ŽIVAHNO
DELEGATSKO
ZANIMANJE
Po informaciji o uresničevanju desetletnega programa cest v Ljub-Ijani, obrazložil jo je mag. Jože Jenko, je pet delegatov občinske skupščine Vič Rudnik postavilo vprašanja v zvezi izgradnjo avtocest, obvoznic in vpadnic v naši občini.
Prvi delegat jc bil mnenja, da Tržaška cesta ne bo zmogla prometa, ki ga ji bosta dovajali razširjena Celovška in Prešernova cesta. Zato bi morali tudi Tržaško ce.sto posodobiti v nadaljevanju del Celovške in Prešernove ceste in ne znatneje kasneje. Zanimalo ga je tudi, zakaj se nismo pri očitnem pomanjkanju sredstev odločiii za manj objektov. Po njegovem mnenju bi morali dati prednost obvoznim cestam, ki bi po-tegnile iz Ljubljane tovorni promet, ne pa da istočasno uresničujemo U-sistem avtocest (Šentvid — varianta), obvozne ceste in nekatere mestne ceste.
Drugi delegat ni nikjerzasledil, kakobocesta Dolomitskega odreda (Ljubljana — Polhov Gradec — Črni vrh — Poljanska dolina) priklju-čena na obvoznico. Boji se, da'bi prišlo do tako izpeljanega priključka, ki bi silil ves tovorni promet najprej v mesto in ga šele nato usmeril na obvoznico. Menil je, da bi bilo najprimerneje narediti priključek Ceste Dolomitskega odreda na obvoznico tam, kjer bi se cesti prečka-li.
Tretji delegat je postavljal vprašanje premajhne oddaljenosti načr-tovane južne obvoznice od naselja Jurčkova pot. Menil je, da sprejeti urbanistični plan s sedanjim potekom južne obvoznice izgublja na svoji vrednosti.
Delegat s področja kmetijstva je vprašal, kako bo zagotovljena ustrezna prometna povezava pod ali nad avtocesto s kmetijskimi zem-ljišči.
Kot zadnje smo zabeležili vprašanje o priključitvi industrijskega dela okrog Tobačne tovarne na novo Prešernovo cesto.
Direktor strokovnih služb SIS za izgradnjo desetletnega programa cest v Ljubljani je dal sledeče odgovore na vprašanja oziroma komen-tarje delegatov.
Vključitev na Prešernovo cesto
Ko so načrtovali (SIS za gradnjo cest z izvajalci) novo Prešernovo cesto, iskali ustrezno dokumenlacijo in lokacijsko odločbo, so imeli velike težave z razrešitvi jo problema, kako sproščeno vključiti promet iz omenjene industrijske cone na novo cesto. Zato so za to območje vključili v cesto ustrezno križišče, ki bo omogočilo vključevanje na cesto tudi z levim zavijanjem.
Med gradnjo bodo predstavniki interesne skupnosti za ceste, de-lovnih organizacij in občinske skupščine našli ustrezno rešitev za potek prometa preko gradbišča. Razumljivo je, da bo ta omogočila počasnejšo in težjo vožnjo, a zagotovljen bo stalen dostop do tovarn na tem območju.
Ni mogoče južneje
Že na pobudo naše občinske skupščine je bila južna obyoznica po-stavljena znatnejc proti jugu. Sedanja oddaljenost od središča je to-likšna da v tej fazi priprav na gradnjo, dejansko ni več mogoča nova prestavitev. Razumljivo je, da bodo zato pod cesto in nad njo izpeljani ustrezni podvozi in nadvozi oziroma podhodi in nadhodi.
Kmetom, ki jih bo cesta odrezala od njihovih obdelovalnih zemljišč, pa je mag. Jože Jenko predlagal, da se že sedaj pri Zavodu za družbeni razvoj Ljubljane TOZD urbanizem (LUZ) pozanimajo, kdo dela na načrtovanju južne obvoznice in kakšne rešitve načrtuje za potrebe prehajanja. Ob tem velja navesti, da bo republiška skupnost za ceste povabila na pogovor vse mejaše. Vsekakor pa je primerno, da kmetje pravočasno spoznajo načrte in svetujejo izboljšave, če te seveda ne bi preveč podražile gradnje.
O priključitvi CESTE DOLOMITSKEGA ODREDA na obvoz-nico bodo podrobneje spregovorili predstavniki TOZD URBANI-ZEM in republiške skupnosti za ceste na prihodnji seji občinske skupščine.                                        ,                           .
Prometni problem ustvarjamo sami
Pred štirimi leti načrtovalci pravzaprav niso vedeli za posebnosti cestne gradnje v mestu. Niso računali na tako močan delež komunalne opreme, ki jo sedaj vgrajujemo v nove ceste in, ki bo zadostovala za Ljubljano leta 2000. To tudi povzroča očiten razkorak med predra-čunsko in stvarno ceno objekta, ne inflacija.
Če se vprašujemo, zakaj istočasno urejamo avtoceste, obvoznice in vpadnice, je edini odgovor, da izhajamo iz prometnih težav, v katerih smo, in sistema financiranja gradnje teh cest.
Republiška skupnost za ceste je kandidirala na mednarodnem nate-čaju za pridobitev sredstev za gradnjo obvoznic, a je na enem od njih izpadla. Zahodna in južna obvoznica se financirata v veliki večini iz mednarodnega posojila. Zato tak razpored gradnje cest.
Na območju viške občine bo zgrajenega precej, je menil mag. Jože Jenko, predvsem pa bo že sam obroč od Celovške do Dolenjske ceste močno razbremenil Tržaško cesto. Ob tem pa je razumljivo, da ni mo-goče vlagati enake napore za izgradnjo avtocest, obvoznic in vpadnic. Tudi v finančnem smislu ne. Če bi bilo mogoče najti finančno pokritje, bi uredili predčasno tudi Tržaško cesto.
Ko pa navajamo vse te podatke, dejstva, pa ne moremo mimo tega, da izgradnja avtocest in obvoznic ne jamči, da bo rešen ljubljanski prometni problem. Sami delamo Ijubljanski prometni problem, ker mislimo, da se moramo 200 m peljati v službo z avtom in tudi vsak cekaf prepeljati, ne nesti. To je očitno tudi sedaj, ko ni sezone, da ni bistveno manjše natrpanosti na Ijubljanskih cestah. Mednarodnega tranzita je povprečno 15 do 20 odstotkov.
Vsekakor pa bo mogoče tedaj, ko bodo. oi>voznice, vzpostaviti ustrezen režim, na primer ponoči, ob velikih koncentracijah slrupenih plinov itn. Takrat bo mogoče doseči to, da bodo ostala vozil. na mest-nem obrobju in, da se bo tja tudi prenesla trgovska in ostala dejavnost. Danes pa tega ne moremo narediti!
S. JESENOVEC