Poštnina plačana v gotovini. lzhaja v pondeljek in peieü. Stane mesečno Din 7"—, za inozemstvo Din 20"—. Račun pri poštno -čekovnem /avodu št. 10.666. Gena 1 Din. Rcdaxcija in up/ava: Celje, Strassmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Pred nisi piede prostora in dneva objave ogUsov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so plačljive. Štev. 57. Celje, petek 18. julija 1930. Leto XII. Uvedba nedeljskega po- čitka v celjskih trgovinah. (Izredni občni zbor Gremija trgovcev v Celju.) C e l j e , 18. julija. Sinoči od 20.30 do 21.45 se je vršil v mali dvorani Narodnega doma iz- redni občni zbor Gremija trgovcev v Celju, da sklepa o vprašanju nedelj- skega poeitka v celjskih trgovskih obratovalnicah. Občnega zbora se je udeležilo okrog 80 trgovcev obeh na- rodnosti in vsi zastopniki tiska v Ce- lju. Načelnik gremija g. Stermecki je očrtal na podlagi sklcpov in drugih dokumentov Gremija trgovcev v Ce- lju med vojno in po prevratu stali- šče gremija glede nedeljskega počit- ka, ki je bil v Celju uveden 27. av- gusta L. 1917. Gremij trgovcev se je med vojno izjavil za nedeljsko delo, pozneje pa je prepustil trgovcem, da imajo ob nedeljah trgovine zaprte ali odprte. V novembru 1927. je bilo sklenjeno na občnem zboru gremija, da se uvede obrafovalni čas ob de- lavnikih od 8.30 do 12.30 in od 14. do 19., ob nedeljah in praznikih pa od 8. do 11. dopoldne. 7. julija 1928. so predložili celjski trgovci gremiju za- htevo, da se uvede obratovalni čas ob nedeljah od 8. do 10. dopoldne. Gremij se je boril za splošni nedelj- ski počitek in zahteval, da se ta uve- de tudi v celjski okolici. Ni bilo prav, da so se nekateri celjski trgovci gle- de vprašanja nedeljskega počitka priključili trgovskim nameščeneem in s tem zavzeli stališče pr.otj gremi- ju. Z uvedbo nedeljskega dela ni sto- ri 1 gremij afronta proti trgovskiin nameščencem, nego je samo šCitil tr- govski stan in se ravnal po zakonu. Gosp. A. Fazarinc je izjavil, da ni krivda gremija, Če ni mogel doseči uvedb'e nedeljskega počitka v Celju. Celjski gremij se je bori! skupno z drugimi mestnimi gremiji v Slovcni- ji za splošno uvedbo nedeljskega po- čitka. Ob priliki svoječasne interven- cije pri velikem županu v Mariboru so celjski trgovci izjavili, da so pri- pravljeni ob nedeljah zapreti trgovi- ne, da pa zahtevajo zaščito, ker je v Celju relativno zelo mnogo trgovskih obratov. Naredba o odpiranju in za- piranju trgovins'kih in obi'tnih obra- tovalni c je prinesla Celju nedeljsko delo. Da je vsled tega nastala afcra med trgovci in nameščenci, ni kriv gremij, marveč nameščenci, ki niso ubrali pravilne poti. Slabo je bilo, da so nekateri celjski trgovci pod- pisali izjavo, da zahtevajo nedeljski poeitek. Čim pa je prejel gremij pis- nieno željo, da skliče v tej zadevi iz- redni občni zbor, je to takoj storil. Govornik je nato precital predloge glede uvedbe nedeljskega počitka in glede delovnega časa ob delavnikih. G. šafai* je predlagal, da se uvede ob sobotah delovni čas od 7.30 do 12.30 in od 14. do 19. Gosp. Pibrovc je ob- jasnil stališee trgovskih nameščen- cev glede nedeljskega počitka in že- ljo, da bi živeli nameščenci s svojimi šefi v mini. Izrazil je tudi željo, da hi bile vse trgovine ob delavnikih odprte od 7.30 do 12.30 in od 14. do 16., ob sobotah pa do 18.30. Gosp. Fi- scher je predlagal, naj se uvede ob delavnikih delovni čas od 7.30 do 12.30 in od 14. do 18., ob sobotah pa do 19. Precilog g. Fiseherja je bil sprejet z večino glasov, dočim je pro- padel predlog g. Fazarinca, naj se dela ob delavnikih do 18.30, ob sobo- tah in dneh pred cerkvenimi praz- niki pa do 19. Predlogi, ki jih je sprejel občni zbor, so: 1. Vsled vloge, katero je podpisalo več članov gremija, ki se sklieuje na to, da je v sedanjem času tako ma- lenkosten promet, da se ne izplača imeti ob nedeljah trgovin odprtih, posebno še, ker se ljudstvo z novo naredbo do sedaj še ni dovolj sezna- nilo. se predlaga, da ostanejo trgo- vine ob nedeljah in praznikih do na- daljnega zaprte. (Soglasno sprejeto.) 2. Po členu 12 uredbe Z. R. br. 4201/IV o odpiranju in zapiranju tr- govskih obratov (Uradni list ljubljan- Ijanske in mariborske oblasti št. 66/ 29) imajo mesta, ki so primorana imeti trgovine ob nedeljah zaprte, pravico zahtevati zaščito, da so tr- govine v okolišu 5 do 15 km tudi za- J prte. Z ozirom 'na to, da ima mesto Ce!je samo nekaj nad 7000 prebival- cev in je v mestu okoli 300 trgovskih obratov, ki zaposlujejo 652 uslužben- cev, je jasno, da takšno število trgo- ] vin samo od mestnega prebivalstva ne more živeti. Odvisno je vsled tega v pretežni večini od bližnje in naj- širše okolice. Ta okoliš znaša za me- sto Celje najmanj 50 km. Zato se predlaga: Celjsko trgovstvo je pri- pravljeno, akoravno ima po zakonu ozir. näredbah pravico imeti ob ne- j deljah trgovine 2 uri odprte, uvesti I popolni nedeljski počitek, pod pogo- ! jem, da so vsi trgovski obrati v naj- manj 15 km okolišu tudi zaprti. To- zadevna utemeljena vloga se naj vpošlje: 1. Gospodu banu; 2. Mest- iiemu načelništvu s prošnjo, da jo podkrepi in g. banu priporoči; 3. Zbornici za trgovino, obrt in indu- strijo; 4. Pomočniškemu zboru, ki naj to akeijo v svojem lastnem inte- resu podpre. (Soglasno spi'ejeto.) 3. Kraljeva banska uprava se na- proša, da spremeni za mesto Celje delovni čas ob delavnikih in sieer tako, da smejo biti v naredbi v čle- nih L, 2. in 3. navedene trgovine od- prte od pol 8. do pol 13. in od 14. do 18., ob sobotah in dnevih pred praz- niki pa do 19. Občni zbror Sreskega gremija trgovcev v Celju. V sredo 16. t. m. dopoldne se je vr- Sil v niali dvorani Celjskega doma v Celju obcni zbor Sreskega gremija trgovcev pod vodstvom gremijalnega podpredsednika g. Josipa Zidanška. Kot zastopnik zbornice za TOI se je udeležil zborovanja g. dr. Pless in kot zastopnika Zveze trgovskih gre- mijev predsednik gospod Kavčič in tajnik g. Kaiser. Pred prehodom na dnevni red se je predsedujoči spom- nil preminulih Članov in pozval na- vzoče zborovalce, da se dvignejo s sedežev in jim v zadnji pozdrav za- kličejo »Slava jim!