Številka 42 (504) Velenje, 26. oktobra 1979 Cena 4 din YU ISSN 0350-5561 aktualnih nalogah komunistov Vedenju je bila pred dnevi 47. seja komiteja občinske feerence ZKS Velenje — Pred pomembnimi nalogami ttualne naloge občinske enence ZKS Velenje in gBr, ki izhajajo iz sklepov 5. ceentralnega komiteja ZKS osrednja tema razprav na seji komiteja. Med edjevanjem nalog, ki sto-prred komunisti velenjske t, so na seji omenili osst, da se osnovne organi-e ] preko že sprejetih stabili-"" progjamov lotijo naj-lejSh problemov gospo-enjija v svojih sredinah. Na loviri rezultatov devet-črnega gospodarjenja je i prevetiti uresničevanje planov in oceniti dose-uspehe v naporih za flizzacijo. Ob tem je po-no) pozorno oceniti tudi inja, kot so ustvarjanje i in njegova dehtev, ije izvoza in zmanj-uvoza, uresničevanje ovnih odnosov, odnosi tetemeljnimi organizacijami enega dela in delovnimi noostmi skupnih služb, uve-annje svobodne menjave iiin nagrajevanje po delu. ttati teh ocen naj služijo za vanje stabilizacijskih aamov, kar je osnova za oosnovnih organizacij ne le sppiejemanju plana za leto 0, , ampak tudi za aktivno Sjičdevanje pri sprejemanju "ajeročnih planov za ob-«od leta 1981 do 1986. Za iljtljanje in analiziranje re-totov gospodarjenja naj bi v ovn/nih organizacijah ZK do-komuniste za stalno nalog na tem poskrbeti pa je treba z za zadovoljivo kvaliteto 3^11 o gospodarjenja Vsa i vprašanja naj se ičnino osvetljujejo v gospo-j nibriki, ki jih bosta vavila tednik Naš čas in o Velenje. Posebna pozornost bibo v prihodnjem obdobju reljala a analizi stanja pri izdelavi strednjnjeročnih načrtov za obdobje i 1981 do 1986 s poseb- nim poudarkom na načrtovanje prve etape. Istočasno se bodo ocenjevale tudi priprave na sprejem planov za leto 1980. Pomembni delovni nalogi sta priprava koncepta o združevanju strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti in izboljša nje stanja na področju stanovanjske izgradnje. V zvezi s tem bodo odgovorni komunisti v samoupravnih interesnih skupnostih, ki sodelujejo v stanovanjskem gospodarstvu ter predstavniki občinskega izvršnega sveta, ocenili izvajanje sklepov 12. seje občinske konference Zveze komunistov in uresničevanje predlogov, sklepov ter stališč skupščin SRS za utrjevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjski izgradnji. Komunisti v medobčinski gospodarski zbornici bodo pripravili pregled najaktualnejših problemov v organizacijah združenega dela, pri čemer bo posebej poudarjeno vprašanje razvojnih programov in združevanje sredstev za le-te. Posebej pomembna pa je tudi izdelava programa aktiv nosti za konkretnejše delo na področju delitve sredstev za osebne dohodke in prav tako za urejanje dohodkovnih odnosov. Poleg omenjenih vprašanj mora biti dejavnost komunistov usmerjena tudi v uresničevanje vseh ostalih dogovorjenih in še neuresničenih nalog. O vseh omenjenih aktualnih nalogah morajo komunisti v osnovnih organizacijah razpravljati tudi ob poteku volilnih konferenc. Na 47. seji komiteja občinske konference ZKS Velenje so določili tudi nosilce izvajanja teh nalog, ki bodo pripravili operativne načrte za čimprej-&ije akcije na posameznih po dročjih, poslušali pa so še informacijo o poteku kadrovskih priprav na volilne konference v osnovnih organizacijah Zv eze komunistov. J. KRAJNC V Šoštanju je pretekli teden minil v znamenju slovesnosti ob 6(Metnem delovanju njihove Svobode. V počastitev tega jubileja se je zvrstila vrsta prireditev od otvoritve razstave o dolgoletnem delu Svobode, stalne galerije dela kiparja Ivana Napotnika, do samostojnih koncertov godbe Zarja in mešanega pevskega zbora ter svečane akademije, s katero so sklenili slovesnosti ob tem jubileju. Ob 104etnem delovanju mešanega pevskega zbora Svoboda Šoštanj je predsednik Zveze kulturnih organizacij občine Velenje Karel Kordež (na sliki) podelil posameznim članom bronasta Gallusova priznanja Ukrepi za boljše delo GOST S POLJSKE "V VELENJU V naši republiki se je v dneh od 23. do 25. oktobra mudil šef sektorja v oddelku za ideološko delo centralnega komiteja Poljske združene delavske partije Kazimierz Gieren. Me d obiskom v Sloveniji, ki sodi v program sodelovanja med Zvezo komunistov Jugoslavije in Poljsko združeno delavsko partijo, je gost iz Poljske v torek in sredo obiskal tudi Ve lenje. Po sprejemu na komiteju občinske konference ZKS Velenje, je Kazimieiz) QTeren v torek zvečer predaval političnemu aktivu občine Velenje o dosežkih ljudske republike Poljske v zadnjih petintridesetih letih. V sredo dopoldne si je visoki gost ogledal še Tovarno gospodinjske opreme Gorenje in se pogovaijal s predstavniki te tovarne, nato pa pot nadaljeval v Ce lje, kjer se je srečal s komunisti celjske občine. Na področju uresničevanja delegatskega sistema v mozirski občini se srečujejo s številnimi problemi — Dnevni redi so preobširni, vsebinsko premalo zaokroženi, srečujejo pa se tudi s problemom udeležbe delegatov na sejah zborov občinske skupščine Na prihodnji seji zborov skupščine občine Moziije bodo delegati med drugim razpravljali tudi o uresničevanju delegatskega sistema in delegatskih odnosov v mozirski občini Tudi za Gornjo Savinjsko dolino velja, da so na tem področju doslej dosegli lepe uspehe, ob tem pa se pri delovanju delegatskega sistema še vedno pojavlja vrsta nedorečenosti, ki jih bodo morah v bodoče odpraviti in delegatskemu sistemu zagotoviti pravo vlogo in pomen. Za sejo so že pripravili poročilo, ki pa bo le osnova za poglobljeno razpravo o ključnih problemih, s katerimi se srečujejo pri nastajanju in uresničevanju delegatskih odločitev v celotnem postopku skupščinskega odločanja. Posebno pozornost bodo namenih delovanju občinske skupščine njem povezavi z delegacijami smeljnih samoupravnih organi- m temelju zacij in skupnosti ter z republiško skupščino. Na podlagi predlogov, pripomb in mnenj delegatov bodo sprejeli vrsto ukrepov, ki naj zagotovijo boljše delo delegatskih Skupščin in delegatov ter tako v večji meri omogočijo vpliv delovnih ljudi in občanov ter organizirane družbene zavesti na nastajanje in uresničevanje dcup-ščinskih odločitev. Dokajšen del razprave bo namenjen načrtovanju dela občinske skupščine. Ta je na z ačetku leta pripravila in spre jela svoj delovni program, ki pa je v svoji zasnovi še vedno delovni načrt skupščine v ožjem pomenu besede. Prihodnji delovni programi bodo morali biti rezultat družbenopolitične aktivnosti delegacij in delegatov, skupščine, njenega izvršnega sveta, družbenopolitičnih organizacij, samouprav iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii: O DELU IN GOSPODARJENJU V DEVETIH MESECIH Tudi v tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje v teh dneh delavci ocenjujejo delo in gospodarjenje v devetih mesecih letos, obenem pa bodo razprave, ki potekajo po samoupravnih delovnih skupinah, sindikalnih skupinah in zborih delavcev tudi priložnost za sprejetje dogovorov, kaj in koliko bodo morali storiti še dokonča leta. V devetih mesecih letos so v tovarni gospodinjske opreme Gorenje ustvarili za 5,27 milijard dinarjev proizvodov, oziroma so letni načrt izpolnili z 68 odtotki. Vrednost prodanih izdelkov je v tem času dosegla 4,98 milijard dinaijev.S tem so letni načrt izpolnili s 64 odstotki. nih interesnih skupnosti in drugih občinskih dejavnikov. Dnevni redi sej zborov občinske skupščine so še vedno preobširni, četudi je res, da so oblikovani tako, da delegatom omogočajo pravočasno in obširno razpravo o vseh točkah. Naslednja pomanjkljivost je v tem, da so temeljne točke premalo vsebinsko zaokrožene, kar večkrat onemogoča poglobljeno razpravo in možnost delegiranja usposobljenih delegatov, (Nadaljevanje na 2. strani) ODLIKOVANJE ZA VIDA JERICA Predsednik republike Josip Broz Tito je odlikoval dosedanjega komandanta teritorialne obrambe zahodne Štajerske Vida Jeriča z redom zaslug za narod z zlato zvezdo. Odlikovanje je Vid Jerič prejel za velik delež v NOB, za njegove zasluge pri povojni izgradnji JLA in za dosežene rezultate pri razvoju teritorialne obrambe in krepitvi splošnega ljudskega odpora na območju zahodne Štajerske. To visoko odlikovanje je Vidu Jeriču izročil pred nedavnim komandant repub-liškegi štaba teritorialne obrambe general Branko Jeikič ob prisotnosti predstavnikov vseh pokrajinskih vodstev. Usposobljenost -pogoj za boljše delo Družbenopolitično izobraževanje in usposabljanje je pomemben dejavnik pri hitrejšem spreminjanju družbenoekonomskih odnosov, krepitvi samoupravljanja in delegatskega delovanja, je bila osnovna misel na prvi seji koordinacijskega odbora za družbeno politično izobraževanje pri predsedstvu O K SZDL Velenje. Ko so io v krajevni dcupnosti Konovo v začetku leta sprejemali program nalog v akciji Nič nas ne sme presenenetiti, so med drugim sklenili, da bodo po končani dvodnevni preiskušnji organizirali tudi iponuntinski pohod na Gra&o goro. V nedeljo zjutraj se je blizu 300 krajanov, katerim so se pridružili tudi ki krajani sosednje krajevne skupnosti Šmartno, v lepem nedeljskem sončnem dopoldnevu odpravilo pek Ii Hrastovca in Cirkovc na Graško gora Pri spomeniku so mladi pripravili kratek kulturni program, ni skuikupaj pa so se poklonili spominu padlih borcev herojske 14. divizije-Nedeljski pohod je vnovičen lokaž, b, da je akcija NNNP združila ljudi ter okrepila njihovo zavest o nujnosti, da smo na vseh področročjih kar najbolj enotni. V drugi polovici tedna bo prevladovalo suho in razmeroma hladno vreme z jutranjo meglo po kodinah. Razne izobraževalne oblike za člane organov upravljanja, za delegate, člane in aktiviste družbenopolitičnih organizacij so bile organizirane v zadnjih letih, vendar podatki dovolj zgovorno kažejo, da je bila udeležba slušateljev slaba. Daje to tako, je nedvomno odraz aktivnosti in prizadevnosti sredin iz katerih izhajajo slušatelji posameznih izobraževalnih oblik. Še vedno imamo organizacije združenega dela, v katerih ni nihče posebno zadolžen in odgovoren za področje družbenopolitičnega izobraževanja. Vse prevečse pozablja na Družbeni dogovor o temeljih kadrov ske politike, ki je bil sprejet za našo občino v letu 1976 in zavezuje vse podpisnice, da je usposabljanje in izobraževanje delavcev za samoupravljanje stalna skrb, da je treba izobraževanje planitati, da je treba vzpostaviti stalno evidentiranje možnih kandidatov za volitve v razne organe in delegacije, in da mora biti za to področje profesionalno zadolžena služba ah vsaj posamezni delavec. Koordinacijski odbor za družbeno politično izobraževanje je uskladil in sprejel predlog družbenopolitičnega izobraževanja za člane organov upravljanja, za delegate, člane in vodstvo družbenopolitičnih organizacij in aktiviste krajevnih skupnosti, katerega cilj je, da se delovni ljudje in občani funkcionalno usposobijo