloveniji Vstopnice v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih in zastopnikih farne mladine; v pisarni Krščanske kulturne zveze v Celovcu (tel. 04222 - 51 2528-23 ali 24) in eno uro pred koncertom. Kultura Zvedeli pa smo, da to niso pravi ujetniki, ampak delovne brigade. Z njimi so ravnali prav tako nečloveško kot s Poljaki. Esesovci so te fante preko ograje obmetavali s kamenjem, kadar so stali v vrsti za hrano. Od več kot tisoč teh Rusov jih je ostalo živih samo nekaj čez dvesto. Pozimi smo morali delati v najhujšem mrazu in dežju v isti obleki kot poleti, tako da je neverjetno, kako smo zdržali. Nedelje za nas ni bilo; delali nismo le na večje praznike, kot je Velika noč, Novo leto, Hitlerjev rojstni dan ali, recimo, če so Nemci zavzeli kakšno večje mesto ipd. Ti prosti dnevi pa niso bili namenjeni nam, ampak esesov-cem. Nam ti dnevi niso nič pomenili, saj so esesovci vedno našli vzrok, da smo na take dni ostali brez hrane. Rekli so, na primer, da so komande premalo naredile, da v barakah postelje niso prav postlane ipd. Za dovažanje materiala, ki smo ga potrebovali pri zidavi, pa nismo imeli niti konjev niti kamionov. Material smo dovažali z vojaškim vozom, v katerega so bili vprežem jetniki. Ob oj niči so bile železne verige za vprego, nanje pa privezane vrvi s pasovi. Vozove so navadno vozili Židje. Večkrat sem videl, kaj so počenjali s temi ljudmi. Ko so na primer peljali voz skozi glavna taboriščna vrata, se je pojavil sadistični esesovec, ki je v smehu ukazal tistemu pri V Spomini Simeja 5 Martinjaka na kacetno dobo Buchemvald Uredniški odbor zavori, naj jo odvrti. Voz je tekel navzdol v taborišče vse hitreje in z njim vred izmučeni jetniki, dokler se voz ni prevrnil in so jetniki obležali na tleh. Tudi tu jih je veliko obležalo za vedno. Ko smo tlakovali cesto za bodečo žico v dolžini dvaindvajset kilometrov, smo morali pospraviti tudi ves bukov les, ki smo ga tu posekali. Za to delo smo izbrali take internirance, ki so znali podirati debla in čistiti hlode, mi pa smo takoj za njimi pospravljali veje ter odkopavali korenine. Les je bil namenjen za bloke. Hlode smo nosili tako, da smo se postavili v vrsto, dvignili hlod na ramena in ga nesli en kilometer daleč na žago. To je bilo težaško delo in ne vem, če bi še dolgo prestal v tej komandi. Sreča pa mi je bila naklonjena in prišel sem v drugo delovno komando. Pomagal mi je prijatelj, s katerim sva od začetka sedela skupaj za mizo in se večkrat pogovarjala. Prej je bil funkcionar nemške komunistične partije v Frankfurtu, v taborišču pa kapo skladišča za obleke in druge jetniške stvari. Obljubil mi je, da me bo spravil v svojo komando. In res: čez nekaj dni sem zvedel, da grem lahko z njim na delo. Tu sem lahko delal sede. Krpali smo posteljne blazine za jetnike. Zame je bilo to delo prav lahko, saj sem že doma večkrat kaj prisil. Tu sem tudi laže prišel v stik z jetni-škim taboriščnim vodstvom in tako pomagal kakemu Slo- vencu ali Jugoslovanu, saj sem že iz delavnice lahko videl novince. Tako smo vsi vsak dan spraševali, ali je kaj novincev iz dežel, iz katerih smo bili mi. Tovariši, ki so delali v taboriščnih pisarnah, so nam to tudi lahko vsak ve-'' čer povedali. Ko sem prišel v taborišče, niti en večer nismo šli takoj po apelu v barake. Najprej so k vhodnim vratom klicali tiste, ki so dobili tisti dan