«. Po uvodnem pozdravu vsem zbo- rovalcem sta se oglasila k besedi g. Kavčič in g. dr. Pless1, ki sta kot za- stopnika nadrejenih stanovskih or- ganizacij z veseljem sprejel a povabi- lo gremija k udeležbi in podala kra- tek pregled o nalogah, ki eakajo vse stanovske organizaeije. Apelirala sta na stanovsko zavednost in solidar- nost, ki je jn'edpogoj za uspešno de- lovanje v svrho ustvarjanja gospo- darskega blagostanja. Iz tajniškega poročila. ki ga je podal g. Veble, posuemamo, da se je greniij živo zanimal za vsa vpraša- nja, ki bremenijo naše trgovstvo. Najvažnejše akcije gremija so bile.: hmeljska kriza in nje ublažitev, od- prava ncsoglasij v davčnem vpraša- nju, deerarizacija pošt, vprašanje od- piranja in zapiranja obratovalnic in ureditev delovnega časa, ublažitev predpisov soeijalne zakonodaje, pred- logi k zakonu o samoupravnih da- jatvah, revizija rudarskega zakona, revizija banovinskega proračuna, in- terveneija glede zborničnih doklad, pobiranje naročil pri privatnih strankah, pobijanje šušmarstva in krošnjarstva, organizacija lesne tr- govine. odprava maloprodaje soli po sedanjem sistemu, znižanje želez- niške tarife na brusne kamne, vpo- stavitev pravice prodaje vžigalnih kamcnčkov za vžigalnike, odprava vodnili zaprek pri Zidanem mostu, ki ovirajo splavljenje lesa. Nadalje je imel gremij mnogo opravka z in- iormativno službo glede izdanih za- konov, ki so se različno tolmačili. Vse te akcije je gremij obravnaval v 12 odborovih sejah, 4 sejah sekeije lesnih trgovcev in na 16 sestankih, ki so se vršili po raznih krajih gre- mijalnega področja. Gremij je lani rešil 1566 spisov; iz statistike o gi- banju članstva je razvidno, da je 87 članov prejelo obrtni list, 71 članov pa odložilo. Skupno število članstva steje sedaj 1204, od katerih vodijo 181 v evidenci kot sporne. Stanje trg. pomočnikov je bilo koncem 1. 1929.: 171 nioških in 164 ženskih, vajencev je bilo priglašenih 43 moškega in 41 ženskega spola. Predčasnih odjav va- jencev 15, oprostitev pa je izvršil gremij pri 21 vajencih in 20 vajen- kah. Stanje vajeništva koncem leta 1929. izkazuje 111 vajencev in 113 va- jenk. Blagajniško poročilo izkazujo do- bodkov 174.494.09 Din, izdatkov pa 155.531.52 Din, prirastek v 1. 1929. znaša 18.962.57 Din, skupno gremi- jalno premoženje pa 177.544.54 Din. Po poročilu revizorjev gg. Mastna- ka in Kvedra je občni zbor podelil načelstvu razrešnico. Gremijalni pro- račun izkazuje na potrebščinah 118.016 Din, ki sc bodo krili z do- kladami in drugimi pristojbinami. Proračun izkazuje primanjkljaja 10.053 Din, ki se naj krije z izterja- vanjem dolžnih doklad. Doklade se bodo pobirale na podlagi pridobnin- skih predpisov in sicer v višini 10%, tako da bo znašala najnižja doklada 50 Din, najvišja pa 300 Din. Prora- čun je bil po dolgotrajni debati spre- jet in odobren. Pri razpravi o predlogu gremijal- nega nacelstva, da izstopi Sreski gre- mij iz Zveze trg. gremijev zaradi previsoko odmerjenega pavšala na račun zveznih doklad, se je dosegel povoljen sporazum, da ostane gremij še nadalje clan Zveze in prispeva do- klaclo po številu članstva, ki faktič- no vplačuje gremijalne doklade. Tast Kondelik in zet Vejvara Ceški spisal Ignat Herrmann. Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. 86 Gospa Muknšnablova je šumela s krili skozi vrata, klanjala se je in je zalivala mojstra in njegovo ženo z Ijubeznivim nasmehom kakor ob po- vodnji. Ko so njeni koraki na hod- niku utihnili, sc je obrnil mojster k ženi očitajoče: »Ti si dobro napravila, mati! Ni zadosti, da sva jo midva zadela kot terno, nahujskaä jo še na Pepico. Ta bo vesela!« »Stari«, je odgovorila gospa malo- dušno, »jaz ne inorem za to. Jaz je ni- sem poklicala. Niti sanjalo se mi ni o nji. To je bila i n š p e k c i j a.« Mojster je debelo pogledal. »Kaka inšpkecija?« »Vse ti povem, stari. Samo da bi bila Katinka že gotova«, se je izgo- varjala gospa in je hitela v kuhinjo. XXXVIII. Termin je tu. SlednjiČ je prišel 14. avgust, po- slednji dan selitve, ki ga je gospa Kondelikova tako težko pričakovala; «tranka Karaskovih je odšla iz hiše gospoda Kondelika. Saj je bil tudi zadnji čas. Potrpežljivost gospe Kon- delikove ne bi imela dalje časa svo- jih mej. Gospa je štela ne le dneve, ampak. tudi ure, ki so ostale še do onega trenutka, ko se bo lahko na- stanila v ulici Celakovskega. Vse je bilo pripravljeno. Pripravljcno hiš- no opravo so odnesli kos za kosom, hišnika so poklicali v Ječno ulico, kjer je moral slovesno potrditi, da ne izda največje skrivnosti; zagro- zili so mu z grozno kaznijo, ako ne bi znal držati jezika za zobmi in bi zinil prezgodaj samo eno besedico. In komaj se je gibal pod težo velike skrivnosti in groznih posledic, čc jo izda, ko je vse siišal in odhajal od hišne gospodinje. »Kar se meiie tiče, milostljiva go- spa«, je rekel še na pragu, »bom mol- čal,',kakor grob. Hujše bo z mojo sta- ro . . .« »Saj tudi svoji stari ne smete zi- niti besedice!« je odvrnila s povdar- kom gospa Kondelikova. »Dobro, ničesai' ne bom povedal, milostljiva gospa. Toda kaj bo z me- i noj, ko bo spoznala, da sem o tem vedel! Jezus, Marija, milostljiva go- spa, oni še ne vedo, kaj je Jiausmaj- sterica1!« »Bodite tiho in ne govoiile, uče«, je zaukazala zopet gospa Kondeliko- va. »Saj bom z vašo ženo sama go- vorila.« »Dobro, milostljiva gospa, toda kaj naj ji rečem sedaj? Ve, da ste me poklicali, in že pri vratih bo prišla nadme, kaj ste hoteli.