za opravljanje nalog-na področju samoupravnega, delegatskega in družbenopolitičnega življenja. V letošnji izobraževalni sezoni bodo organizirani seminarji za delegate, člane organov upravljanja, aktiviste SZDL, sindikalne delavce, za kandidate za sprejem v ZK, za novosprejete člane ZK, za proizvodne de- (Nadaljevanje na 2. strani) Številka 42 (504) - 26. oktobra M -sm Ukrepi za boijše delo (Nadaljevanje s 1. strani) seveda glede na posamezne točke. Obrazložitve ob posameznih normativnih aktih so preskope, delegati pa pogrešajo tudi alternativnih reStev za predlagane akte. Časovni roki so nedvomno ena najpomembnejših sestavin delegatskega sistema in odločilno vplivajo na kakovost skupščinskih odločitev. Dovolj časa bodo torej morali nameniti tudi razpravi o tem ali imajo delegacije in delegati dovolj časa za obravnavanje posameznih gradiv, za oblikovanje in usklajevanje stališč. Veliko naporov so doslej vložili tudi v vsebinsko krepitev sistema informiranja, prav tako pa je na mestu ugotovitev, da bodo morali v mozirski občini tudi v prihodnje veliko dela ter časa nameniti temu področju in zlasti usklajevanju informativnega sistema in njegove vsebine z naravo delegatskega sistema. Težave se pojavljajo tudi na nekaterih drugih področjih. Tako so zbori skupščine občine Moziije doslej zasedah tudi na skupnih sejah, čeprav bi praviloma morali na ločenih. Vzrok temu so prostorska stiska, kadrovski, časovni in drugi problemi, zato drugačna rešitev večkrat sploh ni bila možna. Posebno pozornost bodo morali nameniti vprašanju pristojnosti družbenopolitičnega zbora, zlasti njegovi povezavi z občinsko konferenco SZDL. V mozirski občini se je ustalila praksa, da ta zbor sodeluje v postopku sprejemanja posameznih aktov tako, da odloča enakopravno z ostalima zboroma, premalo pa se je uveljavilo načelo, da družbenoplitični zbor v postopku sprejemanja aktov oblikuje in sprejema stališča. Zato bodo morali zagotoviti, da se bodo stališča družbenopolitičnih organizacij o vseh pomembnejših vprašanjih razvoja občine in socialističnih samoupravnih odnosov uskladila v okviru občinske konference SZDL in se preko družbenopolitičnega zbora uveljavila v delu in odločanju občinske skupščine. Doslej je bila skupščina pri svojem odločanju vezana izključno na pripombe in predloge izvršnega sveta in občinskih upravnih organov. Pripomb, predlogov, stališč in spodbud s strani temeljnih delegacij in njihovih konferenc, družbenopolitičnih organizacij, strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti in drugih sredin, namreč ni bilo. Se vedno ostaja odprto tudi vprašanje delovanja delegacij, zlasti kar se tiče oblikovanja njihovih smernic in stališč, kijih delegati zastopajo. V nekaterih sredinah so ta problem že razrešili, ponekod pa še vedno delajo vse preveč stihijsko. Še nekaj problemov bi kazalo omeniti. Med nje sodi vpraša nje v ključevanja skupščin samo upravnih interesnih skupnosti v delo zborov dcupščine občine, saj je doslej znan le en primer, kljub temu, da bi morale te skupščine enakopravno sodelovati z zbori občinske skupščine na vseh sejah, na katerih se odloča o vprašanjih z njihovega področja. Naslednji problem je pripravljanje gradiva, ki je milo rečeno zastarelo in ga bo nujno potrebno posodobiti. Zelo poglobljeno pa bo treba preučiti vzroke za slabo udeležbo delegatov na sejah, saj se pri zborih združenega dela in pri družbenopolitičnem zboru ž e otepajo s problemom nesklepčnosti. Vzroke za takšno stanje bodo morali temeljito raziskati in jih odpraviti. J. P. Neuspela seja SKIS Velenje V petek je bila seja skupščine samoupravne komunalne interesne skupnosti — Sejo prekinili in bodo z delom nadaljevali danes ob 12.uri V petek je bila seja skupščine samoupravne interesne komunalne skupnosti Velenje. Seje se je udeležilo le 32 od 55 delegatov zbora uporabnikov in 16 od 20 delegatov zbora izvajalcev. Skupščina je torej bila sklepčna, vendar se je z ataknilo pri glasovanju. Delegati Vegrada in Rudnika lignita Velenje so menili, da gradivo za sejo ni temeljito pripravljeno in iz njega niso razbrali vse kar so želeli vedeti, zaradi tega so glasovali proti predlogu rebalan-ska finančnega načrtov Toplovodov, Komunalnega centra ter delovne skupnosti te samoupravne interesne skupnosti. Ker za ta predlog ni glasovala večina delegatov (dvajset jih je bilo za, devet pa proti) in ker delegati niso dobili zadovoljivega odgovora na zastavljena vprašanja, so se dobovorili, da sejo prekinejo in z delom nadaljujejo v petek 26. oktobra nadaljujejo ob 12. uri. Zadnja seja skupščine samoupravne komunalne interesne Usposobljenosij pogoj zs " boljše delo f4 Jesenski pogled na gradbišče Šalek II. Obsežne naloge občinske skupnosti socialnega varstva O delu, nalogah ter načrtih občinske skupnosti socialnega predsednico skupščine Majdo Gaberšek in predsednikom Kukavico varstva smo se pogovarjali s izvršnega odbora Stoja nom skupnosti je ponovno dokazala, da delegatsko delo še vedno ni zadovoljivo zaživelo. Seja je bila sklepčna, vendar nekaj nad petdeset odstotna udeležba delegatov zbor uporabnikov priča, da nekateri delegati svojega dela ne opravljajo odgovorno, kljub temu da so bile na dnevnem redu izredno pomembne točke. Prav tako pa lahko ponovno ugotavljamo, da ni nobene povezave med delegati in zbo-, rom izvajalcev. Ti naj bi namreč že pred sejami razčistili morebitna vprašanja. Seveda pa tudi \ gradivo ni bilo zadovoljivo pripravljeno, saj v njem delegati niso našli odgovora na vrsto vprašanj. Tako doslej še niso dobili na vpogled polletnega poslovanja teh dveh delovnih organizacij, kljub temu da bomo v tem času obravnavali že devetmesečne poslovne rezultate. Veliko pripomb je bilo izrečenih tudi na višino osebnih dohodkov v Toplovodu. -Na skupščini so delegati ponovno opozorili, da je bilo premalo narejenega, da bi se delovne oiganizacije, ki izvajajo komunalno dejavnost v občini Velenje združile. Dogovorili so se, da se sestanejo delegacije delovnih organizacij, ki niso dobile zadovoljivih odgovorov s predstavniki zbora uporabnikov, ki jim bodo odgovorili na postavljena vprašanja. Vse pa bo potrebno ukreniti tudi, da se bodo delegati skupščin udeleževali v večjem številu. M. TAMŠE Občinska skupnost socialnega varstva združuje pet interesnih skupnosti. Sestavljajo jo stalni delegati, ki jih imenujejo skupščine otroškega varstva, socialnega skrbstva, pokojninsko invalidskega zavarovanja, s kupnosti za zaposlovanje ter stanovanjske skupnosti. Na nivoju republike se v to samoupravno interesno skupnost vključuje še skupnost starostnega zavarovanja kmetov, katerih pa v občini Velenje nimamo. O delu, načrtih in težavah te samoupravne inteiesne skupnosti smo se pogovarjali s predsednico skupščine Majdo Gaberšek ter predsednikom izvršnega odbora Stoja-nom Kukavico. Zaradi potreb, sodelovanja ir odločanja pri sprejemanju zakonov ter obravnavi pomembnih skupnih vprašanj s področja socialnega skrbstva, ter zaradi sodelovanja pri usklajevanju osnov socialne varnosti, ki se solidarnostno izpeljujejo v celotnem dovenskem prostoru, se združujejo občinske skupnosti socialnega varstva ter nekatere repubfi-8ce skupnosti v skupnost socialnega varstva Slovenije na podlagi samoupravnega sporazuma. Občinska skupnost socialnega varstva pa nastopa tudi kot četrti zbor enakopravno z občinsko skupščino, kadar se sprejemajo odločitve, ki sodijo v njeno pristojnost Kot sta poudarila naša sogovornika, je naloga občinske skupnosti socialnega skrbstva predvsem uskla-ievalna. Tu usklajujejo vprašanja socialno varstvenega področja, realizirajo pa se v prej naštetih samoupravnih interesnih skupnostih. Skupščino samoupravne intetesne skupnosti socialnega varstva sestav ljajo zbor uporabnikov in zbor izvajalcev, delegati pa so stalni. Ima predsedstvo, izvršni odbor ter več komisij. Že v prvem mandatnem obdobju so se srečevali pri delu z mnogimi težavami Najprej so se konstituirali, sprejeli osnovne akte za delovanje ter si začrtali plan dela. Vendar mnogih nalog niso uresničili, ker nimajo niti enega profesionalnega delavca. V drugem mandatnem obdobju so pristopili k razreševanju konkret- skupnosti socialnega varstva je pridobila temeljna organizacija Plastični izdelek v omenjeni delovni organizaciji status invalidske delavnice. Takšna organiziranost omogoča, da bo tozd oproščen določenih dajatev, torej finančnih obveznosti. Zaposlovala pa bo vse invalide v občini Velenje, ne le invalide, ki so postali delovni invalidi na Rudarsko elektroenergetskem kombinatu. Načrtujejo, da bodo status invalid-skih delavnic dobile še nekatere temeljne organizacije v tovarni gos-podinske opreme Gorenje Velenje, Vegradu ter še nekatere v Rudarsko elektroenergetskem kombinatu. Seveda pa bo potrebno za realizacijo navedenega potrebno še veliko naporov in dela. VEČJE KAPACITETE DOMSKEGA VARSTVA Posebna naloga skupnosti je tudi skrb za populacijo starejših oseb. Za Predsednik izvršnega odbora Stojan Kukavica nih nalog. Vso dcrb so posvetili delegati usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, icrbi za zadovoljevanje socialnih potreb starejših ljudi ter problematiki socialne varnosti borcev narodno osvobodilne vojne in vojaških invalidov, ŠE VEČ INVALIDSKIH DELAVCEV V občini Velenje je po evidenci okoli 1600 delovnih invalidov. V ta namen je bila ustanovljena pri delovni organizaciji Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje delovna organizacija Plastika, ki pretežno zaposluje delovne invalide. Na pobudo in s pomočjo občinske To je le nekaj nalog, ki si jih je velenjska skupnost socialnega varstva zadala v tem mandatnem obdobju. Poleg tega pa si bodo prizadevali še za enotno usklsgeno politiko dodeljevanja socialne pomoči in višino teh za dosego življenjskega minimuma. Prizadevali si bodo, da bi izboljšali sistem socialne varnosti kmečkega prebivalstva ter zagotovili socialno varnost invalidnim osebam. Pomembna naloga pa je tudi usposabljanje in varstvo otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Veliko dela in nalog jih čaka, ko bo podpisan samoupravni sporazum o prehodu na ekonomske stanarine, saj se bo po sprejetju sporazuma bistveno povečalo število občanov; ki bodo deležni subvencioniranja stanarin. Naloge, ki so si jih zadali so dokaj obsežne in če jih bodo hoteti realizirati bodo morali zaposliti strokovnega sodelavca. Poleg tega pa se bodo motali v razreševanje vseh naštetih nalog vključiti vsi poklicani za reševanje tovrstne problematike. MIRA TAMŠE (Nadaljevanje s 1. str.) lavce — člane ZK, za p« vodne organe in sekretarje! ZK in aktiviste ZSMS. Pol seminarjev bosta tudi veče politična šola ZK in sindika politična šola. Vse predlap oblike izobraževanja niso pravljene zgolj zaradi izol ževanja, ker pač morajo b temveč zato, da bo pridoblja