421
Deželni zbor kranjski.
Iz 14. seje deželnega zbora 18. oktobra.
(Konec.)
Dr. Samec poroča o prošnji občine Brusnice za pomoč zoper cigane.
Gosp. ^Š u kije kratko opisuje cigansko kugo, ki raste od dne do dne. Konečno se sprejmo sledeči nasveti upravnega odseka k peticiji št. 92:
422
L Visoka c. kr. vlada se naprosi, da skuša po svojih podrejenih oblastih dognati doinovinstvo ciganov, ki po naši deželi pohajkujejo, da skuša poizvedeti, koliko in katere ciganske trope imajo v naši deželi in v kateri občini svojo domovinstvo in katere pripadajo drugim deželam. Imenik v občinah naše dežele pristojnih ciganov naj se izroči vsem sodnijam, političnim ob-lastvom, žandarmeriJ8kemu poveljstvu in vsem občinam na Kranjskem.
2.   Vse ciganske trope, katere niso v katero občino naše dežele pristojne , se imajo iz naše dežele iztirati in se v ta namen naprosi slavna c. kr. deželna vlada, da opozori vsa županstva, c. kr. okrajna glavarstva in vse žandarmerijske postaje, na ukaz ministerstva za notranje zadeve od 10. maja 1851. leta, št. 11.277, oziroma na ukaz ministerstva za deželno obrambo in javno varnost od 17. avgusta 1869. leta, št. 2860, in še na ukaz ministerstva notranjih zadev od 17. novembra leta 1872., št. 17.432.
3.   Slavna c. kr. deželna vlada se naprosi, da izda glede izdajanja potnih legitimacij ciganom, podredjenim oblastvom enak ukaz, kakor sta ona dva namestništva Nižeavstrijskega od 26. avgusta 1865. in 27. julija 1869. leta in da zabrani neomejeno izdavenje potnih listov ciganom, od katerih je obče znano, da porabijo svoje legitimacije kot dovolilnice za potepanje in beračenje.
4.    Slavna c. k. deželna vlada naj blagovoli potom političnega ministerstva obrniti se do vseh sodnij, da izrekajo pri obsodbah zarad potepuštva tudi ciganom nasproti v smislu zakona od 10. maja 1873. 1. pripor v posilni delalnici, na kar uže tudi ukaz ministerstva notranjih zadev od 14. januarija 1874. leta opominja.
5.   Deželnemu odboru se naroča, da stopi z visoko vlado v dogovor glede spremembe odgonskih postaj v hranilne postaje (Naturalverpflegsstationen) in o napravi delavskih kolonij.
Cestnemu odboru radeškemu se dovoli primerna podpora, ki jo bo pa določil deželni odbor. — Cestnemu odboru v Ribnici se dovoljuje priklada 20°/0 na vse direktne davke. — Prošnja občine Prem zarad priklad za organista se izroči deželnemu odboru v rešitev. — Dopis ministerstva glede priklad na žganje se vzame na znanje, ravno tako §. 3. marg. štev. 2, 4, 6 in 18 letnega poročila, ob enem se vladi izreče zahvala za podporo, ki jo je dovolila za vravnavo voda na Vipavskem. — Gosp. Lavrenčič je še posebej izrekel zahvalo gosp. deželnemu predsedniku.
Glede ceste iz Grosupljega na Krko se sklene:
Slavni deželni zbor naj sklene:
1.   Deželnemu odboru se naroča, da zarad pridobitve dotičnih tehničnih operatov v prvi vrsti glede ceste od Grosupljega na Novomesto čez Krko in od Čr-mošnic na Blatnik do Vršič v lastnem delokrogu potrebno ukrene, oziroma da v to svrho najame sposobnega tehnika, ter da potem, ko je te operate na lici mesta pregledal, o vspehu, ako mogoče, uže prihodnjemu deželnemu zboru poroča.
2.   Nova cesta od Grosupljega na Krko ostane tudi leta 1885. v neposrednji oskrbi deželnega odbora, kateri se pooblasti, da dotične stroške po dosedanjem načinu plačuje iz deželnega zaklada.
Peticija tržiškega krajnega šolskega sveta se odbije. Prošnja okrajnega šolskega sveta se odstopi deželnemu odboru.   Prošnja učiteljev logaškega okraja se odbije.
Gosp. deželni glavar se potem zahvali gosp. deželnemu predsedniku in poslancem za njih sodelovanje in prosi poslance, naj povsod delajo na to, da se odpravi nasprotje med strankami v deželi. Konečno zakliče trikratno slavo presvitlemu cesarju, ki jo ž njim zakličejo tudi poslanci.   Ko se še gosp. deželni predsednik za-
hvali za prijazne besede, in gosp. Svetec deželnemu glavarju izreče zahvalo in priznanje za njegovo modro predsedovanje in voditev zborovanj, sklene gosp. deželni glavar ob % 3. uri letošnjo sesijo.