« Res, na to gospa Kondelikova ni pomislila. Gledala je nekaj časa hiš- nika v zadregi, ker ni vedela, kako bi prijadrala okoli te skale in njen pogied je obvisel vprašujoče na moj- stru Kondeliku. Toda predno je pri- šlo mojstru kaj na urn, je šinila go- spej Kondelikovi v glavo rešilna mi- sel. »Recite ženi, da smo vain naročili, da bi bilo stanovanjo Karaskovih kar najpreje v redu. Recite ji magari, da bodo tarn popravljali peč — peči vedno kaj manjka.« »Seveda«, se je vinešal sedaj moj- ster Kondelik, v katerem je diplo- macija njegove žona vzbudila stare- ga šaljivca. »Meni se zdi, da se bo podrla . .. .« Hišnik je spoštljivo prikimal z gla- vo in obljubil, da vse uredi, in to je bila sreča za mojstra. Drugače ne bi prizanesla njegovemu dovtipu. — Mojstru je zadostoval njen strogi po- gled, s katorini ga je posvarila. Da ne bi padel v nove skusnjave, je zgi- nil v obednico. »Sedaj torej veste, kaj morate sto- riti«, je končala gospa Kondelikova avdijenco s hišnikom. — »Ko vam gospa Karaskova izroči ključe, naj vaša žena takoj uinije tla, vsaj po- vi'sno. Naša Katinka jutri še splah- ne in na večer znesemo pohištvo tja gori. Goldinar dobite, ako vse dobro opravite.« Ta velikodušna obljuba je zelo olajšala hišniku vrnitev na Vinogra- de. Dobi goldinar. Zato pa seveda nalaže ženo kakor se spodobi. Da, da. — Toda vestni stražnik hiše gospo- da Kondelika je pozabil pri tem na bistre ženske oc'i in pamet, posebno na pamet gospa, katere je napravila usoda za neločljive družice hišniko- vega življenja. Te Evine hčere vidi- jo skozi zaprta vrata in slišijo skozi deveteri zid. Dobro vedo, kaj se godi v hiši, od kleti pa do strehe in če se včasih delajo, kakor da ne bi vedele, Stran -I. »Nova Doba« 18. VII. 1930. Štev. 57. Glede obveznega socijalnega zava- rovanja članstva je podal tajnik zbornice g. dr. Pless izčrpen referat, iz katercga posnemamo, da je to vprašanje predloženo ministrstvu tr- govine in industrije, ki naj splošno željo trgovstva po prisilnem zavaro- vanju vzakoni v novem obrtnem za- konu, ki izide morda še letos. Z ozirom na predJog načelstva o načrtu za nakup gremijalnega po- slopja se je urcsnieenje toga vpraša- nja odstopilo v studij posebni ekse- kutivi, sestoječi iz 5 članov in 1 sve- tovalca izven trgovskega staleža. V to eksekutivo so bili izvoljeni gg. Pi- lih, Cukala, Zidanšek, Prcaz in Sul- zer, za svetovalca v tej eksekutivi se je s'klenilo naprositi ravnatelja tr- govske sole g. Marinčka. Ob 13.30 je podpredsednik zaklju- čil dobro uspcli občni zbor. DCMACE VESYI d Primožič — sveiovni prvak v te- lovadbi. Mednarodne telovadne tek- me v Luksemburgu so se končale z zmago jugoslovenskega Sokola .Tosi- pa PrimožiČa iz Maribora, ki je do- bil naslov svetovnega prvaka v telo- vadbi. Drugi po vrsti je Ceboslovak Gajdoš, tretji Cehoslovak Lefler. Kot vrsta so bili prvi Cehoslovaki, drugi Francozi, tretji Jugosloveni, četrti Madžari, peti Luksemburžani, šesti Belgijei. Kljub temu, da sta se jugo- slovenska Sokola Stukelj in Malej ponesrečila, je dosegla okrnjena ju- goslovenska vi-sta zelo lep uspeh. ' d Tone Malej f. V torek 15. t. (in. ob 7. zjutraj je umrl v Luksemburgu So- kol Tone Malej v starosti 23 let. Pri niednarodni telovadni tekmi je pa- del s krogov in si zloinil hrbtcnieo. Malej je bil eden naših najboljših te- lövadcev in plemenit značaj. Vest o njegovi tragični smrti je povzročila v Jugoslaviji in tudi v Luksembur- gu veliko žalost. Naš narod mil bo oh rani 1 trajen spomin. (1 Zlet Zveze slovanskega Sokol- stva se bo vršil po sklepu odboi'a Zveze na zadnji seji v Beogradu leta 1932. v Pragi v proslavo stoletnice rojstva dr. Miroslava Tyrsa. d Kmetski praznik na Krškem po- lju se bo Jetos vršil v nedeljo 20. t. m. z naslednjim sporedom: od 10. do 12. dopoldne zbiranje narodnih noš, ko- njenikov in okrašenih voz pred cer- kvijo v Krškem, ob 12.30 sprevod z godbo na Krško polje, kjer bo veliko kmetsko zborovanje, na katerem bo- do govorili minister dr. Ivan Shve- gel, kmet A. Grebenc ter dr. Novak in dr. Hosina. Ob 15. se bodo pričele konjke dirke, nato pa kolesarska dir- ka in končno velika kmetska veseli- ca. d Preimenovanje občine Lajterš- perk v Košake. Obcinski odbor v Laj- teršperku pri Mariboru je v seji 12. t. m. sklenil predlagati politieni ob- lasti, naj se občina Lajteršperk pre- imenuje v Košake, katastralna obči- na Lajteršperk pa v Dolnjo Podčeho- vo, dočim naj J)i katastralne občine Meljski hrib, Košakc in Podčehova obdržale dosedanja imena. d Iz mariborskega gledališča. Po odhodu rcžiserja in igralca g. Anto- na Harastoviča iz Maribora je anga- žirala uprava mariborskega gledali- imajo gotovo važen vzrok za to. Te gospe so že davno pred Marconijem iznašle svoj brezžični brzojav in so prišle v tem svojem delokrogu do le- pih uspehov. O vsakem človeku v hi- ši vedo, kje ga čcvelj žuli in veasih še marsikaj več. Kakor odpirajo poz- nim najemnikom hišna vrata, tako jim tudi odpira njihov urad vrata do mnogih tajnosti prebivalcev, za katere morajo skrbeti. Mnogi neum- ni ljudje mislijo, da ne ve nihče ni- česar o njih in pozabijo pri tem na hišne stražnice in njih družice. Tarn v pritličju se združujejo nitke vseh clogodkov, ki so se razvili pod strc- ho hiše, žtevilka ta in ta. Tja hodijo pismonoše s korespondenco in skozi pritličje morajo iti vse vizite — vea- sih zelo neljube vizite. Kdor hoče ži- veti sploh v miru, naj skrbi pred- vsem za mirno razmerje med seboj, hišnim cerberom in cerberko. Po tem pravilu se ravna vsak pameten človek in prav ima. šča za prihodnjo sezono za režiserja in pevca g. Gjoko Trbuhoviea, člana beograjske operete. d Žriev Triglavskega pogorja. V .'