kazni. Kazen pa si dobil že za to, če si pri delu stal ali če si izpustil iz rok kramp ali lopato. Ko so bili tisti, ki so jih čakale kazni, pri vratih, je esesovec po mikrofonu povedal, zakaj so dobili kazen in kakšna bo. Navadno je bilo to od pet do petindvajset udarcev na „boku“ — po zadnji plati. „Bok“ je bil podoben mizi, kak meter širok, na obeh stranicah pa sta bila pribita dva pasova z zaponko. Jetnik je moral leči na „bok“, kjer so ga privezali tako trdno, da se ni mogel premakniti. Nato se je začelo pretepanje z žilavko. Jetnik je moral sam glasno šteti udarce, če pa se je zmotil, je esesovec pričel znova. Mene je ta kazen na srečo doletela samo enkrat. Če so komu dodelili več kot deset udarcev, ta navadno niti ni več stokal, ker ga je samo še hudo peklo in je bil ob sapo. Zadnje udarce mu je dal esesovec ponavadi čez ledvice, kar ni bilo brez posledic. (Dalje prihodnjič) STROKOVNA ŠOLA ZA ŽENSKE POKLICE zavoda šolskih sester v Št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu OBJAV Po odloku Deželnega šolskega sveta je na dvojezični Sim-kovni šollza ženske poklice zavoda šolskih sester v Št. Pe,m Sl. Jakobu . 1. razred 3-letne strokovne šole za zenske poklice m v v i—•_________ *i! od 13. do 29. februarja 1984. Formularje.za vpis lahko dobite že sedaj v šolski pisarn Izpolnjene tiskovine je treba na šoli oddati najkasneje do 29. februarja 1984. Priložiti morate polletno šoJsko obvestilo v origina- POGOjTi- SPP^M v rnPP-Kn«P-o opravljena k. TjUSir2aotSi;s«ps»iKi5»:si;;ia »a p°OOJ.ftSP!,&IE".'lL.JO'"ž"a.a:.sg' od 4.-8. šolske stopnje), zabavna glasba. — Spominjf K 1 Torek, 28. februarja: 09.30—10.00 Land an der Drau ~~ Dežela ob Dravi. 4.10—15.00 Koroški obzornik ~~ Otroci za pust. Sobota, 25. februarja: 09.00—09.55 Voščila. Nedelja, 26. februarja: 07.05—07.35 Duhovni nagovC ^reC*a> 29. februarja. — Naj pesmica naša daril6 14.10—15.00 Koroški obzornik vam bo. ~~ Veseli val. Ponedeljek, 27. febr.: četrtek, 1. marca: 14:10—15.00 Koroški obzornik 14-10—15.00 Koroški obzornik — Iz ljudstva za ljudstvo „lz pl' " literarne zakladnice: 140- berškega konca" (Herman Gen* ®,r>ica rojstva pisatelja Josipa in Hubert Krop) JUrčiča — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Plavi Max — 22.30 Zrcalo tedna — 22.50 Mi-riam Makeba — 23.15 Poročila. Nedelja, 26. februarja: 9.30 Poročila — 9.35 Živ žav —■ 10.20 Modro poletje — 10.50 Pesem — 11.40 625 — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Poročila — 14.50 Prisluhnimo tišini — 15.20 Čez tri gore — 15.50 Poročila — 15.55 Letniki 1960—1970 — 16.55 Športna poročila — 17.10 Taras Duljba — 19.23 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Igmanci — 21.05 Športni pregled — 21.35 Živeti z naravo — 22.20 Poročila. Ponedeljek, 27. februarja: 8.50 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 17.20 Poročila — 17.25 Meseček — 17.55 Ukrepi civilne zaščite, skupna akcija — 18.30 Podravski obzornik — 18.35 Glasba za mlade — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Tu-ropoljski top — 21.20 Prepovedani sadež doktorja Fausta — 22.00 TVD II. Torek, 28. februarja: 8.50 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 17.35 Poročila — 17.40 Slovenske ljudske pravljice — 17.55 Mešani mladinski zbori — 18.25 Severnoprimorski obzornik — 18.40 Mravlje — 19.10 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Življenje