znanje in motivacija, ki dobijo slušatelji na teh iz ob ževalnih oblikah, pozitivno v vala na boljše samoupravljal boljše delovanje delegatski sistema in nenazadnje tudi boljše gospodarjenje. Klub samoupravljalcev čine Velenje je analiziral trebe za izobraževanje v izobi ževalni sezoni 1979/80 ugotovil, da je potrebo izra samo 37 organizacij združen dda, kar predstavlja samo odstotkov vseh OZD in dd( nih skupnosti v naši občini. To ponovno podkrepljuj uvodoma zapisano ugotovi da odnos do izobraževanj* najboljši in po mnenju tu terih celo paše nekaterim sti turam, da njihovi samoupn ljalci, delegati in družba politični delavci ne \edo p več, saj potem je lažje ,sat upravljati" - tehnokrati (samoupravljati. Z odločno politično akc moramo takšno stanje odta preseči in v bodoče zajel izobraževalne oblike činne krog ddovnih ljudi in občan Ki Sprejeli delovni prograi _._ - V teh dneh se sestajajo na prvih sejah posamezni sv« oziroma koordinacijski odbori pri predsedstvu občini konference SZDL Velenje Predsednica skupščine Majda Gaberšek prihodnje obdobje bomo po statističnih podatkih v naši občini potrebovali mnogo več kapacitet za organizirano varstvo starejših občanov. Ta ugotovitev narekuje skupnosti, da razširi kapacitete domskega varstva. Na pobudo skupnosti socialnega varstva je bila sprejeta odločitev, da se bo pri domu za organizirano varstvo odraslih naredil prizidek, s katerim bodo pridobili 60 novih mest. Kuhinja, pralnica ter drugi prostori pa imajo tolikšne kapacitete, da bodo zadoščali tudi dodatnemu številu oskrbovancev. Eleborat ter idejni projekt z vsemi smernicami sta že izdelana. Trenutno zbirajo finančna sredstva. Če jim jih bo uspelo zagotoviti, bi bil prizidek narejen že prihodnje leto. Borcem in vojaškim vojnim invalidom posvečamo že dolgo vso skrb. Vendar pa menijo pri občinski skupnosti socialnega varstva, da naloge, kijih imajo na tem področju niso v dovolj veliki meri realizirane. Pri nekaterih samoupravnih interesnih skupnostih in tudi pri občinski skupnosti socialnega varstva so izdelali program nalog, ki bodo zagotovile ureditev Se nekaterih življenjskih vprašanj borcev in vojaških vojnih invalidov.Tako bo potrebno zagotoviti ustrezno zdravstveno varstvo, ustanoviti dispanzerje za borce (to smo v občini Velenje že realizirali), razviti patronaž no službo in nego na domu, sosedsko pomoč, namestitev v domovih za starostnike, nujno zdravniško zdravljenje, oskrbo s kvalitetnimi ortopedskimi pripomočki, ustreznejšo ureditev pravice do varstvenega dodatka, eenačitev neutemeljenih razlik med pokojninami borcev, zamenjava stanovanj, ki so neprimerna za borce, invalide in ureditev pokojnin za kmete - borce. Za vse naštete naloge so že zadolž ii samoupravne interesne skupnosti, ki se združujejo v to skupnost in morajo te naloge čimprej rešiti. Člani sveta za kulturo so na prvem sestanku obravnavali in sprejeli delovni program za prihodnje leto, podrobno pa so spregovorili tudi o gradnji Kulturnega centra Ivan Cankar v Ljubljani, v katerem bodo eno izmed dvoran poimenovali tudi po Karlu Destovniku Kajuhu. Ob tem so tudi menili, da dodatna sredstva za izgradnjo doma ne bi smela osiromašiti naložbe v kulturne objekte v občini. Med nalogami, ki so si jih zadali za prihodnje leto, je zelo spodbuden predlog, da je treba v občini sprejeti usklajen program prireditev, ki se bodo zvrstile v prihodnjem letu tako na občinski ravni, kot v posameznih krajevnih skupnostih, pa tudi v organizacijah združenega dela. Zavzeto se bodo vključili v razpravo o temeljnih srednjeročnega programa kulturne skupnosti Velenje, se seznanili z delovanjem kulturnih društev v krajevnih skupnostih, delom Zveze kulturnih organizacij in drugih kulturnih ustanov v občini. Nadalje so menili, da bo treba storiti vse, da bi kulturo čimbolj približali delavcem v združenem delu in krajanom v krajevnih skupnostih. Tako naj bi s pomočjo sindikalne oiganizacije v vsaki osnovni organizaciji sindikata zadolžili oziroma izbrali oigani-zatoija kulturnega življenja, z organizacijo raznih razstav ali priložnostnih prireditev v okolju, kjer delavec dela, pa bi po njihovem mnenju lahko še bolj približala kulturo delavcem. Še posebej pa so se zavzeli zato, da je treba ob sprejemanju programa prireditev za leto 1980, izdelati tudi podroben program prireditev za poletno-dopustniš-ke mesece, da tudi v teh mesecih občani, predvsem turisti, ne bodo prepušfi samemu sebi oziroma Iail iznajdljivosti. Doslej je Mi naši občini za kulturno žiyljj v poletnih mesecih bolj sli poskrbljeno. ^ Na sejo so se pred dnevi! tudi člani koordinacijskega i bora za družbenopolitično i braževanje pri predsedstvu činske konference SZDL sprejeti program tega družbe« političnega izobraževanja za zono 1979/80 in spregovori načinu financiranja. Predli so, da bi morala vsaka drifi nopolitična organizacija ozi ma skupnost ali druga organi cija financirati svoj del izd ževanja. Člani odbora so v nadaljei seje dali tudi pobudo, da | predsedstvo občinske konf« SZDL pripravilo poseben po vprašanju družbenopolitičnegaij braževanja in na njem še izpostavilo odgovornost za i izvajanje kot tudi vključena izobraževanje. V nadaljevanju I pa so člani opredelili tudi ' kluba samoupravljalcev, ki stremeti za tem, da si delavci v^ prek najrazličnejših oblik ddff omogočajo in organizirajo i vo svojih izkušenj in seveda izl njihovih delegatov pri vsebine, organizacije in obliki upravtjalske prakse. Zagofa treba, da bodo delavci v i sprejemali skupen programr d nopolitičnega usposabljanja i družbenimi sredstvi urefe pred delavskih univerz in organizacij ob upoštevaju do v okviru SZDL in zagiT usklajenost v načrtovanju ter u čevanju druž ben op liričnega sabljanja v občini Nenaza naj bi v klubu samoup omogočili delavcem in njib organom svetovalno in drugod kovno pomoč pri uresnič ustavne vsebine samoupravljanji I g. «■ -- tiilka 42 (504) - 26. oktobra 1979 omembna pridobitev za razvoj kraja 'tozd Kondenzatorji TGO Gorenje v Rogatcu je našlo zaposlitev preko sto domačinov — Tesno sodelovanje s krajevno skupnostjo in sosednjimi kraji na Hrvaškem [Temeljnim organizacijam žemega dela, ki jih je enje gradilo na manj razvi-podiročjih naše domovine in ftem znatno prispevalo k ejšiim korakom po poti idvejga razvoja, so se pred lteti pridružili Kondenza-vr Rogatcu. Ta kraj s fcmo 1300 prebivalci še nedavnim ni imel nobene triije. Področje Rogatca, ki j od ssosednje Hrvatske loči le i, jie bilo in ostaja še danes, itoi kmetijsko, zato se je jreč domačinov vozilo na mo potrebam Gorenja, za zunanje naročnike pa ne delamo. Lahko ocenimo, da poslujemo dobro, saj dosegamo načrtovani obseg proizvodnje, tako, da ne zaviramo proizvodnje hladilnikov in štedilnikov v Velenju. Naše zmogljivosti so dovolj velike, težave so le s skladiščenjem cevi lakov in drugega materiala. V srednjeročnem razvojnem načrtu smo predvideli razširitev proizvodnje in gradnjo še enega objekta. Čeprav programi še niso popolnoma izdelani, že sedaj redno dobivamo prošnje za zaposlitev, saj je v teh krajih delovne sile še veliko." Delo v tozd Kondenzatorji TGO Gorenje je organizirano v dveh izmenah. Delavci prve izmene prihajao na delo že ob 5. uri zaradi neprimernih avtobusnih zvez. Prevoz na delo je ena izmed poglavitnih težav te temeljne organizacije, saj je od avtobusne postaje oddaljena dobra dva kilometra in morajo tisti, ki nimajo lastnega prevoza, to pot vsak dan prehoditi. Skupaj s krajevno skupnostjo se Anton Bogšek slo v Rogaško Slatino, Celje, tOre uin Stražo onkraj republi-e. me?je. Višek delovne sile in dustijijska nerazvitost Rogatca > takco privedli do dogovora d obbčino Šmarje in Tovarno " odlinjske opreme Gorenje iz da v Rogatcu postavijo kondenzatorjev, ki je jšiSnjemu številu krajanov iTa zaposlitev doma, lju samemu pa zagotovila ejši napredek. Ker se je blenm nezaposlenosti kazal ' ssošednjih hrvaških krajih, 5 nekaj delovnih mest dililo tudi prebivalcem dru-brirega Sotle. novem proizvodnem Ictitu, ki je nekoliko od-laknjeen od središča Rogatca, Tprouizvodnja stekla v mesecu rgustUu leta 1976. Takrat je emeljnjna organizacija Konden-itorji i štela 60 zaposlenih, do anes pa se je to število odvojbjilo. V tovarni je ta čas 25 delelavcev, od tega dvajset iz ljnjnih organizacij Vzdrževa-inin Kontrola. Skladno z tjo i števila zaposlenih se je tucidi obseg proizvodnje. „Na3aša glavna proizvodna ititev je izdelovanje kon-totoijev za vso zamrzovalno cdco Gorenja, pred letom pipa smo začeli tudi z ovDvanjem podstavkov za štete. Letno izdelamo približ-80(00.000 kondenzatorjev in 50.00)00 podstavkov," je s po-postregel obratovodja ton n Bogšek. „S tem zadosti- delavcev iz livaške, ter da so vsi ti poletih zelo mladi. Mlada temeljna organizacija je morala ob ustanovitvi zaorati ledino tudi na področju dela družbenopolitičnih organizacij jih po delu v tovarni čaka še delo na kmetijah. Kljub vsemu pa tudi tovrstne dosežke ugodno ocenjujejo. V vseh oblikah dela tesno sodelujejo s Tovarno gospodinjske opreme Gorenje, Skrb za zdravstveno varstvo živali delu, uspehih, načrtih veterinarske postaja Velenje smo se pogovarjali z Ivom Zagožnom Del proizvodnje v tozd Kondenzatoiji in drugih samoupravnih organov. Kot sta povedala tajnica ositovne sindikalne organizacije Angela Mlakar in predsednik osnovne organizacije ZSMS Alojz Esih, so tudi pri utrjeva- Angela Makar trudijo, da bi vendarle uredili postajališče pred tovarno, vendar doslej še niso uspeli. Uredili so problem družbene prehrane, organizirali posebno zdravstveno službo za svoje delavce, zato upajo, da tudi avtobusne zveze kmalu ne bodo več povzročale težav. Tozd Kondenzatorji sestavljajo tri organizacijske enote. V laboratorijih preizkušajo kvaliteto kondenzatoijev in kontrolirajo lakirnico, čistilne naprave ter odpadne vode, druga enota so orodjarji in vpenjalci, ki skrbijo za stroje in orodja, tretja enota pa je proizvodnja. Struktura zaposlenih kaže, da je v tovarni največ nekvalificiranih delavcev pa tudi kvalificiranih je dovolj, tako da kadrovskih težav nimajo. Posebno je zanimiv podatek, da je med njimi dve tretjini žensk in ena tretjina zlasti pa si prizadevajo za pristno in učinkovito povezovanje z domačo krajevno skupnostjo in sosednjimi kraji na Hrvaškem. Rezultat takih stikov so številne delovne in druge akcije, s katerimi želijo tudi manj razvitemu območju Rogatca zagotoviti pogoje za hitrejši vsestranski razvoj. J. KRAJNC Alojz Esih nju samoupravnih procesov, kmalu uspeli prebroditi začetne težave. Delo družbenopolitičnih organizacij je dokaj pisano in učinkovito, čeprav včasih občutijo težave, ki izhajajo zlasti iz oddaljenosti od matične delovne organizacije in iz preobremenjenosti delavcev, ki IZ naših delovnih kolektivov Veterinarski postaji Velenje in Mozirje