¦redo Ki. t. in. opoldne so našli po dolgem iskanju pod »Oltarjem« pod Dovskim križem v Triglavskem po- goiju truplo 21.5-1 etnega ljubljanske- ga akaclemika Wolfa Luckmana, ki je oCividno že 30. junija strmoglavii pri plezanju v prepad in se ubil. d Nov list. Iß. t. m. je začel izhajati v Beogradu nov tednik z imenom »Had in trud« kot organ jugosloven- skih nacijonalnih dolavskih sindika- tov. Pristno vino in sadjevec prvovrstne kakovosti nudi po zmornih cenah Prva južmu&tajerska via»ar» ika zazl««ug& v C^flju. d Anton Kristan f- V Cctrtek 17. t. m. je umrl v Ljubljani minister n. r. g. Anton Kristan, predsednik ra/jiiii del. gospodarskih korporacij. Bodi mu ohranjen caste nspomin! d Telesno zaprtje, si aba probava, abnormal no razkrajanje in gnjiloba v črevesu, pomnožena vsebina kisli- ne v žolodčnem sbku, nečistost kože na obrazu, na hrbtu in prsih, čerma- sti turi, marsikateri katari motne služnice preidejo z uporabo naravne »Franc Jožefove« grenčice. Številni zdravniki in profesorji uporabljajo »Franc Jožefovo« grenčico že deset- letja pri odraslih in otrokih obeli spolov z najvecjim uspehom. »Franc Jožefova« voda se dobi v vseh lekar- riah, drogerijah in špecerijskih trgo- vinah. d Opozarjamo na današn.jo prilogo znaue tovarne stolov gosp. Viktorja Tomšiča ml. na Teharju pri (lelju, ka- tere izdelki so najsolidneje izdelani in so bili ponovno odlikovani na raz- stavah. Interesenti naj zahtevajo po- nudbo po dnevnih cenah. Prilogo smo poslali lo zunanjim naročnikom. 519 (1 Dunajska vremenska napoved za soboto 19. julija: Severne Alpe: Iz- premenljivo, morda precej jasno, ze- lo hladno in vetrovno. Južnc Alpe: Najprej oblaCno in deževno, padec temperature. Za petek 18. julija po- jjoldiie so napovedane nevihte. IzCeljainokolice c Vprašanje nove justične palace v Celju. Danes se je vršila v Celju ko- misija, ki je razpravljala o zamenja- vi starega okrožnega sodišča in jet- nišnice za stavbni prostor, kjer bi se naj gradila nova justična palača. Gre namreč za to, ;da bi justični erar pre- pustil mestni občini staro okrožno sodišče z jetnišnico, mestna občina pa bi odstopila justičnemu erarju v zameno stavbišče na travniku g. P. Majdiča med Gregorčičevo ulico in bolnico. Ta prostor meri približno 15.000 m2. Od tega bi bilo potrebno za justično palačo 7000 do 7500 m", ostanek pa bi zaenkrat obdržala me- stna občina. Mestna oböina še ni ku- pila tega zemljišča. Tudi še ni zna- no, kaj bi ukrenila s starim okrožnim sodiičem. V komisiji, ki se je bavila z zadevo so bili kot vodja zastopnik banske uprave tehnifni inspektor g. inž. Skaberne, predsednik okrožnega sodiäca v Celju g. dr. Vidovič, mestni naCelnik g. dr. Goričan, občinska od- bornika gg. dr. Vrečko in ravn. Bri- nar, magistratni nadsvetnik g. Šubic in mestni inženjer g. Pristovšek. "c Asfaltiranje Krekovega trga in Masarykovega nabrežja. S prvo tran- šo iz kaldrminskega fonda v približ- ncm znesku 700.000 Din, 'ki je bila odobrena mestni obCini celjski za po- pravilo in asfaltiranje cest, ki vodi- jo k bivši carinarnici, so se pred dnevi začela gradbena dela na Ma- sarykovem nabrežju med Kapucin- skim in prvim železniškim mostom. Država je oddala delo lieki tvrdki z Broda na Savi. Asfaltirali bodo ta del nabrežja 8 m šii-oko in Kre- kov trg od hotela »Pošte« mimo ko- lodvora do Hazlagove ulice. Cim bo odobreno tudi izplačilo druge tranše v znesku 1,200.000 Din, bo prišla na vrsto tudi Razlagova ulica, Slomškov trg in Kapucinska ulica, ki jih bodo tlakovali s kockami. c Gfradnja palace Pokojninskega zavoda. Včeraj dopoldne se je sesta- la v Celju komisija, v kateri so bili predsednik Pokojninskega zavoda v Ljubljani g. Vrtovec, čl-an upravnega odbora zavoda načelnik gospod A. llibnikar, mestni načelnik g. dr. Go- ričan, magistratni nadsvetnik g. I. Šubic, mestni inženjer g. B. Pristov- sek in clan zavodovega upravnega odbora g. Svetek. Komisija si je ogle- dala stavbišče med KolenČevo in Jiazlagovo ulico in okolico. kjer bo zgradil Pokojninski zavod svojo pa- lačo. Poslopje bo imelo tri nadstrop- ja in ga bodo začeli graditi predvi- doma v 4 do 5 tednih, ko bodo izgo- tovljeni vsi načrti. — Stavbišče za glcdališčem na Vrazovem trgu, kjer namerava graditi Okrožni urad za zavarovanje delavccv svoje poslopje, si je včeraj ogledal komisar OUZD g. M. Krok. c O prüiki tragične smrti bratn Malcja je poslalo Sokolsko društvo v Celju J. S. S. sledečo sožalnico: »Smrt brata Maleja, ki je v junaäki boi'bi za našo organizaeijo padel v izvrševanju sokolskih idej, nas je globoko pretresla. Prosimo Vas, da sprejmete iskreno sožalje celokupne- ga našega članstva in tolmačitp to .-ožalje tudi nesrečni in junaški Ma- lejevi materi.« Na Sokolskem domu je ra/obešena Črna zastava. c Spomi.nsko proslavo 10-!etnice koroškega plebiscita priredi Sokol- ska župa Celje s sodelovanjem dru- gi h narodnih društev 12. oktobra v Celju oz. Braslovčah in Sv. Jurju. Sestanek za sestavo prireditvenega odbora, ki bo določil podroben pro- gram proslave in izvršil vse pripra- ve za njo, bo sklicala župna uprava v začetku avgusta. c Sodniški izpit je položil prejšnji teden pri višjoin deželnem sodišču v Ljubljani g. Vinko Rautner, avskul- tant pri celjskem okrožnem sodišču. Cestitamo! c Osebne izpremembe pri davčni upravi v Ceiju. Glavni arhivar gosp. Josip Sernec je odšel k davčni upra- vi v Gornjigract, kamor je sedaj pre- meščen tudi služitelj g. Josip Škor- janc. Semkaj sta bila premeščena ga, Silva Gspanova, por. Sbrizajeva. pomožna davkarica iz Ljubljana, in davčni pripravnik Franc Demšar iz Gornjega grada. Za davčnega pri- ])ravnika je sprejet absolvirani filo- zof g. Maks Badiura iz Ljubljane. c Davčna nprava v Celju razglaša: Zaradi tcmeljitega popravila, presli- kanja in čiščenja uradnih prostorov davčne uprave v Celju se bo urado- vanje v dneh od 21. do 26. t. m. ome- ji'lo na najnujnejSe