in dogodivščine Nicholasa Nickle-byja — 21.00 Aktualno — 22.00 TVD II. Sreda, 29. februarja: 8.50 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 18.00 Poročila — 18.05 Ciciban, dober dan — 18.25 Gorenjski obzornik — 18.40 Sava — reka, ki življenje daje — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Film tedna: Sorodniki — 21.35 Kulturne diagonale — 22.05 TVD II. Četrtek, 1. marca: 8.50 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 17.50 Poročila — 17.55 Odprava zelenega zmaja — 18.25 Zasavski obzornik — 18.40 Obramba in samozaščita — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Tednik — 21.05 Diamanti na nebu — 21.55 TVD II. Petek, 2. marca: 8.50 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 17.00 Poročila — 17.05 Jazz na ekranu — 17.55 Modro poletje — 18.25 Obzornik ljubljanskega območja — 18.40 Turizem — možnost in priložnost — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Naselbinska kultura na Slovenskem — 20.35 Ne prezrite — 20.50 Ura z Agatho Christie — 21.40 TVD II — 21.55 Divje zasledovanje. PRIPOROČAMO VAM SLEDEČA FILMA TEDNA Ljubljanska TV 1, sreda, 29. 2. 1984, 20.00 Sorodniki (sovjetski barvni film) Marija obišče hčer Nino. Njuni odnosi so že dalj časa problematični. Mati zameri hčerki predvsem to, da sta z možem pred ločitvijo. Marija je sicer sama ločena, pa vendar hoče za vsako ceno rešiti hčerki zakon, vnukinji pa vrniti očeta .. Ponedeljek, 27. 2. 1984, o 2J°5. - Prepovedani sadež doktorja Fausta (ali Bergantova polnokrvnost) - dokumentarec meseca V Gameljah pri Ljubljani živi Srečko Bergant, doktor In inženir kemije. Že nekaj časa opo-zarja nase s svojim načinom življenja in s svojimi psihofizičnimi lastnostmi, ki jih sam imenuje polnokrvnost. Bergen-tovl poskusi z lastnim organizmom niso znanstveni. Toda sam nas prepričuje, da je staranje, kakršno poznamo, nenaravno in da se je njemu posrečilo »mladostno občutje čim dlje ohraniti", ker je pač spoznal, kaj je prepovedani sadež. 2. SPORED Petek, 24. februarja: 17.25 TVD — 17.45 Pisani svet — 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Radenci 83 — 19.30 TVD — 20.00 Glasbeni magacin — 20.45 Zagrebška panorama — 21.00 Porota — 22.00 Nočni kino: Konstanta. Sobota, 25. februarja: 15.45 Rdeča nogavica — 17.15 Diči, diči, diča — 18.00 Izjava — ! 19.00 Glasbena oddaja — 19.30 TVD — 20.00 Kva, kva, top — 20.30 Feljton — 21.15 Poročila — 21.20 Športna sobota — J 21.45 Verdijevo življenje Nedelja, 26. februarja: 15.00 Boks — »Zmagovalec Beograda" — 17.25 Glasbeno popoldne — 18.40 Dokumentarna oddaja — 19.10 Turistični vodič — 19.30 TVD — 20.00 Dokumentarna oddaja — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Nicholas Nickleby. Ponedeljek, 27. februarja: 17.25 TVD — 17.45 Prehodna postaja — 18.00 Ilustrirane zgodbe — 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Glasbeni album — 19.00 Športna oddaja — 19.30 TVD — 20.00 Znanost — 20.50 Zagrebška panorama Torek, 28. februarja: 17.25 TVD — 17.45 Kdor hoče ta zmore — 18.15 Branje — 18.45 Na drugačen način — 19.30 TVD — 20.00 Pesem današnjega trenutka — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Liki revolucije — 21.35 Zagrebška panorama Sreda, 29. februarja: 17.25 TVD — 17.45 Beli kamen — 18.15 Zdravi zobje — 18.45 Od vsakega jutra raste dan — 19.30 TVD — 20.00 Lov za zakladom — 