sta že izvedli integracijski postopek, ta mesec pa se bodo tudi registrirali in odslej nastopali kot enovita delovna organizacija savinjsko—šaleško veterinarska postaja, ki bo skrbela za zdravstveno varstvo živali in tako posredno tudi ljudi v občinah Velenje in Mozirje. Te dni smo se mudili na veterinarski postaji Velenje, ki ima sedež v Šoštanju. O njihovem delu smo se pogovarjali z vodjem Ivom Zagožnom. Ta postaja je pridobila prve delovne prostore leta 1969. To je bila pravzaprav le skromna pisarna. Leta 1973 so se preselili v prostore bivše občine, kjer pa prav tako niso imeli ustreznih delovnih pogojev. Pred dvema letoma so se lotili obnove bivše lekarne, kjer sedaj tudi delajo. Za investicijo so porabili okoli 500 tisoč dinarjev in zanjo že prejeli dotacija Prostori še niso dokončno opremljeni, vendar upajo, da jim bo to uspelo. Vse je odvisno seveda od denarja. Kot je povedal naš sogovornik, imajo i največ podpore pri skladu za pospeševanje kmetijstva skupščine občine Velenje. Cenik za izvajanje uslug kroji republika in prihaja včasih do velikih anoma- Obiskati je potrebno na primer kmeta nekje na Graški gori, zato pa lahko veterinar zaračuna samo 100 dinarjev, kar pa prav gotovo ni niti za kilometrino, kje pa je še vse drugo. V takšnih primerih bi bila potrebna dotacija. Velika težava so tudi dežurstva. Zakon jih obvezuje, da imajo dežurno službo neprenehoma, to pa je težko zagotoviti, saj so zaposleni le trije veterinarji. Vodja službe j smo j mene delata še veterinarja Peter Rihta-rič in Franc Blatnik. Povedati je potrebno, da si dežurstev, ki jih opravljamo, ne moremo obračunavati in dela včasih veterinar tudi za deset dinarjev na ura Vendar se ne pritožujemo, kljub temu, da je včasih izredno težka Veterinar nikoli ne more izkoristiti letnega dopusta, ker ga enostavno ni moč nadomestiti" Zanesljivi dohodek predstavljajo veterinarski postaji Velenje preventivna cepljenja. Letno cepijo preventivno okoli šest tisoč živali. Zavedajo se, da bo gospodarska škoda tem manjša, čim večja bo preventivna dejavnost in lahko rečejo, da so na tem področju dosegli dokaj lepe uspehe. Ivo Zagožen ie dejal: „Sedaj: vsaj trije in kar gre. Poleg m Dobra turistična bera Vodja veterinarske postaje >felenje Ivo Zagožen Novi delovni prostori ter združitev z veterinarsko postajo Mozirje, ki bo imela sedež v Mozirju, predstavlja novo možnost za še boljše delo, saj bodo lahko svojo dejavnost tudi nekoliko razširili. Velika naloga jih čaka pri razvoju živinoreje, ki je za naso občino in prav tako za občino Mozirje najbolj aktualna. Prav tako pa bodo prevzeli tudi zdravstveno skrb nad živili živalskega porekla. Zatirali in preprečevali bodo kužne bolezni, izvajali veterinarsko sanitarni nadzor ter skrbeli za reprodukcijo in razvoj živali (uipetno osemenjevanje plemenskih telic). Pomembna pridobitev pa je tudi ambulanta za drobne živali Vodja veterinarske postaje Velenje Ivo Zagožen je tudi dejal, da pričakujejo sedaj, ko sodelujejo s savinjsko—šaleško veterinarsko postajo, da bodo lahko večjo pozornost posvetili izobraževanju. Ob koncu razgovora pa je poudaril še, da so naši krajani že pozabili na steklino, ki ogroža naše območje in ukrepov, ki so bili izdani v ta namen ne spoštuje več. Ti ukrepi namreč se vedno veljaja MIRA TAMŠE Letošnja turistična sezona je bila za Gostinsko turistično podjetje Turist iz Mozirja zelo uspešna — Obetavni sadov dogovarjanja s področjem Reke — Slabi obeti za zimo — Nujna bo izgradnja hotela Tozd Kondenzatorji TGO Gorenje v Rogatcu V Gostinsko turističnem podjetju Turist iz Mozirja ob koncu letošnje sezone ugotavljajo, da je bila zagotovo uspešnejša od lanske. Precej se je povečal obseg izletniškega turizma, zlasti pa so zadovoljni zaradi porasta števila nočitev. Pri tem velja predvsem poudariti, da so končno rodili sadove dogovori s turističnimi delavci na področju Reke, saj prodaja zmogljivosti nenehno raste. Predlani je bilo na oddihu v Gornji Savinjski dolini le šest prebivalcev iz tega območja, letos jih je bilo že 66' in jih bo glede na zanimanje v prihodnji turistični sezoni še veliko več. To je vsekakor plod sodelovanja z organizacijami združenega dela, za zmogljivosti na področju Gornje Savinjske doline pa se vse bolj zanimajo tudi turistične agencije. Ugodni so tudi drugi pokazatelji letošnjega poletja, zelo neugodna pa so ob tem predvidevanja za zimsko sezono. Uspeh zimske turistične sezone v mozirski občini je skoraj v celoti vezan na smučanje. Vseh ostalih, za zimski turizem potrebnih objektov, na tem obočju ni, ob neobratovanju smučarskega centra na Golteh, pa bo zato izpad prihodka in dohodka precejšen. V Turistu poudarjajo, da so že sklenili vrsto pogodb za praznične dni ob Dnevu republike in ob Novem letu, na tržišče pa so pričeli prodirati tudi z vikend paketi. Najbolj jih vsekakor veseli dejstvo, da je bila večina gostov, ki so letos letovali v Gornji Savinjski dolini, zadovoljna z uslugami, vse njihove dobronamerne pripombe pa bodo skušali v največji meri upoštevati v naslednji sezoni. Dobre izkušnje in napotki letošnje sezone zaposlene v Turistu obvezujejo, zato so se že sedaj lotili priprav na naslednje sezono. Hotel v Moziiju so že preuredili, kmalu pa se bodo lotili še obnove ostalih lokalov v dollini. Še v tem mesecu bodo v Moziiju znova odprli turistično pisarno, kar naj bi pomenilo začetek sodelovanja z vsemi ostalimi nosilci gostinske in turistične dejavnosti v Gornji Savinjski dolini. Problemov tudi ob tem ne manjka, največji pa je vsekakor pomanjkanje ustreznega propagandnega gradiva in na tem področju jih kar takoj čaka obilica nalog, če želijo biti na naslednjo turistično sezono res dobro pripravljeni. Pomoč pri uresničevanju teh nalog bo vsekakor dobrodošla. Seveda jim tudi načrtov ne manjka in te vnašajo v srednjeročni načrt, ki ga prav sedaj zavzeto pripravljajo. Med poglavitnimi pogoji hitrejšega razvoja je vsekakor nujna in že dolgo načrtovana izgradnja hotela v Mozirju. Tega Turist zaradi svoje majhnosti ne bo zmogel, zato si zaposleni v tem kolektivu prizadevajo za združitev z močenjšo organizacijo. Takšna združitev bi seveda zagotovila hitrejši razvoj gostinsko-turi-stične dejavnosti v Gornji Savinjski dclini in bi obogatila njeno turistično ponudbo, ki je danes še resnično s kremna. J. P. Številka 42 (504) - 26. oktobra 19) Kajuhovo priznanje v prave roke \___________ Med številnimi nagrajenci za letošnji občinski praznik občine Velenje je bila tudi osnovna mladinska organizacija tozd Vzdrževanje — Vse naloge, ki so si jih zadali, uspešno rešili Ob občinskem prazniku občine \felenje so najzaslužnejšim podelili številna priznanja. Med nagrajenci pa je bila tudi osnovna mladinska organizacija tozd Vzdrževanje. Ob tem dogodku smo jih obiskali in stekel je tale zapis. Niši sogovorniki so bih član koordinacijske konference Ne-na Mijoč (vodja službe za informiranje), predsednik mladine Dušan Jeriha in predsednik osnovne organizacije tozd Vzdrževanje Jakob Tovrljan. Osnovna mladinska organizacija tozd Vzdrževaje šteje 207 mladincev, ki pa se v delo organizacije ne vključujejo vsi najbolj aktivna Vzroki nedelavnosti tičijo predvsem v tem, ker je večina članov vozačev, pa tudi izrednih študentov. Pri njihovem delu pa jim priskočijo na pomoč tudi ostale družbenopolitične organizacije tovarne gospodinjske opreme Gorenje. Mladinci osnovne mladinske organizacije tozda Vzdrževanje pa tudi aktivno delujejo v organih družbenega samoupravljanja. S svojo delovno vnemo so za zgled marsikateri osnovni mladinski organizaciji. Letos so prejeli Kajuhovo priznanje prav zaradi uspešnega dela v letu 1978. Kot so nam povedali naši sogovorniki, so program, ki so si ga zadali v začetku leta popolnoma uresničili. Prav v tem času pa potekajo priprave za načrt dela za naslednje obdobje. Osnovna mladinska organizacija tozd Vzdrževanje ima 12-člansko predsedstvo, ki ga sestavljajo predsednik, tajnik, blagajnik ter referenti za posamezna področja, kot so idejnopolitično, kulturno, SLO, informiranje ter najbolj množično šport in rekreacija. Program osnovne mladinske organizacije mora biti usklajen s programom koordinacijske konference, osnovne organizacije in z osnovnimi mladinskimi organizacijami drugih tozdov. Program dela, ki ga mladi v tozdu sami pripravijo in uresničijo, je zelo pester in zanimiv. Pripravili so vzpon Gorenjčanov na Triglav, ki jim je v celoti uspel, saj se ga je udeležilo kar veliko število privržencev planin. Redno so tekle javne razprave za 10. kongres ZSMS. V tozdu Vzdrževanje pa so organizirali tudi predavanja o gradivu za 10. kongres ZSMS, ki se ga je udeležilo kar 27 mladincev tega tozda in s svojimi vprašanji še popestrilo predavanja. Mladinci Nena Mijoč tozda so se aktivno udeleževali tudi delovnih akcij in seminarjev. V svoji sredini imajo kar dva udarnika. Mladinci tozda Vzdrževanje so zadolženi tudi za spomenik padlih gasilcem, ki ga skrbno urejujejo ter ob dnevu mrtvih pripravijo kratek kulturni program. V počastitev srebrnega ljubileja Gorenja so sodelovali pri urejanju slikovne in kiparske razstave, na kateri sta razstavljala tudi njihova sodelavca, in sicer z bakrorezi in koreninami. Njihova največja in že tradicionalna akcija pa je Kviz znanja, v katerem tekmujejo ekipe z vseh Dušan Jeriha področij dela (hidravlika, prevmatika, elektro - jaki tok, šibki tok, energetika,...). Kviza se je udeležilo kar 247 delavcev tozda Vzdrževanje. Prirejajo ga v počastitev OF, praznika dela in lani v počastitev 25. letnice Gorenja. Na kviz povabijo tudi predstavnike drugih osnovnih rrdadinskih organizacij tozdov Gorenja. Obvezno pa so se udeležili vseh akcij koordinacijske konference. Imeli pa so tudi 17 rednih sej in 4 izredne. K svojemu delu želijo pritegniti čimveč mladih. Pri svojem delu pa opažajo, da so pri delu osnovne mladin- m Jakob Tovrijan ske organizacije nekvalificirani delavci manj aktivni. Zato so stopili v stik z občinsko konferenco in s skupnimi močmi reševali vprašanje izobrazbe teh delavcev, fhjvečkrat pripravijo poleg politične šole še tečaje, na katerih seznanijo delavce z delom v osnovnih mladinskih organizacijah. Svoje prispevke pa objavljajo v internem glasilu Teleks. V akcij NNNP so sodelovali z koordinacijsko konferenco in svoje naloge uspešno rešili. Pri svojem delu se držijo in dosledno uresničujejo načelo „čim večja bo razvejanost, tem večja bo aktivnost". T. K. Razširiti obrtno dejavnost Na ponedeljkovi seji skupščine obrtnega združenja so potrdili tudi plan dela združenja obrtnikov V pondeljek je bila seja skupščine obrtnega združenja Velenje, na kateri so delegati obravnavali poročilo o delu združenja do konca avgusta ter razpravljati o smernicah delovnega načrta združenja ža prihodnje leta Spregovoriti pa so tudi o smernicah