neodložljive pri- mero. c Sestanek slovenskih dijakov celj- ske gimnazije, ki so maturirali ali bi l)ili morali maturirati med svetovno vojno in leta 1919., se bo vršil ob pri- liki 10-letnice mature letnika 1920. dne (j. septembra zvečer in 7. sep- tembra v Celju. Točen program bo- iiKi še objavili. ( Sokolske prireditve v Gornjem gradu v nedeljo dne 10. avgusta se bodo udeležili tudi Celjani v večjem ?itevilu. Odpeljali se 'bodo tja z mest- nim avtobusom. Podrobnosti bodo pravočasno objavlj(Mie. c Otvoritev novega doma na Ko-' rošici pod Ojstrico. Savinjska po- družnica 81ov. plan, društva v Celju je /gradila v letu 1929. z ogromnimi stroški novo alpsko postojanko na Korošici pod Ojstrico. Nov dom bo j slovesno otvorjen v nedeljo 17. avgu- j sta. Prepričani smo, da se zbere ob tej priliki na Korošici mnogo turi- stov in domacinov, da se udeležijo redke svečanosti otvoritve velevažne postcjanke v osrCju Savinjskih Alp. Damsko in posteljno perilo fino in elegantno izvršuje proti naročilu M. ŠRIBAR, Celje, Aleksandrova ul. Prevzame tudi samo izdclovanje perila iz lastnega blaga. c Dufrovniška vest. Mestni kaplan in kateliet g. Anton Lasbacher, ki de- luje v Celju že od leta 1913., je ime- novan za župnika v Vojniku. Novo službeno mesto bo prevzel 1. avgu- sta, za župnika pa bo vmeščen v Voj- niku v nedeljo 3. avgusta. c Podporno društvo za revne otro- ke v Gaberju bo priredilo svojo letno tombolo, ki je bila preložena od rae- seca maja na avgust, nepreklicno v nedeljo 3. avgusta ob 2. popoldne v Sokolskem domu v Gaberju. Ker je čisti dobiček tombole namenjen rev- nim otrokom za obdaritev na Mi- klavžev večer, se občinstvo naproša, da pridno sega po tombolskih kar- tah, ki se dobijo v trgovini Jose'k, v trafiki Sturm in pi-i drugih proda- jalcih. Glavni dobitki so na ogled pri tvrdki Josek v Celju. — Odbor. v Tombola krajevnega odbora Udruzenja vojnih invaüdov v Celju, ki je bila v nedeljo 13. t. m. zaradi slabega vremena odpovedana, se bo vršila v nedeljo 20. t. m. ob 15. na Dečkovem trgu. c Strahovita nesreča pri Vitanju. V sredo 1(>. t. m. sta, popravljala 18-let- lii sin trgovca Maks Hofbauer iz Vi- tanja in noki delavec jez -pri žagi g. Hofbauerja, ki leži približno eno uro od Vitanja. Med delom se je jez ne- nadoma podrl. Delavec je padel v vodo in utonil, razen tega pa se je zvalila nanj težka skala, tako da so morali delavci pozneje skalo razstre- liti, da so prisli do trupla. Maks Hof- bauer si je pri nesreči zlomil levo nogo nad kolenom in dobil tudi tež- ke notranjo poškodbe. Ncki sofer, ki se je peljal v kridčnem času mimo žage, je izvlekel Hofbauerja iz vode in ga prepeljal v celjsko bolnico. v Zopet nesreča v Turskem žlebu. V sredo 16. t. in. popoldne je .plezal 18-1 etui Vladislav Abram, sin brzo- javnega mojstra iz Ljubljane, sko/.i Turski žleb v Savinjskih planinah. Na mestu, kjer so klini pod snegom, je šel preko snežišča. Na istem me- stu, kjer se je 9. junija ponesrečil g. Davorin Ropas iz Celja, je Abram spodrsnil in zdrčal po strmini. Pri padcu si je zlomil desno nogo nad kolenom in se potolkel po vsem. te- lesu. Ponesrečenca je našel neki če- Ski turist s svojo hčerko, ki je takoj odhitela v Logarsko dolino po po- nioč. Abrama so spravili v dolino in ga odpeljali z avtom v celjsko bolni- co. c Smrtna nesreča. V zadnji števil- ki smo ])oročali, da je udaril 11. t. m. vitel (»gepel«) 17-letnega posestniko- vega sina Matevža Kneza v Marija- gradcu pri Laškem z vso silo po tre- buhu, da mu je počilo črevo. Nesreč- než je podlegel v torek 15. t. m. zju- traj v celjski bölnici težki poškodbi. c Dve žrtvi dela. 14. t. m. je udaril železni model v keramieni tovarni v Libojah 45-letnega delavca Karla Dosedlo po levi roki in mu jo ziomil pod komolcem. — Istega je dne je prišel 50-1 etni krojaški pomočnik Ja- kob Cerovšek v apneniku v PoČovni- ku med.dva vagon.Cka, ki sta mu zmečkala tri prste na levi roki. — Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnici. c Umrla je v torek 15. t. m. v javni bolnici 58-letna delavka Jora Mrako- va s Polzele. N. p- v m.! c Originalna tiskovna napaka se je vrinila te dni v neki slovenski dnevnik. V notici o nekem smrtnem sluCaju v Konjicah se glasi zaključ- ni stavek: »Z njim je izumrla stara konjska (namesto konjiška!) rod- hina.« Pač redek slučaj! c Preprečena goljufija. Služkinja Marija Nova'kova od Sv. Križa pri Rogaški Slatini, ki je bila nedavno ft lev. 57. »Nova Doba« 18. VII. 1930. Stran 3. uslužbena pri posestniku Martinu Ci- lonšku v Levcu pri Celju, je prišla I 17. t. m. v trgovino g. Hladina v Pre- šernovi ulici in predložila potvorje- no pismo, v katerem naroča Cilenšek veejo množino manufakturnega bla- ga. Gosp. Hladinu se je zdela zade- va sumljiva in je takoj poslal svo- jega uslužbenca k Cilenšku, ki je iz- javil, da ni ničesar naročil. Med tcm časom >?o služkinji i)ostregli z bla- gom in ga zavili. Ko se je vrnil usluž- beiiec iz Levca z novico, da gre za goljufijo, je služkinja pobegnila, a so jo kmalu prijeli in oddali v za- por. c Svojega dekleta je okradel. Poli- j cija v Gaberju je aretirala v sredo 16. t. m. ob 21.30 na zalitevo 20-letne posestnikove hčerke Antonije V. z Gomilskega 27-letnega brezposelne- ga tesarja Leopolda N. zaradi tatvi- ne. Tončka je povedala. da je pričel Polde pred tremi meseci ž njo lju- bimkati. Pred dvema meseci ji je iz- maknil srebrno zapestno uro, vredno 200 Din. Ko je pred tromi tedni pis- men o zahtevala od Poldeta, da ji vr- ne uro, jo je Polde zopet obiskal na Gomilskem in ji v ugodnem trenut- ku odpoljal iz kleti njeno kolo, vred- no 1000 Din. Kavalirja Poldeta so vtaknili v zapore celjskega okrožne- ga sodišča. c Pokvarjena moka. Trgovka K. B. na Bregu je prodala te dni neki 9-let- ni deklici 2 kg moke. Ker je