21.00 Zagrebška panorama — 21.15 Glasbena dogajanja. Četrtek, 1. marca: 17.25 TVD — 17.45 Smogovci — 18.15 Znanost — 18.45 Zabavno glasbena oddaja — 19.30 TVD —• 20.00 Umetniški večer — 21.55 Zagrebška panorama. Petek, 2. marca: 17.25 TVD — 17.45 Pisani svet — 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Tribuna — 19.30 TVD — 20.00 Zvoki Bitefa — 20.45 Zagrebška panorama — 21.00 Mimogrede rečeno — 21.50 Nočni kino: Revolver. Prireditve PRIREDITVE • Obirsko KONCERT Prireditelj: Alpski klub Obir Kraj: pri Sriencu na Obirskem Čas: sobota, 25. 2. 1984, ob 19.30 uri Nastopajo: Moški pevski zbor „Kralj Matjaž" iz Libuč — Ha-nes Košutnik, Trio Oraže iz Borovelj, Obirski vižarji, Franci Pavlič — harmonika Po koncertu bodo zabavali obirski vižarji. • Kotmara vas KONCERT Prireditelj: Katoliška, prosveta v Kotmari vasi Kraj: farna dvorana v Kotmari vasi Čas: nedelja, 26. februarja, ob 14.30 uri Nastopata: Moški oktet s Suhe — Engelbert_ Logar, Ansambel Korenika iz Šmihela — Albert Krajger e Št. Jakob Strokovno predavanje o sadjarstvu Prireditelji: Slovenska kmečka zveza v Celovcu, Kmečko gospodarska zadruga v Št. Jakobu in SPD „Rož“ v Št. Jakobu v Rožu Kraj: društvena soba nad Posojilnico v Št. Jakobu v Rožu Čas: sobota, 10. marca, ob 13.30 uri Predava: inž. Franc Lomberger (Kmetijski zavod Maribor) Ob slabem vremenu bo predavanje preloženo na 27. marec, isti čas in kraj. • Škofiče Strokovno predavanje o sadjarstvu Prireditelja: Slovenska kmečka zveza v Celovcu in Kmečko gospodarska zadruga v Škofičah Kraj: v gostilni Andervvald (Vožl) na Suhi Čas: sobota, 10. 3., ob 9.30 uri Predava: inž. Franc Lomberger (Kmetijski zavod Maribor) Ob slabem vremenu bo predavanje preloženo na 27. marec, isti kraj in čas. • Železna Kapla Strokovno predavanje o socialnem vprašanju Prireditelja: Slovenska kmečka zveza v Celovcvu in Kmečko gospodarska zadruga v Železni Kapli Kraj: hotel Obir v Železni Kapli Čas: ponedeljek, 27. februarja, ob 9.30 uri Predava: dr. Rosvvitha Kug-litsch od Kmetijske zbornice • Žitara vas Lutkovna predstava: -ZVEZDICA ZASPANKA- Fran Milčinski Prireditelj: SPD „Trta“ v Žitari vasi Kraj: ljudska šola v Žitari vasi Čas: nedelja, 26. 2. 1984, ob 14.30 Soprireditelja: SPD „Srce“ v Dobrli vasi, Farna mladina v Št. Lipšu • Št. lij KONCERT Prireditelj: Katoliška prosveta v Št. liju Kraj: dvorana pod cerkvijo v Št. liju Čas: nedelja, 26. februarja, ob 19.30 uri Nastopata: Moški oktet s Suhe — Engelbert_Logar, Ansambel Korenika iz Šmihela — Albert Krajger V pozdrav bo zapel MePZ „Mojcej“ iz Št. lija • Celovec POTOVANJE PO ZAHODNI EVROPI Zveza koroških partizanov v Celovcu vabi na tradicionalno vsakoletno potovanje, tokrat na 15-dnevno potovanje po juž-nozahodni Evropi, preko Italije, Francije, Španije in Portugalske. Čas: torek, 24. april, ob 6. uri iz Celovca, do 8. maja. Potujemo z udobnim Sienčni-kovim avtobusom, šofer Han-zej Wutte. Cena je zelo ugodna, 15-dnevno potovanje z vso oskrbo šil. 7700,—. Prosimo za pismene prijave na Zvezo koroških partizanov 9020 Celovec, Gasometergasse 10 ali po telefonu ddpoldne 04222/513752, popoldne pa 593774. (Točnejši spored objavljamo v naslednji številki.) • Zmotiče pri Brnel Strokovno predavanje pod tematiko ..Zaščitna sredstva za žito in koruzo — gnojenje" Prireditelja: Slovenska kmečka zveza v Celovcu in Kmečko gospodarska zadruga na Brnci Kraj: pri Prangarju v Zmotičah pri Brnci Čas: četrtek, 1. marca, ob 9.30 uri Predava: inž. Aleksander Kassl • Rožek PUSTNA PRIREDITEV S PLESOM Prireditelj: KD Marko »Petro-vič“ v Rožeku Čas: sobota, 25. 