nadaljnjega razvoja obrti v občini Velenje, v naslednjem srednjeročnem obodbju. Poleg teh točk so delegati obravnavali še predlog rebalansa finančnega načrta za leto 1979 ter pravilnik o dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil delavcem, ki so zaposleni pri obrtnikih. Imenovali so tudi tajnika združenja. Med vsemi točkami dnevnega reda je prav gotovo najzanimivejši plan dela združenja za prihodnje leto. Tu so nakazane predvsem naslednje naloge. V samostojno obrt je potrebno vključitokoli 80 občanov. Seveda je ob tem potrebno s temeljno banko Velenje uskladiti politiko kreditira- nja zasebne obrti po določilih samoupravnega sporazuma, ki je bil pred časom že dogovorjen. Obrtno združenje bo tudi v prihodnjem letu organiziralo različne strokovne seminarje ter sodelovalo in pomagalo obrtniku pri njegovem vključevanju v kooperacijske odnose z organizacijami združenega dela. Obrtno združenje namerava tudi v prihodnje krepiti sklad sredstev vzajemne pomoči obrtnikov, v obrtno zdnrženje pa vključiti tudi občane, ki opravljajo obrtno dejavnost kot postranski poklic. Ena od pomembnih nalog je tudi organizacija razstave obrtnih izdelkov v Rdeči dvorani Velenje, ki naj bi bila v pomladanskih mesecih, ter razgibati športno, kulturno, zabavno in rekreacijsko življenje med obrtniki. V prihodnjem letu naj bi pristopili tudi k pripravi potrebne dokumentacije za ustanovitev lastne obrtne zadruge tre dograditi nove poslovne prostore za združenje. In kaj predvideva srednjeročni plan? Do leta 198 naj bi se število obratovalnic samostojnih obrtnikov povečalo na šeststo, predvsem pa naj bi porastlo število obrtnikov v deficitarnih stro kah. V ta namen bo potrebno pridobiti vsaj štirideset gradbenih parcel ter pridobiti za učenje do 30 učencev letno. Potrebno bo tudi izboljšati sodelovanje med kooperacijo obrtnikov in združenim delom na področju kreditiranja zasebnega dela in ustrezne davčne politike tako, da bodo obrtniki zainteresirani za čim večjo in kvalitetnejšo proizvodnjo. 0 družbenopolitičnem izobraževanju in usposabljanju Koordinacijski odbor za družbenopolitično izobraževanje pri predsedstvu občinske konference SZDL Velenje je na svoji prvi seji sprejel predlog programa družbenopolitičnega izobraževanja, saj se moramo zavedati, da je družbenopolitična osveščenost in usposobljenost delovnih ljudi ter občanov temeljni pogoj za njihovo samoupravno udej-stvovanje, sprejemanje pomembnih in odgovornih' odločitev. V uvodu je se posebej poudarjeno, da morajo družbenopolitične organizacije v občini zagotoviti, da bodo v vsaki osnovni družbenopolitični organizaciji načrtne-je skrbeli za tovrstno izobraževanje in usposabljanje članstva, in da bodo lahko delovni ljudje čimbolj neposredno odločali o vsebini, obsegu in sredstvih za izobraževanje. Zavedati se je namreč treba, da gre pri tem za pomembno naložbo v človeka samoupravljalca, ki se bo gotovo obrestovala pri čimboljšem gospodarjenju z družbenimi sredstvi in pri upravljanju skupnih družbenih zadev, ne pa za dodatni strošek, kot menijo nekateri. Program izobraževanja in usposabljanje v zvezi komunistov, predvideva seminar za kandidate za sprejem v zvezo komunistov. Ta naj bi trajal dvajset ur. Nadalje 40. urni seminar za novosprejete člane zveze komunistov, večerno politično šolo, ki bo trajala 120 ur, trimesečni seminar za proizvodne delavce - člane zveze komunistov, ki bo organiziran v sodelovanju z Medobčinskim študijskim središčem, enako tudi seminar o samoupravljanju v združenem delu za poslovodne organe OZD in sekretarje osnw-nih organizacij zveze komunistov. Program izobraževanja usposabljanja v zvezi sindikat« predvideva 15. urni seminar i člane izvršilnih odborov sindikata in poverjenike, sindikalno politično šolo, ki bo trajala ur, ter seminarje za predsednike osnovnih organizacij in konferenc osnovnih organizacij sindikatov. Pester bo tudi program izobraževanja in usposabljanja* SZDL. Tako je predviden seminar za delegate samoupravnih interesnih in družbenopolitično skupnost iz organizacij združenega dela ter krajevnih skupnost L Ta seminar naj bi trajal ? ur, večjo pozornost pa naj namenili tudi izobraževanji aktivistov SZDL in krajevne, skupnosti. Ni dalje je predviden, seminar za predsednike in sekretarje krajevnih konferenc SZDL, predsednike izvršnih odboroi KK, predsednike vaških odborov, svetov in koordinacijskih odborov pri predsedstvu SZDL ter seminar za predsednike skupščin in svetov krajevnik skupnosti Oba seminarja na. trajala po 16 ur. Za člane poravnalnih ter potrošniških svetov pa naj bi organizirali eno dnevna seminarja. Izobraževanje v zvezi socialistične mladine pa zajema izoba ževanje v osnovnih in sredn šolah, v krajevnih skupnostih i v organizacijah združenega dela Podrobnejše programe za samezno obliko izobraževanja bo pripravila komisija za ide politično delo pri OK ZS1 Velenje. po 0 predzakonskem in zakonske svetovanju Ob traku PRVA SEJA SVETA ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE Svet za vzgojo in izobraževanje pri predsedstvu občinske konference SZDL Velenje se bo v ponedeljek, 29. oktobra sešel na prvo seja Člani bodo obravnavali in predvidoma sprejeli delovni program ter se dogovorili o organizaciji problemske konference o vzgoji in izobraževanju predšolskih in solskih otrok, razpravljali pa bodo tudi o naložbah na področju vzgoje in izobraževanja v občini Velenje. Ob koncu seje pa bodo spregovorili še o novoletnem praznovanju otrok in obravnavali poročila o dejavnosti republiške konference SZDL Slovenije ter njenih arranov za obdobje od leta 1975 do 1979. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je bil sprejet v letu 1976 je uvedel „zakonsko svetovanje". 15. člen tega žakona določa: , .Družbena skupnost omogoča s sistemom izobraževanja z zdravstveno vzgojo in s pomočjo strokovnih služb ter z zakonskimi svetovalnicami bodočim zakoncem, da se vsestransko pripravijo na skladno skupno življenje ter pomagajo zakoncem v njihovih medsebojnih razmerjih in pri izvrševanju roditeljske pravice. Pred sklenitvijo zakonske zveze morata osebi, ki nameravata skleniti zakonsko zvezo, obiskati zakonsko posvetovalnico." Tako torej pravi zakon in nalaga občinskim skupnostim socialnega skrbstva, da ustano vijo zakonske svetovalnice najkasneje do 1. 1. 1980. Občinska skupnost socialnega skrbstva je že ukrenila vse potrebno za ustanovitev take svetovalnice, ki bo začela delo vati s 1. januarjem prihodnje leto. . Za izvajanje zakonskega in predzakonskega svetovanja so se s posebnim podiplomskim tečajem usposobili štirje stro kovni delavci: zdravnik, psiho log in socialni delavki, ki sestavljajo tako imenovan strokovni tim. To so: zdravnik Bogdan Menih, psihologinja Anka Maček ter socialni delavki Marjana Celofiga in Vera Šini- goj- Namen tako imenovanega predzakonskega svetovanja je seznaniti bodoča zakonca s pravicami in dolžnostmi, ki jih prežemata drug do drugega, do lastnih otrok ter do širše družbene skupnosti, z obstoječimi družbenimi ustanovami, ki so jima na razpolago v primeru potrebe (socialne^ vzgojne, zdravstvene, stanovanjske, pravne) in ne nazadnje tudi z osnovnimi pogoji za skladno skupno življenje z družbenega, osebnega in medicinskega vidika. F^j boljši slovenski strokovnjaki so pripravili enoten pro gram predzakonskega svetovanja, ki temelji na izkušnjah domačih in tujih strokovnjakov, ki se ukvarjajo s problematiko družinskih razmerij in zakonske zveze. Predzakonsko svetovanje bo potekalo v skupinah največ petnajstih parov, ki jih bodo strokovni delavci seznanili z osebnostnimi značilnostmi, ki so pomembne za skupno življenje, z vlogo družine kot družbene skupnosti, z medicinskimi pogledi za načrtovanje družine, z možnostjo zadovoljevanja skupnih potreb v naši družbi, z = zakonskimi določili o družinskih razmerjih in z osebnostnim razvojem otroka. Predzakonsko svetovanje je izhodišče za stalno zakonsko svetovanje, ki bo na volj delovnim ljudem in občanom, kadarkoli bodo sami začutili potrebo za to, bodisi pred sklenitvijo zakonske zveze ali pozneje v zakonu. Tudi ta oblika svetovanja bo potekala v skupinah. Vsem tistim, ki imajo hujše težave v medsebojnih družinskih odnosih, pa bo na razpolago ..individualiziran program" partnersko in družinsko sveto vanje. Šele z tako široko zasnovanim delom na področju družin- akti skih razmerij, bi lahko dq pravilnejši, bolj človeški posameznika do zakonske i nosti, do družine in do soč ka. Vsebina zakonskega svete nja bo prispevala k uresnii nju naših splošnih družbi ciljev tudi s tem, da bo do konkretni vsebini delovanja! jevnih skupnosti nove mlade družine ne bodo sam uresničevanju svojih načr Toda pot do udeležb« uporabi družbenih sredstei ustanov bodi skozi udeležbo posameznika v benem delu, v krajevnih i nostih, pri programiranju izvajanju družbenih akcij, namenjene uresničevanju mičnih in skupnih nač Taka udeležba zajema vse ke: od denarnih prispevke sodelovanja pri neposre izvajanju del, sprejemanj veznosti pri upravljanju ui in organizacij, ki postaja bolj različne in prožne v prilagajanja potrebam so< ga življenja. V tem je podružabljanja ' družine humanizacije življenja: ski tovariši kot starši, delavci, kot občani spet pd majo odtujene javne in drfi ustanove. Krajevna skipi dobiva s tem vedno vsebino in veljavo. Predzakonsko in zako svetovanje pa bo v zaživelo šele takrat, ^ ko« občan toliko zaveden, dai s svojimi problemi obiiči institucije, ki so mu nan ko bo sam aktivno sodek se odločal za to obliko i nja. Občinska skupnost sod ga skrbstva kot izvajalec zakonskega in zakonskega tovanja bo časovno opred program objavila v '' i novembru. i mika 42 (504) - 26. oktobra 1979 itevilna priznanja in čestitke članom Svobode za visok jubilej jfclo soboto so v Šoštanju s svečano akademijo nadvse dostojno proslavili dolgoletno delovanje njihove Svobode — Svoboda je častno izpolnila zlasti dve temeljni nalogi: osvesčala je delavski razred v času najhujšega izkoriščanja in ob kulturnem razvedrilu izobraževala ljudske množice stošmje leto je jubilejno za njskto Svobodo, saj mineva 6C ko je lilo ustanovljeno to iavskoi prosvetno društva Visoki Mej sro v Šoštanju proslavili z vrsto edite:v, ki so se začele že v dneh in o vanj a letošnjega 8. oktobra, "Icai občine Velenje, ko so v jih prostorih doma kulture v Jtanjui odprli stalno galerijo kipar "i del umetnika Ivana Napotnika, avli špttaitanjski Svobodi ob jubileju Čemigojev portret Srečka Kosovela m sUleliko spomenika Bazovi&ih žrtev. citatorji, folkloristi. Koliko so vsi ti položili v zakladnico množične ljudske kulture, ne da bi za to zahtevali plačilo. Odraz takšnega dela so tudi mnoga priznanja, saj je kar devet članov Svobode dobilo Kajuheve nagrade občine Velenje, trije pa so skupinski nagrajenci." Slavnostni