imela moka grenak okus in je iinela duh po plosnobi, jo je dekletova mati vr- nila trgovki, ki pa blaga ni hotela sprejeti. Mati je odnesla moko na policijo. ki je poslala blago v na- daljno preiskavo. c Nezgoda s ltolesom. Pred dnevi je podrl pekovski vajenec Franc K. iz Zavodne v Klavni ulici s kolesom tovarniško delavko Frančiško Žni- derjevo in jo lahko poškodoval. Fant jo je pobrisal, a so ga kmalu izsle- dili. Pravi, da je nesrečo povzročilo dejstvo, da se je prepeljal nasproti voz in da so mu je pokvarila zavora na kolesu. c Nezvesta žena. 39-letna delavČe- va žena Terezija Z. z Lave je napra- vila 28. junija v neki coljski manu- fakturni trgovini 723 Din dolga. Par dni kasneje je prodala vse pohištvo nekemu interesentu iz Gaberja. V družbi 21-letnega delavca Avgusta J. iz Celja je nato pobegnila z de- narjem na jug. Te dni se je javil Ay- gust J. nekemu prijatelju v Celju iz NiSa. Za Terezijo Z. je sedaj izdala celjska policija na zahtevo moža ti- ralico. c Tatvini koles. Illapcu Antonu Percu je ukradel nekdo 14. t. m. ob 13. iz veže pol eg trgovine g. Zangger- ja v Gosposki ulici 1000 Din vredno kolo znamkfi »Styria«, gostilniCarju Josipu Kreuhu v Matije Gubca ulici pa 16. t. in. 7. njegovega dvorišča ko- lo tudi znamke »Styria«, vredno 1000 dinarjev. c Zgodaj je začel. 15-letni Valentin Šprein, prodajalec sulie robe iz Pre- bukovja v srezu Ivaniču je prišel v sredo 1(5. t. m. ob 11. dopoldne k 9-let- nemu Edvinu Agrežu, ki je prodajal na Glavnem trgu črešnje. Ko je Žpreni kupoval in se je Agrež sklo- nil, da vzame iz koša Crešnje, mu je Šprem izmaknil iz žepa 120 Din. Agi-eš je sole po Špremovem odhodu opazil tatvino in obvestil policijo, ki je Šprema aretirala že pol ure po tatvini. Pri fantu so našli 220 Din .gotovine. Spreni taji tatvino. c Liciiacija del v novi porodnišni- «i. V četrtek 31. t. m. ob 11. dopoldne se bo vršila pri sreskem natelstvu v Celju javna pismena ofertna licitaei- ja za prevzem polaganja terazzo-tla- ka, linoleja in celoteksa pri gradnji porodnišnice v Celju. Vse podatke, pojasnila in ofertne pripomočke do- be interesenti proti plaCilu naprav- nih stroškov pri tehniCnem razdelku sreskega naCelstva v Celju. Ponudbe se morajo glasiti v obliki enotnega popusta v odstotkib na cene odobre- nega proračuna, ki znaša za polaga- nje terrazza 38.261.10 Din, za polaga- nje celoteksa 07.208.75 Din in za po- •aganje linoleja 170.775.75 Din. Po- (h'obnosti so razvidne iz razglasa na J'azglasni deski sreskega načelstva v Celju. c Naredba glede javljenja rezerv- ! nih oiicirjev in vojaških obveznikov. (R a z g 1 a s.) Komandant vojnega okrožja Celje je pod Pov, br. 1770 z dne 31. V. 1930 poslal podpisanemu uradu naredbo ministrstva vojske in mornarice Pov. Dj. br. 3448 z dne 15. maja 1930, iz katere se razglašajo sle- deče važne določbe: »V zadnjem Ča- su je bilo opaženo, da se mnogi re- zervni oficirji in obvezniki ne odzo- vejo pozivu vojaških in civilnih ob- lasti, a'ko se jih poziva v svrho pri- obcitev nujnih in važnih vojaških zadev itd. Dogaja se tudi, da pozva- ni poziv proti podpisu reverza pre- j vzamc, pa se oblasti, ki ga je pozva- la, no predstavi, odn. ne izvrši tega, kar se mu naroči. Da tako in slično postopanje dotičnih oseb povzroča zastoj v administraciji pri vojaških komandah in njihovih ustanovah in daje razen tega slabo sliko o disci- plini, kar se v bodoče ne sme več do- gajati, odrejam, da komandanti voj. oki'ozij preko policijskih in ob- einskih oblasti priobčijo vsem rez. oficirjem in obveznikom, da so dolž- ni se vsakemu pozivu, izdanem od vojaške ali civil ne oblasti, takoj od- zvati. Nalagain, da se proti vsakemu, ki bi se tega ne držal, nastopa v smi- slu čl. 5 točke 22 uredbe o vojni dis- ciplini in čl. 5 točke 9 liste uredbe ter da se tako osebe takoj in najstrožje kaznuje. Okolnost, da se komu poziv ni mogel dostaviti, ne opravičuje, ker je vsak rez. oficir in obveznik po ob- stoječih predpisih dolžan. da javi svoj prihod občinskemu uradu, ka- mor je dospel radi začasnega ali stal- nega bivanja, odhod pa občinskeinu uradu, iz katerega območja se je preselil, oz. pristojnemu komandan- tu vojnega okrožja. Take osebe je istotako pozvati na odgovor in kaz- novati po č). 5 toč. 22 uredbe o vojni disciplini. Z ozirom na goi'enje pozi- vam vse gg. rez. oficirje in obvezni- - ke, da se odslej v izogib kazni kar najstrožje drže vojaških predpisov. Vsakega pa, ki se teh predpisov ne bi držal, se bo takoj javilo pristojni vo- jaški oblasti. Nevednost o tern raz- glasu ne opravičuje. — Mestno na- celstvo Celje (vojafiki oddelek), dne 12. julija 1930. — Mestni načelnik: dr. Goric'a.n s. r. c Sedaj je že splošno znano, da je oranžada-limonada znamke »Vero« najboljsa bi-ezalkoholna pijača svoje vrste. Za visoko vrednost pijače jam- či dejstvo, da je brez kemiCnih pri- mesi. Zato zahtevajte povsod samo »Vero« v originalnih steklenicah, da Vain ne bi postregli s čašo kake sla- be zmesi. 