2. 1984, ob 20.00 uri Kraj: v gostilni pri Kosi na Ravnah • Celovec VI. ZIMSKI POHOD „ARIHOVA PEČ" v spomin na padle borce pod Arihovo pečjo februarja 1945 ki bo v nedeljo, 4. marca 1984, s pričetkom ob 10. uri pri Polancu na Čemernici (Hodnina) nad Št. Jakobom v Rožu. • Železna Kapla Lutkovna predstava: »ZVEZDICA ZASPANKA" Fran Milčinski Prireditelj: SPD „Zarja“ v Železni Kapii, SPD „Obir“ na Obirskem Kraj: farna dvorana v Železni Kapli Čas: nedelja, 26. 2. 1984, ob 11. uri • Brnca Odrska predstava: „NAŠI LJUBI OTROCI" — komedija v treh dejanjih Prireditelj: SPD „Dobrač“ na Brnci Čas: sobota, 25. 2. 1984, ob 19.30 uri Kraj: kulturni dom na Brnci Nastopajo igralci domačega društva. • Globasnica PUSTOVANJE Prireditelj: Farna mladina v Globasnici Čas: sobota, 25. 2. 1984, ob 20.00 uri Kraj: farni dom v Globasnici (Nastopa tudi čarovnik) • Žvabek PUSTOVANJE Prireditelj: KPD „Drava“ v Žva-beku Čas: sobota, 3. 3. 1984, ob 19.30 Kraj: farna dvorana v Žvabeku Spored: igra — »Podlaga zakonske sreče" (igrajo: Berta Perč, Mirko Perč, Uli Potočnik, Branko Kolter, Vida Krištof; režija: Branko Kolter) Nastop otroške skupine, pev-sko-instrumentalne skupine, vi-žarjev in ansambla »Energija". • Vogrče Veseloigra: „JEPE S HRIBA" Prireditelj: Farna mladina Vo-rče as: nedelja, 26. 2. 1984, ob 19.30 uri Kraj: farna dvorana Vogrče • Pliberk Veseloigra: „JEPE S HRIBA" Prireditelj: Farna mladina Pliberk Čas: nedelja, 4. 3. 1984, ob 19.30 uri Kraj: farna dvorana Pliberk Nastopajo igralci farne mladine Vogrče. • Sele-Kot TRADICIONALNO PUSTNO SREČANJE Prireditelj: SPD »Herman Velik" Čas: na »debeli četrtek" 1. 3. 84 Kraj: pri Lenčiji na Bajtišah Št. Primož Komedija N. V. Gogolja »ŽENITEV" Prireditelj: SPD »Danica" v Št. Vidu Čas: nedelja, 26. 2. 1984, ob 14. uri Kraj: kulturni dom »Danica" v Št. Primožu Gostuje: PD Jezersko Režija: Silvo Ovsenk • Radiše Veseloigra: »JARA MEŠČANKA" (Jovan Popovič) Prireditelj: SPD »Radiše" na Radišah Čas: nedelja, 26. 2. 1984, ob 15. uri Kraj: kulturni dom na Radišah Gostuje igralska skupina KD Brezje. • Železna Kapla STROKOVNO PREDAVANJE: »Nova fiziološka spoznanja o krmljenju govedi" Prireditelj: Slovenska kmečka zveza in Kmečka gospodarska zadruga v Železni Kapli Predava: dr. Heinz Pammer Čas: torek, 6. 3. 1984, ob 9.30 uri Kraj: hotel Obir v Železni Kapli • Tinje KONCERT — GLASBENI IN PEVSKI NASTOP SLOVENSKIH ŠTUDENTOV GLASBE Prireditelj: Dom v Tinjah Čas: nedelja, 26. 2. 1984, ob 19.30 Kraj: Dom v Tinjah LJUDSKO SUKANJE Prireditelj: Dom v Tinjah Čas: v soboto, 25. 2. 1984, od 9. do 17. ure in v nedeljo, 26. 2. 1984, od 9. do 17. ure V tečaju se bomo posvetili posebno in predvsem slovenskim motivom. Voditeljica: ga. Anica Vrečar 9. BOŽANSKI IZOBRAŽEVALNI TEDEN od sobote, 10. 3. 1984, do nedelje, 18. 3. 