nagovor je Maks Podlesnik sklenil z naslednjimi besedami: ,.Razumljivo! Svoboda ni bila vselej enako močna. Upadanjem je sledila rast, krizam leponi, toda nikoli ni zamrla. Za visok jubilej zasluži iskrene čestitke. Želimo, da bi tudi v prihodnje privabljala občinstvo v dvorano, bogatila programe raznih proslav in drugih manifestacij, dajala kulturni okras mestu ter obdržala in razvajala tople vezi z našimi brati in sestrami Korošci ter Primorci onstran meja. Zaželimo ji na tej poti kar največ uspeha." V nadaljevanju slavnostnega večera je predsednik izvršnega odbora občinske kulturne skupnosti Drago Seme podelil jJtiznanja občinske kulturne skupnosti skorajda tridesetim članom Svobode za qihovo dolgoletno delo na področji kulture; V imenu občinske Zveze kulturnih organizacij je ob jubileju Svobodi iztekel čestitko predsednik Karel Kordež in jim v spomin na ta dogodek poklonil umetniško sliko. Ob tem pomembnem kulturnem dogodku za mesto Šoštanj in celotno občino so spregovorili tudi predstavniki slovenskih prosvetnih dri štev Slovan in Padrič in Danice iz Šentvida v Podjuni ter slovenske prosvetne zveze iz Italiji »Počaščeni smo," je dejala med drugim predstavnica Prosvetnega društva Slovan iz Padrič. ,da ste nas povabili v vaš lep Šoštanj na to pomembno slayje. Vsako ponovno srečanje z vami je za nas prijetno doživetje in prijateljske vezi, ki so se stkale med nami pred desetimi leti, ko sta se vasi Padriče in Giupada odločili, da poimenujeta skupno osnovno šolo po velikem pesniku, borcu za svobodo, vašem rojaku Karlu Destovniku - Kajuhu, se s tem še utrjujejo. Čestitamo vam ob jubileju ter vam želimo še veliko uspehov." V znak prijateljstva med društva ma je predstavnica društva iz Grupade in Padrič poklonila šoštanjski Svobodi Čemigojev portret Sreč ka Kosovela in fotografijo Bazoviških žrtev. Podobno cesti tko za jubilej je Svobodi izrekel tudi predstavnik iz Šentvida ter izročil društw album, v katerem je predstavljeno delo njihovega prosvetnega društva Danica. Šostanjča-nom pa je čestital ob 60. letnici Svobode tudi predstavnik Slovenske prosvetne zveze v Italiji Učenci osnovne šde Karel Destovnik Kajuh iz Šoštanja so povabili na oder učiteljico osnovne šole Karel Destovnik Kajuh iz Grupade - Padriče ter ji poklonili za učence zbirko kitfie Seveda so tudi učenci slovenske šole pri Trstu poslali praktično darilo za šoštanjske šolarje. Ob koncu pa je predsednik skupščine krajevne skupnosti Šoštanj Martin Primožič izročil predstavnikoma prijateljskih društev in Padrič in Podjune krajevno priznanje - plaketo mesta Šoštanj. Slavnostno akademijo so sklenili godbeniki in pevci s pesmg o Pesem o svobodi STANE VOVK Predsednic izvršnega odbora občinske kulturne skupnosti Drago Seme je podelil priznanja članom Svobode za ddgoletno delo. Knjige za učence osnovne šole Karel Destovnih Kajuh iz Grupade -Padriče Krajani Zavodenj so naoa svoj kraj ponosni in le redki so, ki ga zapuste. Še posebno pa se vesele izredno hitrega razvoja. Seveda se vse njihove želje še niso uresničile. Takole so o uspehih in željah pripovedovali. MARIJA GRABNER: „Živim v spodnjem delu Zavodenj, delam pa na po-" družnični osnovni šoli. Opravljam delo čistilke, S-\ JAJC ARIJA Med redkimi kmečkimi običaji, ki so se v naši občini še ohranili in jih ni izrinil sodoben tok življenja, drugačne navade ter industrijski napredek, sodi tudi jajčarija. Ta fantovski običaj, kije bil v naši dolini kar razširjen, se je ohranil v Zavodnjah. Vsako leto se 4. tnaja zberejo fantje, ki se razdelijo v dve skupini. Ti skupini vsaka po svojem delu terena hodijo od hiše do hiše, pojejo in igrajo. Domačini pripravijo jajca, kruh in pijačo. Na hišo obesijo znamenja, ki naj bi jo varovala pred ognjem. Domača dekleta pripravijo šopke za mlade obiskovalce. Jajčarija traja vso noč. Zjutraj pa fantje preštejejo jajca, ponavadi jih je okoli tisoč ter jih prodajo. Za ta denar pripravijo veselico, ki se je lahko udeležijo vsi tisti, ki so darovali jajca. Gr£ 1^7 Številka 42Š26L olktobra 1979 Naše uredništvo na obisku v krajevni skupnosti ZAVODNJE Zavodnje so prijetna hribovska vasica. Domačini jo imajo nad vse radi in le redki se odločajo, da jo zapuste. Na delo se res vozijo mnogi v dolino, popoldne pa se vračajo na njive in travnike, ki jih z velikim veseljem obdelujejo. Središče vasi sestavljajo šola, cerkev, dve gostilni, imajo pa tudi manjšo trgovino, v zadnjem času privabljajo v svojo sredino vse več meščanov. Ti se ob koncu tedna radi ustavljajo in občudujejo izredno lepo okolico. Na tem področju pa imajo Zavodnje še precejšnjo perspektivo. Predvsem imajo velike možnosti za razvoj kmečkega turizma. Te dni smo se v tej slikoviti krajevni skupnosti ustavili tudi mi. Da bi dobili kar najbolj jasno sliko življenja in dela, smo pripravili razgovor, ki so se ga udeležili predsednik sveta krajevne skupnosti Zdravko Ro-čnik, predsednik krajevne konference SZDL Miha Brglez, predsednik gradbenega odbora za izgradnjo telefona in prosvetnega doma ter vodja podružnične osnovne šole Jože Svetina, predsednik krajevne organizacije Zveze borcev Franc Napotnik, predsednik osnovne organizacije ZSMS Anton Brglez, predsednik krajevne organizacije Rdečega križa Matevž Poto-čnk, predsednik prosvetnega d ruštva Franc Biglez, predsednik društva prijateljev mladine Franc Meža, načelnik narodne zaščite Jože Ročnik, predsednik delegacije za zbor krajevnih skupnosti Ivan Knez. RAZTEGNJENA IN REDKO NASELJENA KRAJEVNA SKUPNOST Po površini je krajevna skupnost Zavodnje ena največjih krajevnih skupnosti naše občine. Šteje pa samo 360 prebivalcev.Tu živi še pretežno knječka populacija, kljub temu, da je Velika skrb za divjad življenje na višinskih kmetijah precej trdo. Na delo v dolino se vozi 124 delavcev, imajo pa kar 36 zaščitnih kmetij. Največji problem, ki jih pesti vsa leta, je ureditev krajevnih cest. Imajo jih kar preko 24 kilometrov. . Jože Ročnik Vsaka domačija ima svojo cesto. Da pa jo lahko uredi, ji mora priskočiti na pomoč širša skupnost. V zadnjih letih so beležili na tem področju dobre rezultate, vendar z opravljenim še niso in ne morejo biti zadovoljni. 1 Največja prelomnica za hitrejši razvoj krajevne skupnosti je bila prav gotovo uvedba krajevnega samoprispevka Takrat se je pričel kraj hitreje razvijati. Najbolj so se krajani pred leti razveselili, ko je bila tudi v njihov kraj zgrajena asfaltirana cesta. To je pomenilo, da Za vodnje ne bodo stagni-rale, da imajo možnost hitrega in uspešnega razvoja. Danes se že javno vidi, da so krenili po tej poti. Š sredstvi drugega krajevnega samoprispevka, ki se bo prihodnje leto iztekel, so v Zavodnjah uredili vaško kanalizacijo na jugovzhodnem delu tega kraja, ki vključuje šest hiš. Predračunska vrednost za to investicijo je znašala 700 tisoč dinaijev, krajani pa so zanjo odšteli le 130 tisoč din. Opravili so kar šest tisoč udraniških ur. Takoj za tem so pristopili k gradnji vaškega vodovoda na Vrheh. Vodovod poteka vse od Šentvida do pričetka Raven. Dolg je okoli 6400 metrov, zajema celotno področje Vrhov. To je bila izredno velika akcija, pri delu pa jim je zelo veliko pomagala Kajuhova mladinska Slemenom z asfaltirano Zavodnje povedi s Slemenom z asfaltirano cesto Zavodnje so kmetijska vasica Lepo je v Zavodnjah Franc Meža Prepričani so, da bo delo sedaj, ko bo dom dograjen, ponovno še aktivneje zaživelo. V okviru tega društva deluje moški oktet, hribovski fantje, imajo pa tukaj nekaj domačih muzikantov, posebej je potrebno omeniti družino Koželjnik. V zadnjih letih je nad vse aktivno tudi društvo prijateljev mladine, ki ima 62 članov. Pripravljajo razna predavanja ter razne aktivnosti za otroke. Naši sogovorniki so bili mnenja, delovna brigada. Investicijska vrednost materiala je znašala 360 tisoč dinaijev, vsa dela pa so v glavnem opravili udarniško, s prispevki pa so jim pomagale tudi delovne organizacije naše občine. MN*M«M«MMMMN TELEFON - POMEMBNA PRIDOBITEV NE STRINJAJO SE Z IDEJNIM URBANISTIČNIM PLANOM Seveda pa se tudi v tem kraju srečujejo s težavami. Najbolj jih moti občinska urbanistična politika. Menijo, da so vanjo premalo vključeni. Nikakor pa se ne morejo strinjati, so poudarjali, da predvideva idejni urbanistični plan, da bi zemljišče nekaterih kmetov poizdali. Težko si je predstavljati, kako bi potem živel kmet, še zlasti, če je že nekoliko v letih in se ne more več zaposliti. Krajani so predlagali, da bi gradili na jugovzhodnem delu Zavodenj, kjer so že uredili kanalizacijo in je možno zemljišče tudi komunalno urediti. Velika težava, ki pa jo bodo kmalu odpravili, je izredno slaba električna napetost. Marsikje ne morejo priključiti niti osnovnih gospodinjskih aparatov, kaj šele kmetijskih strojev. Vlogo za cjačenje tega omrežja so že dali. V prihodnjem letu pa bodo napeljevali električno omrežje tudi do Šentvida. V tej krajevni skupnosti imajo namreč še dve kmetiji, ki še vedno lastnimi sredstvi ter udarniškim delom precej urediti. Moram reči, da smo imeli pri izboru krajanov za vodilne funkcije srečo, saj so izbrali takšne, ki so pripravljeni delati in rezultati tega so že vidni. Lansko leto smo pristopih k gradnji prosvetnega doma, uredili smo podstrešne prostore osnovne šole, največja pridobitev pa je prav gotovo telefon." IVAN BURJAK: .Lahko rečemo, da se naš kraj izredno hitro razvija in smo lahko tudi zelo zadovoljni. Seveda pa imamo še več Peter Ježovnik Miha Biglez Poleg tega pa so zgradili še okoli 16 kilometrov sekundarnih vodov. Omeniti je potrebno še, da so za dobro organizacijo dela pri gradnji telefona prejeli priznanje PTT. Že prej smo omenili, da je vzdrževanje krajevnih cest ena izredno pomembnih nalog. Sredstva zato namenijo iz krajevnega samoprispevka, nekaj pa prejmejo tudi od gozdne uprave, saj po vaških cestah spravljajo tudi les. Da pa bi jim z malo denarja uspelo vz drževa-ti kar največ cest, plačajo le material in prevoz, cesto pa posuje vsak uporabnik ceste. Pomembna naloga je bila tudi adaptacija prosvetnega doma s prizidkom. K delu so pristopili lansko leto. Uredili so dvorano in oder ter centralno kuijavo. Ker so les prispevali krajani prostovoljno, so za to porabili le 180 milijonov dinarjev. Nekaj sredstev za to so namenili iz krajevnega samoprispevka, nekaj denaija pa je prispevala tudi občinska kulturna skupnost. Jože Svetina nekaj let. Njihova velika želja pa je tudi, da bi uredili manjši prostor v Napotnikovo spominsko sobo. Sredstva za to investicijo so prejeli od izobraževalne skupnosti, skupnosti otroškega varstva, velik delež pa so prispevali tudi krajani sami. Uspehi, ki so jih dosegli v zadnjih štirih letih, niso majhni. Krajani se jih vesele. Ker vidijo, da jim je uspelo veliko narediti, se udarniških akcij radi udeležujejo, nikoli ni težav, kadar je potrebno poseči tudi v