456 ZAHTEVAJTE oranžado y jTjJ\\J limonado POVSOD! c RazQlasitev vojaskega razporeda. (Razglas.) Vsled narocila komandan- ta vojnega okrožja Celje Str. Pov. br. 11(54 z dne 2. VII. t. 1., se vrSi dne 20. julija 1930 točno ob 8. uri zjutraj na Glaziji ob Ljubljanski cesti priobči- tev vojaškega razporeda vojaškim obveznikom, dajalcem živine in vo- zov ter motornih vozil. Z ozirom na gorenje pozivam vse v mesto Celje pristojne vojaške obveznike rojstnih letnikov 1880 do 1909 ter lastnike ži- vine, vozov in motornih vozil in si- cer ne glede na pristojnost, ki bivajo v mcstu Celju, da se zadevno osebno zglasijo v nedeljo 20. julija 1930 toč- no ob 8. uri zjutraj na Glaziji ob Ljubljanski cesti, kjer se jim bo pri- obcy:il vojaški razpored. Vsak vojaški obveznik mora prinesti seboj vojaško izpravo, lastniki konj za vsakega ko- nja voj. stočni list in lastniki motor- nili vozil za vsak avtomobil oz. mo- tocikel novo evidenčno številko. Te- inu pozivu se ni treba odzvati rezerv- nim oficirjem, ki so bili kot taki sprejeti v našo vojsko, oficirjem v po'koju in onim v ostavki, stalno in začasno nesposobnim obveznikom, stalnim in začasnim voj. invalidom ter vsem onim, ki niso pristojni v mesto Celje in to samo v tern sluča- ju, ako niso lastniki živine, vozov ali motornih vozil. Opozaa-jam vse po prednjem v poštev prihajajofe, da se točno odzovejo temu pozivu v izogib i sti'oge kazni. Nevednost o tern raz- glasu ne opravičujc. — Mestno na- čestvo Celje (vojaški oddelek), dne 12. julija 1930. — Mestni načelnik: dr. Goričan s. r. c Izgube in najdbe. Izgube: zlat po- ročni prstan z monogramom »Elza 21. IX. 1921«, vreden 500 Din; dežnik, vredcn 100 Din; zlat okrogel obesok z demantom in sliko, vreden 800 di- narjev; rezervno avtomobilsko kolo in evidenčno številko 2—959. — Najd- bi: avtoniobilski zažigalnik in sesal- ka za kolo Najdene predmete hrani celjska. poMcija. c Otvoritev gostilne. Gosp. Lovrenc Ota je na novo otvoril gostilno »Ja- di'an« nasproti tovarne kisa v Za- vodni. Na razpolago so tujske sobe. V nisi je tudi mosnica. c Proti solnčnim žarkom, ki ško- dujcjo očesu, potrebujete solnčna očala, ki jih dobitc najceneje pri tvrdki Anton Lečnik, Celje, Glavni I trg, urar, zlatar, optik. 343 c Namesto venca na grob ge. Ula- govi v Rušah je poklonila tvrdka G. Stiger v Celju rešilnenm oddelku prostovoljnega gasilnega društva v Celju 150 Din. c Nočno lekarniško službo inia od sobote 19. t. m. do vštetega petka 25. t. m. lekarna »Pri križu« na Kralja Petra cesti. c Gasilno društvo v Celju. Teden- sko službo ima od nedelje 20. t. m. da vštete sobote 26. t. m. I. vod pod poveljstvom g. E. Berne. Asfaltiranje cest v celjskem okolišu. Celje, 18. julija. Na inicijativo banske uprave v Ljubljani se je vräil v četrtek 17. t. m. dopoldne komisijski preglcd ba- novinskih cest I. reda Celje—Tehar- je in Celje—LaSko ter občinske ceste I. reda Celje—Smartno v Rožni doli- ni v svrho modernizacije in asfalti- ranja teh cest, kolikor leže v celj- skem okoliSu. Vodja komisije je bil g. inž. Franjo Fišer kot zastopnik banske uprave, ölani pa so bili gosp. Alojz Mihelčič, župan okoliške obči- ne in načelnik okrajnega cestnega odbora celjskega, g. Vinko Kukovec, podžupan okoliške občine in podna- čelnik okrajnega cestnega odbora, g. inž. Anton Komel kot predstavnik tehničnega razdclka pri sreskem na- čelstvu v Celju in g. inž. Blaž Pri- stovšek kot predstavnik mestnega stavbnega urada v Celju. Glede ceste Celje—Teharje je sklc- tiila. komisija, da se izdela projekt za modernizacijo te ceste od želez- niškoga viadukta pri hotelu »Pošti« do odcepa vozne poti na mestno po- kopališče v Cretu. Cesta naj ima po možnosti vseskozi širino 6 m, asfalt I V širini 5 m pa naj sega do hodnika } za pešce. Dolžina to ceste, ki se naj moderno izgradi, znaša približno 1500 m. Na progi Celje—Laško naj se mo- dernizira cesta od Kapucinskega mo- stu do križa pod Grenadirjevo brvjo. Rekonstruirati bo treba tudi ovinek 100 in dalje od tega križa pred go- stilno g. Krajnca na Polulah. Mate- rijal iz kamnolomov ob tej cesti je za moderniziranje ceste premehak. Širina asfaltirane ceste naj bi zna- šala po možnosti 5 do (5 m, dolžina pa približno 1500 m. Na cesti Celje—Šmartno v Rožni dolini je določen za modernizacijo del ceste od d)-žavne ceste mimo hi- he g. dr. Serneca do takozvane DeC- kove ali Nove ceste na Lavi (pril)liž- na dolžina 800 m) in pa odcep od bivše tovarne »Cinal« mimo nove ])o- rodniSnice do prehoda Cez Savinjsko železnico (približna dolžina 300 m). Ceste naj se povsod regulirajo ta- Zanesljiva ptou Josip KostajnSek, Celje,Vodnlkovau\ica9. ko, da se doseže enotna linija in enotna širina. Z asfaltiranjein teh cest se bo začelo že letos in bodo del a končana do zime. K stroškom bosta prispevali prizadeti občini, okrajni cestni odbor in banska upi'ava. 'Komisija je tudi ugotovila nujno potrebo moderne izgraditve (iržavne ceste Celje—Vojnik in Celje- Vransko. Vest o modernizaeiji teh cest bo gotovo vsa javnost sprejela z zado- sčenjom. Sport t Celjski nogomet v nedeljo. V ne- deljo 20. t. m. ob 17.30 se vrši na Glaziji prijateljska nogometna tek- ma med prvakom celjskega okrožja SK Celjem in ČSK Cakovcem, prva- kom province ZNP. Tekma bo najbr- že zelo zanimiva. Oba kluba sta igra- la v nedeljo 13. t. m. v Cakovcu in je zmagal ČSK Čakovec v razmerju 4 : 3 (1 : 2). Tckmo bo sodil g. Ochs. Kino Mestni kino Celje. Petek 10., sobo- (a If), in nedelja 20. julija: »Krik me- sa«. Največja sodobna socijalna dra- ma v 7 dej. V glavni ulogi najslav- nejši nemški filmski igralec Emil Jannings. »Krik mesa« je rekordno delo filmske tehnike. — Od pondelj- ka 21. julija dalje se bo predvajal ve- lefilm »Licejke«. V glavnih ulogah Greta Mosheim, Hans B^ause\vetter in Angelo Ferrari. Gospodarstvo V. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasa- dov. žnlec v Savinjski dolini 15. julija. Oil našega zadnjega i>oročila se je stanje hmeljskili nasadov nekoliko izboljšalo, ker so izdatne padavine rastlino, ki je zbog suše že nekoliko ti'])ela, zopet osvežile. Nasadi so v razvoju zelo različni. Poleg normal- no razvitih je mnogo slabejših z vit- kimi rastlinami, redkimi panogami in pičlim nastavkom, ki zelo zaostaja za lanskim. PovpreCni donos 1 ha bo torej mnogo manjSi od lanskega. Hastlitia je popolnoma zdrava. Mr- ^esa in peronospore doslej ni. Društveno vodstvo. Preselitveno naznanilo! v"tzrÄM * "-"rpSÄe'v Wlaiije Gubca ul. Ž Za nadaljno naklonjenost cenj. odjemalcev se najtopleje priporočam. JTOŽICA YEBLE modna trgovina, izdelovanje damskega modnega perila, vseh vrst ročnih del, predtiskarija, entlanje, ažuriranje in tamburiranje na stroj. Stran 4. »Nova Doha« 18. VII. 1930. Stov. 57. 