1984 Prireditelji: SPD »Gorjanci" v Kotmari vasi, SPD v Št. Janžu, SPD »Kočna" v Svečah, SPD „Rož“ v Št. Jakobu v R., KD »Peter Markovič" v Rožeku, SPD »Jepa-Baško jezero" v Ločah, SPD v Borovljah, SPD »Vrtača" v Slovenjem Plajber-ku, SPD »Bilka" v Bilčovsu II. ljudski tek v Pliberku REZULTATI: Dekleta I: Veronika Kramer, Pliberk; Danica Kramer, Pliberk. Frantje I: Danilo Katz, Pliberk; Er-win VVoleher, Pliberk; VVerner Wriesnig, Pliberk. Dekleta II: Veronika Kramer, Non-ča vas. Fantje II: Zdravko Šumer, Ravne; Tomas VVuntschek, Pliberk; Ha-rald VVaitschacher, Pliberk. Ženske splošni razred: Ančka Mul-ler, Pliberk; Evelin Schiefer, Pliberk; dr. Micka Bakondy, Pliberk. Starostni razred (ženske): Irene Leypold, Pliberk; Dagmar Prešeren, Pliberk; Rozina Buchvvald, Nonča vas. Splošni razred (moški): Tomaž Ro-bač, Ravne; Alojz Napotnik, Pliberk; Miha Klančnik, Ravne. Starostna skupina (moški): Ferdo Forstner, Ravne; Oto Šumer, Ravne; Štefan Prešeren, Pliberk. Športno društvo Pliberk se še enkrat zahvaljuje vsem društvom in podjetjem, ki so darovali pokale in druge dobitke, Pa tudi tistim, ki so pripomogli k tako uspešni tekmi. 3. tek za Božanski pokal 40 tekačev se je udeležilo 3. teka za Božanski pokal, ki je bil v nedeljo v Selah. Dobro pripravljena proga (kljub snegu, ki je padel v noči od sobote na nedeljo) je dobro držala, v zadovoljstvo vseh tekačev. Po treh tekih vodi Franc Ur-schitz iz Loč. (Ostali rezultati v naslednji številki NT.) Naš tednik — slovenski šport Zadnjo nedeljo je Športno društvo v Pliberku priredilo II. ljudski tek na smučeh za pokal Top-športa. Odlična proga in dobro vzdušje — kljub slabemu vremenu — sta pritegnila nad 60 tekmovalcev, med njimi tudi tekmovalci z Raven na Koroškem. III. Tradicionalni turnir za pokal KDZ/Naš tednik/PoBo v soboto, 3. marca 1984, v NOGOMETNI DVORANI V VETRINJU Tekme se začnejo ob 14. uri. Sodelujejo: KDZ/NT, PoBo, SV Justiz Salzburg, Klima Celje, DSG Vogrče, Dvor, Erdbevv. Petek Št. Lipš, NS Lena in Blaže j Podjuna. Prisrčno vabljeni! ki bo v soboto, 3. marca 1983, ob 14. uri na Libiču na Blatu. Prijave možne do petka, 2. marca 1984, do 17. ure v Posojilnici Pliberk 0 42 35 / 25 83 ali Topšport 0 42 35 / 20 41 Vsi prisrčno vabljeni! veleslalom Športno društvo Pliberk vabi na Pogoji: obvladanje slovenščine in nemščine ustno in pismeno, vodstvene zmožnosti in izkušnje z delom pod pogoji REFA. Za mesto vodje se lahko potegujejo tudi inozemci. Pri do-bitju dovoljenja za delo in bivanje radi pomagamo. Interesenti se naj pismeno obrnejo na upravo Našega tednika pod šifro „GOSPO“. vodjo produkcije Tovarna oblačil na Koroškem išče Oglasi/šport Naš športni reporter Škandal v Sarajevu: kdo je zdaj res kriv? S hokejistom kompaj-nom in domačinom V/aii-nerjem so se na olimpijskih igrah v Sarajevu začele diference med Jugoslavijo in Avstrijo. Kdo je bil kriv izpadov, nihče ni mogel objektivno oceniti. Dejstvo pa je, da so se zadnji dnevi olimpiade izrodili v pravi škandal, katerega so zasledovali milijoni ljudi po vsem svetu. Obnašanje jugoslovanskih gledalcev je bilo pri smučarskih skokih in slalomu vse drugo kot športno in olimpijsko. Pri vsakem nastopu Avstrijca je publika žvižgala od začetka do konca teka. Da so pri tem popolnoma po krivem nastradali npr. avstrijski smučarji, verjetno ni zanimalo niti jugoslovanske gledalce ne jugoslovanskega časopisja. Velik del krivde tega olimpijskega škandala pa nosi nedvomno tudi avstrijsko časopisje, ki je venomer kritiziralo igre. Prinašalo je dnevno slabe novice iz Sarajeva in te še dodatno negativno komentiralo. Gotovo se lahko upravičeno razburjamo nad nešportno jugoslovansko publiko, ki je verjetno zamenjala smučanje z nogometom oz. sploh ne pozna razlike