lasten žep. nimata elektrike. Elekti prav tako nima dom na! nu ter elektrarniški dom.j Naši sogovorniki so' tudi to, da so bili zel« ker je tovarna usnja letošnjem letu obnovila ( Slemena Uredili so ogrevanje, dom bo do fon, prihodnje leto elektriko (doslej ima svtj ga t). Primeren je ti zimski, kot letni tur posebno pa za šolo v na Pa še en problem in zimskem času namreč cesto samo do Zavodenj,] pa jo enostavno zapro,j temu, da je to republika Potem pa jo krajani plužj lastne stroške. Temu pra so posvetili veliko pozon kot so dejali, ne bodo odnehali, da to urede. In kakšne načrte so sik Zavodenj zastavili za pri leto? Franc Napotnic £Oe Asfaltirati želijo Zavodenj do Slemena v< osmih kilometrov. Prav radi uredili cesto do Ž|i ter povezali Zavodnje z' skim grabtjpm, saj dc cestne povezave s vasjo Razbor. K rešev šanja električnega omr so že pristopili. DELEGATI NIS USPEŠNI Devetčlansko pn krajevne konference krajevni skupnosti prizadeva, da bi vse organizacije delovale kari homogeno. Pri krajevni F Matevž Potočnik renči SZDL deluje še pora svet, ki se sicer še ni udi vevestno izpolnili. Seveda pa vendar so naši sogovorai lo se e pokazale tudi mnoge vedali, da tudi ni in lapakccc ki jih bo potrebno v nobene naloge, ki bijoi »odočeče odpraviti. V sklopu odbora za ljudsko obrambo aktivno deluje v tej krajevni skupnosti narodna zaščita. Doslej so imeli le šest članov, v času akcije NNNP pa so se okrepili, tako da bodo v bodoče zadane naloge še uspešneje izvajali. MUMMMMMMMM* KRAJEVNE ORGANIZACIJE SO AKTIVNE da je v kraju premalo animator-jev, ki bi delali na tem področju. Letošnje poletje so za Anton Brglez Grešiti. Ustanovili so tudi svet itrošiinikov, katerega delo še ni Svelio, kljub temu, da bi tlco. Imajo tudi komisijo za tvoo okolja. Za samoupravne iteressne skupnosti imajo dve tžeini delegaciji, katerih delo nee morajo oceniti kot sšnno. Mnogokrat gradiva ne dobe, pa tudi pre-ižrno je. Poleg tega pa se Ifigatti težko sestajajo zaradi ljeenosti, pa tudi zaradi :ega dela. Zato so dele-moenili, da bi bilo bolje, če lovali posebne delegacije lezne samoupravne in-iet skupnosti. :ldo delegacije za zbor kra-n.skupnosti skupščine ob-]pa je bolj uspešno. Ta ija se redno sestaja in i probleme, ki jih pestijo prej j. Tfesno je povezana s ? svetoma krajevne skupnosti. Na J ši sogovorniki so menili, [ da je aakcija NNNP v tej krajevni ~ upnooosti dobro uspela. Kraja-soo se v akcijo aktivno ljučJili in vse zadane naloge Krajevna organizacija Zveze borcev šteje 54 članov. V letošnjem letu so odkrili spominsko obeležje. Aktivno se vključujejo v vse akcije, poma- Franc Biglez gajo pa tudi pri oiganizaciji proslav ob ljubilejih. Dobro sodelujejo tudi s šolo. Pripravljajo razne razgovore z najmlajšimi na temo narodno osvobodilne vojne. Mladinska organizacija ima 31 članov, aktivnih pa jih je le okoli deset. Vključujejo se v družbeno politične organizacije krajevne skupnosti, zastopani pa so tudi v samoupravnih organih. Mladinska organizacija se sama za akcije ne odloča. Mnogi njihovi člani se vozijo v šolo v dolino in so doma le ob koncu tedna. Precej številna je tudi krajevna organizacija Rdečega križa. Imajo kar 96 članov, od tega pa jih 23 daruje kri. Poleg tega so zbirali tudi sredstva za območja, ki so bila prizadeta po potresu. Aktivno dela tudi podmladek Rdečega • križa na podružnični osnovni šoli. Predno so pričeli z adaptacijo Prosvetnega doma, saj je bilo prosvetno društvo dokaj aktiv no, potem pa jim je bilo zaradi gradnje delo otežkočeno. Zdravko Ročnik otroke organizirali taboijenja, ki jih je uspešno vodila Marta Svetina. Pri tem društvu deluje še sekcija za varstvo malih živali ter varstvo narave. Letošnjo zimo bodo organizirali smučarske tečaje. Njihova želja pa je, da bi v kraju uredili novo otroško igrišče. Podružnična osnovna šola v Zavodnjah ima dva kombinirana oddelka prvih štirih razredov osnovne šole. Skupno je na tej šoli 23 otrok. Ugotavljajo pa, da jih je z leta v leto manj, saj število otrok v družinah upada. Šola se aktivno vključuje v vsa dogajanja v kraju. Vsako leto pa organizirajo pri tej šoli malo Napotnikovo kiparsko kolonijo. Ivan Knez Še veliko so povedali naši sogovorniki in mnogo bi o Za vodnjah še lahko napisali. Pa menimo, da bo kar dOvolj, da si bodo lahko bralci ustvarili jasno sliko življenja in dela v tem kraju. ADAPTIRALI ŠOLO •••••••••••••••••••••• Lansko leto so adaptirali tudi šolo. Uredili so streho in zunanjost tega poslopja, hkrati pa so uredili tudi podstrešje. V zgornjih prostorih so pridobili precej koristnih prostorov /.a delo z mladino v šolskem in v prostem času. V teli prostorih pa je tudi spominska soba kurirjev Slovenije, pionirska soba s knjižnico, poseben .prostor pa so namenili tudi izdelkom male Napotnik ovc kiparske kolonije, ki jo šola organizira že veliko kmetijo, meri 32 ha. Preusmeril sem jo v živinorejo, vendar moram reči, da nam gre kmetom, zlasti višinskim, v zadnjem času bolj slabo. Odkupne cene živine so tako nizke, da največkrat redimo živine čisto zastojn. Ko jo prodamo, pokrijemo namreč z denarjem le stroške krmil ter gnojil. Na tem področju se bo moralo nekaj spremeniti, saj drugače ne bo nihče več kmet. Drugače sem z razvojem našega kraja nadvse zadovoljen. Razvoji se zelo hitro, kljub temu, da so Zavodnje velika in redko naseljena krajevna skupnost ter je torej želja veliko, denaija pa malo. Še posebej pozdravljam, da bo dobil sedaj tudi Šentvid električno omrež- FANIKA GRABNER: ,V Zavodnjah avim osem let, sem pa sem prišla iz Topolši-ce. Kar sem tu, je naš kraj izredno veliko pridobil. Najbolj veseli smo bili, ko so asfaltirali cesto. S tem se je razdalja med Zavodnjem in Šoštanjem bistveno skrajšala. Takoj za tem se je začel Farnka Grabner naš kraj tudi hitreje razvijati. Prav tako velikega pomena je tudi telefonsko omrežje, ki smo ga pridobili letos. V kraju pa imamo precej slabo električno omrežje in bi potrebovali nekaj novih transformatorjev. Mnogi imajo tako slabo napetost, da ne morejo priključiti niti osnovnih električnih naprav. Želela pa bi, da bi Zavod nje bolj zaživele tudi na kulturnem področju. Kulturnih prireditev je mnogo premalo, v Šoštanju pa jih tudi ne obiskujemo, saj je malo predaleč." Ko je bil vodovod končan, so se lotili druge velike akcije. Pristopili so k gradnji telefonskega omrežja Šoštanj - Šentvid. Pri tem delu so jim pomagali pripadniki teritorialne obrambe ter mladi iz naše občine. Drogove za telefonsko omrežje pa so darovali krajani sami, prav tako pa so jih tudi udarniško postavili. S temi deli so končali že poleti, sedaj pa čakajo le še na priključitv." V vasi bo imelo 22 gospodinjstev telefonski priključek, imeli pa bodo tudi dve telefonski govorilnici. Prizadevali so si, da so pokrili celotno področje Šentvida in Zavodenj. Do Zavodenj je že bil zgrajen primarni vod, ki so ga morali le okrepiti, podaljšali pa so ga še do Šentvida. Marija Grabner otrokom pa pripravljam tudi hrano. Življenje v naši krajevni skupnosti je lepo, v zadnjem času pa se kraj izredno hitro Razvija. Kar vsako leto beležimo kakšno delovno zmago. Če bo šlo tako naprej, se bodo prav kmalu uresničile vse želje. Ker je krajevna skupnost zelo velika, je teh tudi precej. Tako smo edini kraj, kjer še nimajo vse domačije električnega omrežja. Vendar smo k reševanju tega vprašanja že pristopili." SILVO POTOČNIK: „Lahko rečem, da je naš kraj v zadnjih nekaj letih izredno veliko pridobil. Kazalo je, da bo stagniral, vendar nam ga je uspelo s sredstvi samoprispevka, z Ivan Burjak želja, le denaija je premalo. Pa vendar smo prepričani, da nam bo z leti vse večje težave uspelo razrešiti. Omenim naj še, da bi radi razširiti pokopališče, vendar nimamo primernega prostora. Mene pa še posebno tarejo predlogi urbanistov, ki so predvideti mojo zemljo za zazidava Resnično si ne znam predstavljati, kako naj bi potem živeL Mislim, da bi morali pri izdelavi urbanističnih planov bolj upoštevati želje nas krajanov." PETER JEŽOVNIK: ,V Zavodnjah imam kar precej Osnovno šolo so lansko letop > Pred dvema mesecema sta pričela Pepca in Ivan Glasenčnik s kmečkim turizmom v Zavodnjah — Vsako soboto in nedeljo nudijo odojka in sirov zavitek Jankova kmetija je precej velika, vendar pa so njihove njive nerodovitne, zato je bilo življenje na tej kmetiji izredno težko. Posestvo meri 30 ha, od tega pa je 10 ha obdelovalne zemlje. Na tej zemlji so pred iFmimitHmiiikmHHUii«BaniiHiiBmiiraiHiiinmtiiJUiiH]iHiujnitinimitiit[iUM Razstava ročnih Že sedaj želimo spomniti na razstavo ročnih del ob prihodnjem dnevu žena. Pripravili bomo razstavo slovenskih narodnih vezenin. Slovenci imamo v narodni ornamentiki kulturno izročilo, ki bi ga morali ceniti in negovati, kakor to znajo v drugih naših republikah. Naša dolžnost je, da to sporočilo spoznamo in približamo mladini Priporočamo, da v krožkih poskusite ustvariti ročna dela v tehniki križcev, tkanju ali polnem vezenju. Izdelke bomo razstavili na razstavi ročnih del ob 8. marcu, kjer bodo pričala o našem delu in o naši kulturni dediščini. Motive za izdelke najdete v knjigi Narodne vezenine na Slovenskem, pa tudi v reviji Naša žena in drugod. Radi vam bomo svetovali glede izvedbe, materiala in barv. steze naročeni na naš tednik? Pepca Glaseničnik: Življenje bo lepše, kljub temu da je dela veliko leti gojili le tri ali štiri glave živine in se ubadali z revščino, saj tudi njihov gozd ni bogat. Kasneje so kmetijo preusmerili v živinorejo. Posodobili so hlev, v katerem so imeli okoli 25 glav živine. Ker pa na posestvu ni zrastlo dovolj krme, so kosili Srečanje na Graški gori Čeprav je bilo vreme nekoliko muhasto, se je pred nedavnim zbralo na avtobusni postaji v Velenju nad 20 članov organizacije ZB NOV Center Levi breg ter se odpravilo na Graško goro. Po kratkem času smo prispeli na kraj, kamor smo bili namenjeni. Po prvem odmoru se je nato večina udeležencev napotila k spomeniku ranjencev, kamor je položila venec. Ob spomeniku so marsikateri obujali spomine na davne, težke borbe junakov XIV. divizije, ki so sredi najhujše zime bili težak boj za življenje in lepšo prihodnost. Ker se vreme še vedno nč uredilo, smo se za kratek čas pomudili v naši „postojanki" Plazi, kjer so nas prijazni gostitelji lepo postregli K še boljšemu vzdušju pa je pripomogel tudi gospodar s svojo „frajtonarico" ter s partizanskimi vižami pripomogel k resnično tovariškemu srečanju. Ob 14. uri smo nadaljevali pot na Grmado, na mesto, kjer je bil ustanovljen 1. Štajerski bataljon. Ob granitnem spomeniku smo položili šop nageljnov in se s pesmijo V temnem gozdu ob tabornem ognju poslovili. Kljub neprijaznemu vremenu smo se zadovoljni in s prijetnimi spomini vračali v Velenje. S. POCAJT tudi na okoliških posestvih, ki so propadala. Živinoreja pa jim tudi ni prinesla