2 KOLES\RJI - POZOR! I 2 Prispeli so najnovejši modeli koles znamke „Waffenrad" in „Puch" * Največja izbira, najnižje cene, tudi proti plačilu na obroke. Parna vulkanizacija in protek- tiranJG. Zaloga »Semperit« S NajveCja reparacifska avtopnevmatik. B delavnica, velika zaloga ¦ scstavnih delov. GlavnOZastopstvo: I A. NEGER, CELJE.GosposkauL 32 : : \ ¦ ¦BaaBBinBBaBiHiBiigHBiiBBaiiininaHBriaiBaobrfiniiiisHDiiiBiBii Najboljše pijačesl Citronada kg Din 18'— Oranžatfa kg Din 18"— Majlinovec kg Din 18"— za turiste, gostilne, kavarne itd. Stara lekarna „Pri orlu" Mr. Ph. IWO TONČIČ CELJE, Glavni trg — Aleksandrova ulica Priporočam veliko zalogo čevljev lastnega in tovarniškega izdelka. Pro- daja tudi na obroke. Soüdna popravil». Stefan Slrasek, Celje ževljarka delavnica, KOVAŠKA ULICA St. 1 Kuhinjsho dehle ki zna peči kruh, se išče poleg kuha- rice. Nastop takoj. Predstaviti se je Novi klošter, Sv. Peter v Sav. dol. Dve krasni 2 nadstropni hiši (dvoina hiSa), v sredini mesta Celja, z velikim vrtom. skladiščem in veli- kimi suhimi kletmi se prodata. Znesek se obrestuje. Pojasnila daje 3 «Carol Breznik, Ceflje. 1 Razflično pohiš two 2 in popolnoma nov 1 umivalni sevvis sepoceni proda. Celje, Glavni trg 10. (Hočevar) S». K U H A RI CÄ v starosti 30 do 40 let, z dobrimi spnče- vali, ki bi razven kulie npravljala še druga domača dela, se išfe k meščanski rodbini v Celju. Nastop 1. septembra. Plača po do- govoru. Ponudbe pod „Poštni predal št. 10 Celje". "glasövir^ dobro ohranjen se proda zaradi poman- kanja prostora po nizki ceni. Poizve se v gostilni Leskovšek, Gaberje. Zastopstvo FN motornih koles! Na zalogi modeli 1930. Glavno zastopstvo za dravsko banovino .Englebert gume' za avto, motorje in kolesa Tudi na obroke. R. Perdait autodelavnica, CELJE- Ribišhs potrebsžine v veliki izbiri ima stalno v zalogi Kraraar & Mislej. 10 5 PRÖSTO MESTQ od 1. julija 1930 k 2 kravama, perutnini in za nošnjo mleka 3 1/2 ^m daleč v Celje. Prosto stanovanje, kurjava in nekaj zemlje. Prednost ima zakonski par brez otrok, če prevzame žena delo in ima mož svoj poklic. Ponudbe pod »Snažen in pošten« na upravo lista. Osvežujoče pijače: malinovec, oranžado, limonado in mi- 3 neralne vode priporoča 1 Jos. Jagodič, Celje, Glavni trg. 2-2 ISčeiti marljivo, pošteno PROD^J^LfiO (začetnico), ki ie absolvirala vsaj I. letnik trgovske Sole, za takojšen nastop. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravo pod »Optika«. Štirisobno stanovanje I v najboljšem stanju v lepi legi u mestu I se odd a za 1500 Din. Ponudbe na upravo lista pod »1500«. 2-2 Ucenec se sprejme pri tvrdki Franc Dobovičnik, manufakturna in modna trgovina, indu- strija prešitih odej in perila, Celie. 5- 2 Krnnjshe hlobase sir, salamo, sardine, pastete ter vse vrst specorijske in delikatesno blago priporoča KAROL LOIBNER, (Pri zvoncu) CELJE, Kralja Petra cesta 17 in Samostanska ulica štev. 4. Pozor ¦ Garantirano pristno dalmatinsko vino 1 naiboljše kvalitete iz slovitih dalma- tinskih vinogradov se dobi po kon- kurenčni ceni pri g. Omladicuy Gaberje Prodaja črez ulicc črno. O P O L O, belo liter po Din 10 — Proseko liHei* Disfi 24*— Količine nad 10 I se dostavljajo na dom Franio Dolžan kleparstvo, vodovodne inštalacije strelovodne naprave. CELJE, ZA KRESIJO 4. Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke spadajoča dola in popiavila. Postrežba točna in solidna. Cene - zmerne. 50-1 USTAN€VUENA &Ef A 1881. Celjsha posojilnica S: v Celju Celje v lastni hiši Narodni dom Sprejema hranilne vloge od vsakogar, jih obre- stuie najugodneje, nudi popobio varnost in iz- placuje točno. — Izvršuje vse denarno posle, kupujo in prod^ja tuj denar ter ceke na ino- zemstvo. Izdaja Uve^renja za izvoz blaga. Za yarnosf hranilnihvlog jamči poleg lastnega aktivnega premoženja po Din 100,000.000 — še lastna glavnica in rezen/e, ki znašajo skupaj nad Din 14,500.000 —. POORUiMICl: MAR1BOR SOiTANJ Aleksandrova cesta St. 11. (u lastni hiSi) Bromofoni in plošče iz tovarne Edison Bell-Penkala Ltd. kakor tudi plošče «His Master's Voice» in «Columbia» katere vodi imenovana tovarna na zalogi se dobijo proti gotovini in po zeio ugodnih obrokih pri Goricer E Leskovseft, Celje knjigarna in veBetrgovina s p?pir»jem9 pisalnimi in Hsalnimi predmeti. Samo na veliko! C I ID Samona veliko! pravi švicarski v Skatljah znamke Chalet in Tiger ter domači Alpe nudi najcenejSe CEL..JE, KRALJA PETRA C. 222 veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga Lastna t3r>LtizLt.r>nLi kave IVIlin za. dišaL^re Dnevno sveže prvovrstno čajno maslo ä Din 48#— kg trapistovski, polemendolskl in švicarski sir, salamo in raznovrstne konzerve nudi najceneje Vinho HuhoPEC, obi. JfoncBS-msstRg tesarsfti mojstep no Lagi mm! rpljii fzvrsuje vsakovrstna tesarska dcla, moderne stavbe, ostrešja za |J11 UulJU hiše, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, ve- rande, stopnice, ledenice in ograjc. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Ceiju. '¦::rr\-;T Prevzemam in izvrSujem slej kot prcj vsa steklarska dela pri 13-50 novih stavbah, popraviiih, adaptacijah iid. ter kritje strch in nadsvetlob z žičnatim ali robatim steklom z garanci|o. Največja zaloga čeških šip, dobava ogledal po tovarniških cenah. M. RAUCH, CELJE, Prešernova ui. 4 Ustanovljeno leta 18^3. Nobene podružnice IIwAim& J%*-wi+jf*. d^^l Cenj. občinstvo vljudtio opozarjam, dn iniam v arm. t?f#JTlWal|jL——¦1—^—egg^gg Pisarna v Prešernovi uleci S Hranilne vloge obresfuje po 6—8% cistih. brez reninega davka. Urejuje Rado Pečnik. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Cetlna. - Oba v Celju. |i I Sob 2 «Bin ® c m fi » •= ft g