V rdecem »raju«  Roman iz aovjetskega kmetskega življenja * 16 »Sem! Sem!« Tekel je proti vratom, ki so vodila v kuhinjo. V naslednjem trenutku je izginil v kuhinji. Karino, ki je stala blizu vrat, je sunil, da je padla. Nato je skočil k oknu, razbil na njem šipo in skočil ven. Drugi so drli za njim in so drug za drugim poskakali skozi okno. Rdečelasec, ki ga je borba s Fedorjem izčrpala, pa je bil prepočasen. Preden je mogel zapustiti sobo, so ga kmetje zgrabili. Ko je Fedor videl, da je rdečkar v smrtni nevarnosti, je zavpil: »Ne ubijte ga!« Toda bilo je že prepozno. Kmetje so rdečelasca zgrabili za noge in roke, nekajkrat so zanihali z njim, potem pa so ga treščili v steno. Udarec je bil tako močan, da je lobanja počila in so se možgani izlili. Mož je ohVšal nepremično. »Vstaja! Vstaja!« so vpih možje in fantje Množica, ki je bila na dvorišču, jim je odgovarjala. Kmalu je bila vsa okolica polna vzklikanja in vpitja. »Vstaja! Vstaja!« je odmevalo vseokrog. Kmetje so iz sobe vdrli v kuhinjo. Od tam so skozi okno poskakali na vrt. Rdečkarje so hoteli dobiti v roke. A prišli so prepozno. Ti so medtem poskakali v svoj avt<in oddrveli proti Jaski. Ko so kmetje videli, da so sodrugi pobegnili, so se vrnili na dvorišče. Nenehoma so vzklikali: Vstaja, vstaja' Rdeči vojaki, ki so bili v hlevu, so izkoristili zmenšnjavo. ki je vladala na dvorišču. Zajahali so konje in oddirjali proti taborišču. Ko so se ljudje zavedli, so bili že predaleč, da bi jih mogli dobiti v roke. Medtem se je tudi po vasi razširila vest o dogodkih pri Andrejevih. Vsak je hitel domov in domačim povedal, kaj se je zgodilo. 2ene in otroci so vzklikali. Nekateri pa so jokali iz strahu pred bodočnostjo. Oni, ki so imeli skrite puške in škatle z naboji, so hiteli, da so vse izkopali iz zemlje. Kmalu so bili vs'" možje in fantje oboroženi. Okrog vasi so se že slišali streli, ker so konjenik; streljali na kmete. Toda nikogar niso zadeli, ker so bili slabi strelci in razdalja je bila precej velika. Sploh pa so se počasi umikali, ker so se bali tega, da se bodo tudi druge vasi uprle in jih bodo uporniki obkolili. Zavili sc proti Jaski. Tudi tovorni avtomobili, ki so bili prišli iz Odese po žito, so pobegnili. V spomin na gospodarjen.je rdečih sta ostala samo mlatilnica in lokomobila, seda; osamljena, brez moči, kot znamenje tvari, ki jo je premagal duh. Fedor je ostal doma. Sedel je v sobi na klopi in držal roko, da bi mu jo mati zavezala. Karina je rano izprala z žganjem, nato pa jo zavezala z belim robcem. Pred Karino in Fedorjem je stala Nataša. Zalostno ju je gledala. Zavedala se je, da se je vse to zgodilo zaradi nje in se tresla ob misli, da bo prišlo do še hujših Btvari. Fedor se ji je nasmehnil in ji prožil drugo roko. Ob steni je ležalo truplo rdečelasca. Glava se je kopala v krvi... Šubin je sedel v svoji sobi. Z užitkom je pospravljal velik kos belega kruha, zraven pa je srebal dobro mlečno kavo. Zadovoljen je bil. Malo prej se je vrnil od mlatilnice. Videl je, da je žito še bolj rodno, kakor je mislil. Tako bo mogel poslati v Odeso večjo množino, kakor je bil obljubil, in to bo v njegovo dobro. Priznanje in nagrada za dobro gospodarstvo mu ne bosta ušla. Ko se je najedel, si je prižgal cigaro in sedel v naBlanjač. Udal se je sanjarjenju. Nenadoma je zaslišal vpitje. Hitro je pogledal na slato uro, ki jo je bil pridobil na boljševiški način. »Ali je že konec odmora?« se je začudil. »Saj še ni miniila ena ura. Lokomobila še ni žvižgala.« Poklical je Natalijo Ko ic vstopila, ji ie rekel: »Pojdi in poglej, kaj se je zgodilo? Od kod prihaja vpitje ?« Natalija je odšla. Na vežnem pragu je obstala. Zagledala je mnogo Ijudi. Eni so prihajali, drugi odhajali. A vsi so vpili: »Vstaja! Vstaja!« Prebledela je in se naglo vrnila v sobo. Šubin ji je z obraza bral, da je morala videti nekaj vznemirljivega. Hlastno je vprašal: »Kaj si videla?« »Na ulici valovi množica vaščanov. Vsi vpijejo: Vstaja! Vstaja!« Šubin je debelo pogledal. »Ni mogoče! Nisi prav slišala!« Hitro je vstal in skočil k vežnim vratom. Vrata je priprl in prisluškoval. Kmalu je uvidel, da je Natalija prav slišala. Vrnil se je v sobo. Njegov sicer rdeči obraz je bil bled. »Zbežati morava! Hitiva, da čimprej prideva do vojaškega taborišča. če naju bodo kmetje dobili, naju ubije jo!« V naslednjem trenutku je načrt glede bega spremenil. Uvidel je, da se bo sam laže skril, zato je zapovedal Nataliji, naj ostane v hiši in zadrži upornike. Medtem se bo on rešil. Vpitje se je slišalo že iz neposredne bližine. Iz krika in vika ie odmevalo tudi šubinovo ime. »Tu so že!