med tema panogama. Na olimpiadi 1976 v Innsbrucku je doletela tekmovalce iz NDR ista usoda s strani avstrijske publike. Danes kritizirajo avstrijski časopisi te izpade v Sarajevu, ne zavedajo se oz. nočejo pa se zavedati, da so oni bili pravzaprav tisti povod, iz katerega se je potem izcimil ta, za Avstrijo in seveda predvsem za organizatorja veliki olimpijski škandal. Šport STRAN -J0 ČETRTEK, 23. februarja 1984 Slovenska gimnazija v Celovcu: uspešna kot še nikoli poorei! Zmagovalec: Tomaž Moschitz Pred kratkim so koroški gimnazijci imeli svoja smučarska prvenstva. Na Dobraču so želi zastopniki Slovenske gimnazije izredno dobre uspehe. Pravijo, da slovenska gimnazija pri smučarskih tekmah še nikoli poprej ni doživela tako lepih uspehov kot tokrat. Gimnazijo so zastopali predvsem člani ŠD Št. Janž ter Selani. Pri dekletih do 11. leta je zmagala Šentjanžanka Elizabeta Moschitz pred svojo klubsko prijateljico Gabrijelo Baumegger. Tudi v skupini mlajših šolarjev sta bila najboljša 2 Šentjanžana in sicer Toni Pscheider in Martin Moschitz. Pri starejših šolarjih si je priboril zmago še Tomaž Moschitz. Najbolj uspešna iz vseh pa so tokrat bila tri šent-janška dekleta, sestri Klavdija in Brita Kropiunig s trgovske akademije in Dominike Užnik s Slovenske gimnazije — osvojile so si prva tri mesta v mladinski skupini in tako odločno premagale ostalih 17 v Rado Avdič trener Treibacha Bivši trener SAK Rado Avdič je novi trener Treibacha, ki trenutno zaseda v vzhodni podligi zadnje mesto. Rado Avdič je postal s SAK-om prvak podlige in je nato zapustil SAK. Uspeh s SAK-om je bil verjetno merodajen za pogodbo s Trei-bachom. Zmagovalec: Toni Pscheider in zmagovalka ... tej skupini. Za nadaljno preše- gimnazijo. Selana Danijel in nečenje sta poskrbela še mla- Magda Dovjak pa sta še izpo- dinca Marjan Kunčič in Martin polnila ta čudoviti uspeh z raz- Obiltschnig, ki sta si osvojila veseljivim 3. mestom, vsak v 2. in 3. mesto za Slovensko svoji skupini. ... Elizabeta Moschitz Trbiž: uspešen nastop ŠD Št. Janž V Trbižu se je predzadnjo soboto zbralo nad 350 smučarjev iz zamejstva, ki so se borili za 3. prehodni pokal bratstva treh dežel. Najbolj močno zastopani so bili smučarji iz Slovenije, z Jesenic, iz Kranja, Ljubljane, Viča itd. Sodelovali pa so tudi športniki iz Furlanije-J u lijske krajine. Smučarski klub Devin je skupno s športnim društvom „Mla-dina“ lepo pripravil to tekmo. Številčno najbolj pičlo smo bili zastopani Korošci in sicer z 12 člani ŠD Št. Janž, ki pa so se nasproti 350 konkurentom zelo dobro odrezali. Na krajši progi je v skupini otrok do 9. leta vozil najmlajši tekmovalec 6-letni Danijel Užnik najboljši čas. Njegova sestra 15-letna Dominike pa je na dolgi progi z najboljšim časom dneva premagala nad 80 deklet, med drugimi tudi dve kaderski tekmovalki z Jesenic in iz Kranja. Zelo bojevito sta vozila tudi Tomaž Moschitz in Mihi Obiltschnik, ki sta zasedla vsak v svoji skupini 2. mesto in v splošnem zaporedju vseh 300 tekmovalcev pa celo Danijel Užnik: vozi na smučeh kot astronavt 4. in 5. mesto. Peter Bluml je bil pri pionirjih 4., Tatjana Male in Tomi Partl pa 5. v skupini mišk (9,—11. leta). Erich Užnik je zmagal v skupini veteranov (od 30. leta naprej). DUNAJ. Prodajam lastninsko stanovanje (70 m2) v neposredni bližini univerze. Ponudbe pod šifro „Berg-gasse“ na uredništvo NT.