« je prevzeta od strahu zašepetala Natalija. Vsa se je tresla. Šubin je preživljal grozne trenutke. Vsega je prevzel silen strah. Strahopetec, ki je imel na vesti toliko nedolžnih smrtnih žrtev, se je tresel za svoje življenje. Kot zver, ki se je ujela v kletko, je tekal po sobi gor in dol. Natalija ga je gledala s prezirom. Da ni junak, je vedela že prej, a take strahopetnosti mu ni pripisovala. Ko je šubin zaslišal iz vpitja svoje ime, je obupno zastokal. Brez suknje in čepice je skočil k vratom, ki so vodila na vrt. Kmalu nato so se 8 hrupom odprla vežna vrata. V hišo je vdrlo nekaj mož. »Kje je Šubin?« je zavpil prvi. »Ne vem!« je s tresočim glasom odgovorila Natalija. »Kam se je skril morilec,« je zakričal drugi. Natalija je molčala. Neki kmet, ki je imel železne vile, je skočil k njej in ji nastavil vile na prsi. »Povej, kje je krvolok, sicer te prebodem!« Sosed ga je prijel za roko in mu rekel: »Pusti jo, ker ga gotovo ne bo izdala. Raje preiščimo hišo!« Preden so kmetje stopili v drugo sobo, so na vrtu odjeknili trije streli. Natalija je otrpnila od groze. Kmetje so hiteli na vrt. Tu je ležal Šubin. Glasno je hropel. Na prsih je imei rano, iz katere je tekla kri. Čez nekaj trenutkov je hropenje utihnilo ... »En pes je manj!« je rekel mož, ki je prej streljal. Z nogo je sunil Šubina, da bi se prepričal, ali je res ža mrtev. 10. Odesa je že prej igrala precej važno vlogo. Bila je za Petrogradom največje rusko pristanišče. Kot prestolnica ukrajinske gubernije je bila sedež najvišjih oblasti in važno kulturno središče. V boljševiški Rusiji je mesto ohranilo svoj pomen. Le zunanje lice in način življenja sta se v precejšnji meri spremenila. Prejšnje veselosti in brezskrbnosti je bilo konec. Prijazne obraze so zamenjali mrki. Sijaj je prepustil mesto enoličnosti. Kulturne ustanove so se morala umakniti in dati prednost tovarnam, vojašnicam in koncentracijskim taboriščem. Na obmorski strani mesta je stala dolga, trinadstropna stavba. Po obliki in rumeni barvi je bila podobna vojašnici ali ječi. Nad glavnim vhodom je visela rdeča zastava. Na sredi zastave je bil boljšsviški znak: srp m kladivo. Nad vrati je bila velika tabla z napisom: Ljudski komisar za Ukrajino. Na vsaki strani vrat je stala po ena stražniška lopa, pred vsako je stal vojak. V scbi, ki je bila z apnom pobeljena in iz katere se je nudil razgled na pristanišče in brezkrajno morsko gladino, je sameval mož, ki bi mu prisodili pet in trideset let stprosti. Sedel je za pisalno mizo, ki je bila obložena s kupi papirjev. Na svoji levici je imel telefonski aparat. Soba je bila zelo preprosta; štiri stene, pisalna miza, dva stola in omara za spise — to je bilo vse. Taka je bila pisarna ljudskega komisarja v Odesi, čian? izvršilnega odbora komiteta sovjetske Rusije, Klavsa Rišina. J.iož, ki je sedel za mizo, je bil Klavs Rišin. ZaposIjen je bil s pregledovanjem spisov. Od časa do časa je z naglim okretom roke podpisal svoje ime. Okrog njega ni bilo drugega hrupa, kakor šumenje mor.ia in od časa do časa težki koraki vojaške straže. Obiskovalec bi mogel misliti, da se komisar ni menil /a čas. ker v sobi ni bilo ure. Tudi svetilke ni bilo v sobi in iz tega bi mogli sklepati, da komisar ni bil prijatelj bedenja in večernega dela. Od vrat bs je videl samo komisarjev hrbet. Če je obiskovalec hotel videti njef?ov obraz, je moral iti na ,nasr>rotno at"?n Hs^ir10 t^j-' Komisarjeva glava je bila lepa, zlasti gornji del obraza. Čelo je bilo široko in pravilno razvito, lobanja je bila močna, dovolj prostorna za veliko inteligentnost, ki je krasila komisarja. Oči so bile sive, često zastrte s hladno krvoločnostjo. Usta so bila stisnjena in polna grožnje. Glas je bil rezek. Vsa zunanjost je tvorila ponosno, mrzlo lepoto, ki jo je človek občudoval, toda ogreti se zanjo ni mogel. Čelo so venčali dolgi in črni lasje. Tuintam jih je prepredla srebrna nitka. Klavs Rišin je štel devet in dvajset let. Po zunanjosti bi mu prisodili najmanj pet in trideset. V desetih letih je šel skozi toliko borb in je gledal v oči tolikim nevarnostim, da se je od tega postaral. Za seboj je imel trdo borbo. Z odločnostjo je premagal vse ovire in se priril v prve vrste. Postal je gospodar Ukrajine in uboga domovina je bila njemu prepuščena na milost in nemilost. Trda narava, nepopustljivost, okrutnost so ustvarile iz Klavsa neke vrste samosilnika, kakršen morda v duši ni bil. Postal je suženj boljševiškega nazora o družbi. Zaradi tega je šel naprej brez oklevanja, brez slabosti, prcnričan o tem, da bo človeštvu šele tedaj zasijala zvezda sreče, ko bo po%rsod zmagal boljševizem. (DaHe sledil