nikakršnega dohodka. Gospodinja Pepca Glasenčnik je dejala: „Z živinorejo, zlasti v zadnjih letih, nismo nič zaslužili. Delali smo čisto zastonj. Gojili smo pitance. Petnajst smo jih prodali in zanje dobili toliko, kolikor smo dali za krmila in umetna gnojila. Ves čas pa smo delali čisto zastonj." Prav zaradi tega so prišli na tej kmetiji do spoznanja, da bi bilo najpametneje, če bi vse, kar na kmetiji pridelajo, tudi doma prodalL Hša, v kateri so živeli, je bila dotrajana. Odločili so se za novogradnjo. Gradili pa so tako, da je hiša primerna za kmečki turizem. Gospodinja je takole pripovedovala: „Dolgo smo se pripravljali, predvsem zaradi tega, ker nas je premalo za dela Dve hčerki sta poroče- ni in zaposleni. Zaposlen je tudi en sin, drugega pa nam je uspelo zadržati doma na kmetiji, sedaj pa je tudi ta pri vojakih. Prepričani smo, da smo ustvarili takšne pogoje, da se mu ne bo potrebno srečevati s takšnimi problemi, kot smo se mi. Po dolgoletnih pripravah* nam je uspelo kmečki turizeta tudi odpreti. To smo storili pred dvema mesecema. Lahko rečem, da je to že kar dobro zaživelo. Mnogi nas sicer še ne poznajo, vendar imamo že kar veliko strank. Predvsem prihajajo zaključene skupine. Prostora imamo za približno trideset ljudi. Največ ljudi pride , konec tedna. Ob sobotah in nedeljah jim vedno ponudimo odojki in sirov zavitek. Nudimo pa še -droge domače jedi. Tako imamo pečenice, pa domače salame in savinjski želodec. Prizade- Jankova hiša varno pa si tudi, da bi imeli vedno kakšno domače pecivo. Vedno je na voljo tudi jabolč-nik. V teh dneh imajo naši gostje najraje mošt/' Seveda pa ne nudijo pri Janku gostom samo hrane in pijače. Pri njih bodo lahko preživeli ti tudi nekaj dopustni-ških dni. Na voljo imajo tri sobe, v , katerih imajo sedem postelj. Za svoje goste bodo uredili igrišče za najmanjše. Jankovi bi potrebovali posrednika, ki bi k njim usmerjal goste. Upajo, da bo to uredi Turistično društvo Velenje. Poskrbeli pa so tudi, il gostje, ki so namenjeni k njia nimajo težav z iskanjem, i ol avni cesti od Zavodenj prot lemenu stoji smerokaz. Ti p stoje tudi na vseh križpotjih. Ivan in PepcaXllasenčnik,p domače Jankova, sta torej pii čela letos poleti s kmečki turizmom. Prepričana sta, j jim bo odslej, kljub temu, da dela še mnogo več, kot ga bilo, življenje lepše in lažje. Izvenšoiske dejavnosti nadaljujejo delo rednega pouki Na osnovni šoli Karel Destovnik Kajuh imajo izvenšoiske dejavnosti najbolje razvite — Vanje je vključenih mnog učencev te šole — Težave z mentorji, prostori in z oddaljenimi učenci Med dejavnosti, ki dopolnjujejo, nadaljujejo delo rednih šolskih ur prav gotovo sodijo izvenšoiske dejavnosti. Na osnovni šoli Karel Destovnik— Kajuh imajo veliko teh dejavnosti in vanje vpisanih mnogo učencev. Kot nam je povedal Anton Bahor, vodja za gospodarske zadeve na osnovni šoli, bi hilo lahko še boljše. Vendar so otroci od vsepovsod in še veliko vozačev. Izvenšoiske dejavnosti pa se odvijajo takoj po pouku ali popoldne in se jih zato ti učenci ne morejo udeleževat. Vsak učenec pa se lahko prijavi samo z dvema krožkoma, seveda, če ima dober uspeh. Na osnovni šoli Karel Destovnik-Kajuh se učenci udejstvujejo v lutkarskem krožku (6 učencev) v ročno-delski krožek je vpisanih 55 učencev, v foto krožek 16 učencev, prometni 11 učencev, vrtnarski 22 učencev, najbolj množično pa se učenci udejstvujejo v šolskem športnem društvu z naslednjimi sekcijami: šah 43 učencev, odbojka za 90 učencev, košarka 12 učencev, gimnastika 24, rokomet 12, namizni tenis 12 in splošna vadba 16 učencev. Kar 15 učencev se je prijavilo k atleti- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiii^ Sprejem za upokojence TUŠ Kot že vrsto let, je bilo tudi letos 19. oktobra tradicionalno srečanje upokojencev Tovarne usnja Šoštanj. Razveselili smo se tega povabila, saj se je zbralo kar 160 članov. Seveda smo obžalovali, da se srečanja niso mogli Božidar Jakac: Velenjski grad, podelil galeriji Kulturnega centra 1978 - slika, ki jo je umetnik ob letošnjem občinskem prazniku Ivan Napotnik Velenje udeležiti bolni ali pa tisti, ki jim starost ni več dopuščala pot do nas. Slavko Dragar, dolgoletni predsednik delavskega sveta Tovarne usnja nas je pred tovarno prisrčno pozdravil. Mlada, brhka dekleta, smehljajočih se obrazov, so vsakemu pripela rdeč nagelj — zares krasen sprejem! Nato je bil ogled tovarne. Začudili smo se enoletnemu napredka Tehnološki proces je na višini, disciplina, čistoča in delo je občudovanja vredno. Prijazni obrazi dela\cev in delavk, pa seveda tudi stiski rok so bili dokazi še vedno obstoječe veze med nami, ter da je še danes upoštevan naš nekdanji vloženi trud in naše znanje. Še veliko uspeha, tovariši! Po končanem ogledu tovarne smo se zbrali v lepi tovarniški menzi. Tu so nas seznanli s proizvodnjo ter povedali, da mlada generacija s pridom gre po naši poti smelo naprej, za boljši jutri. Zahvaljujemo se tudi tovarišu direktorju za lep nagovor z zagotovilom, da nas tudi v bodoče ne bodo pozabili. Sledil je kulturni program s tovarniško godbo „Zarja", nato pa smo bili pogoščeni. Vmes pa je zadonela harmonika, ki jo je zaigral upokojenec Miha Ber-ločnik. Poskočne viže so popestrile razpoloženje in marsikateri upokojenec je pozabil, da ga morda nekje Jčipa in se je pogumno zavrtel. " V imenu upokojencev prisrčna hvala vodstvu TUŠ in vsem, ki so sodelovali in nam podarili tako prijetno srečanje. Upokojenec KLAMFER RUDI ki, vendar imajo težave s mentorjem. Upajo pa, da bo tudi ta sekcija kar najhitreje zaživela. Med dejavnosti šolskega športnega društva pa sodi tudi smučanje, streljanje, za 7. in 8. razrede plesni tečaji, za 4. razrede pa plavalni. Poleg že naštetih izvenšolskih dejavnosti pa se učenci osnovne šole Karel Destovnik-Kajuh aktivno udejstvujejo v dramskem krožku (22), taborniškem (50 učencev), modelarskem (brodomo-delaiji, jadralni 19). Med učenci pa je tudi 15 planincev, ki so vključeni v planinski krožek. Organizirali pa bi radi tudi dva .likovna krožka, vendar do sedaj ni bilo dovolj prijav. Mentorji ali vodje teh krožkov so tovariši učitelji na osnovni šoli Karel Destovnik-Kajuh. Imajo pa tudi nekaj zunanjih sodelavcev, predvsem za modelarski krožek, vrtnarski, kino krožek ter pevski zbor. Učenci pomagajo mentorju pri vodenju krožka in pri sestavljanju programa dela. Poleg krožkov pa so učenci še vključeni v Veselo šolo Pionirskega lista (letos 180), ki traja celo leto. Na koncu šolskega leta so testirani in najboljši se uvrstijo v nadaljno tekmovanje. Med izvenšoiske dejavnosti sodi tudi tkemovanje za bralno značko, kjer letos tekmuje 217 učencev. Kar 55 učencev na šoli pa je vključenih v zeleno stražo - to je skupina učencev, ki skrbi za varstvo okolja, narave. Člani zelene straže imajo svoj pravilnik in svoje značke. Na osnovni šoli Karel Destovnik Kajuh pa delujeta kar 2 pevska zbora, otroški in mladinski zbor. V otroškem zboru prepeva 24 učencev od 1 do 4. razreda, v mladinski zbor pa je vključenih 80 pevcev. Oba zbora pa-vodi zunanja sodelavka tovarišica Rojenova. Praktič-no-gospodinjski krožek sestavljata 2 skupini učencev, ki delajo po programu, ki ga je predpisal komite za vzgojo in izobraževanje. Šolsko športno društvo na osnovni šoli organizira medraz-redna tekmovanja. Vsako leto učenci tekmujejo za najboljšega športnika in športnico šole. Lansko leto sta ta naslov osvojila Jana Pečevnik in Janez Nahtigal. Razredna skupnost pa se poteguje za naslov najboljšega športnega razreda. Nižji razredi pa tekmujejo,za športno značko. Ob koncu tekmovali pa kot za nagrado igra najbol športni razred z tovariši učite Foto krožek je sodeloval akciji NNNP in za fotogral prejel priznanje. Učenci te krožka se bodo letos udeteS natečaja ob dnevu varčevaf Učenci modelarskega fcra se udeležujejo tekmovanj občinski ravni, lansko leto so se udeležili tudi republiški in zveznega tekmovanja moi larjev. Prometniki se udeležuj tekmovanj Kaj veš o pron$ Med njihove aktivnosti pa st organiziranje kolesarskega šp ta za učence, ki še niflli kolesarske izkaznice. Riifl skrbijo za varen prehod titt cev preko ceste in — opremo koles. Dramski krožek skrbi program ob proslavah, prirt vah in kulturnih praznikih.'' Na osnovni šoli Karel Desti nik—Kajuh pa je delovna-Pionirska organizacija, člani so zbirali naroči revijo Otrok in družina, pr« jali so brošure o XIV. divii ter zbirali divji kostanj divjad. Udeležili pa so se tu pohoda na Prežihovina osnovni šoli pa deluje t pionirska hranilnica, ki jo v« jo, upravljajo učenci sami. 1 tošnje leto pa nameravajo! pomočjo Ljubljanske bai' urediti Musijevo sobo. Koti je povedal Anton Bahor, pridj štedijo skoraj vsi učenci. Za vse naštete izvensi dejavnosti na osnovni šoli 1 Destovnik-Kajuh, ki jih veliko, pa so mentorji prip program vseh dejavnosti, vsebujejo udeležbo učenU število vpisanih, aktivnost p meznika, delo krožka, uvrstitve in poročila o delil Zavodnjah pa nameravajo! naviti modelarski krože" katerega bodo vključeni učenci Kajuhove šole. TI prispe* naših bral in dopisnil Kmečki turizem pri Janku \ftitka 42 (504) - 26. oktobra 1979 jMjgm % ilJBBk i^ m \ ri^BE^tmmj! S ■ m^m si fj^m ijj 1 Ki* * Andi 1978 Le3tos avgusta se je v Dolomitih smrtno ponesrečil ikco Lesjak iz Vinske gore, član 1. celjske alpinistične irrave v Ande 1978. Pred odhodom v Dolomite nam je >č5il nekaj zapiskov in vtisov s težavne odprave v jjsjske Ande. Tokrat objavljamo prvo nadaljevanje. „E11 condor pasa". Vsakokrat sem rzvokih popularne melodije el l nekam v daljavo in opazoval nišljljem svet visokih, belih vrhov Bd temno zemljo nasprotij, nemi-in i nezadovoljstva, katere vizijo sii osnoval že nekje v gimnazij-i teletih. Takrat sem prvič resneje val domovino Inkov, Andov, Koonke, nogometa, plesa, izkori-nja i in bede. Seveda se niti v 11 nisem upal predstavljati, da kkdaj stopil na ta kontinent, še inj, da bom med tem prebivalkam i našel prijatelja, najmanj pa, k bonm opazoval temna amazonska iz enega najvišjih, bleščečih se vrhov. Toda pota življenja », posjsebno še za nas nemirne duše, is ččudna in nič nemogočega ni, t včasih uresničijo davne želje. Naiaii odprava je štela 8 članov. V (organizaciji je bilo vloženo truda, največ vsekakor v ijtju finančnih sredstev. Manj lov je bilo s sestavo moštva, i smo sestavljali v glavnem Ii a alpinisti, izkušeni s številnimi li vzponi doma in v tujini Med st sedmerico naj izločim samo ikka Kneza, vsaj po mojem ijuju najboljšega jugoslovanskega nove dobe. 'Samn sem bil v času organizacije re in kondicijskih priprav v " Tu so mi omogočili vsako-ti ii trening, ki sem ga dobro Takdo je končno prišel težko kdovani dan odhoda. Še toliko pričakovan zato, ker do egega dneva nismo vedeli, ali no i sploh šli ali ne. V Peruju, nor ( smo bili namenjeni, so se na ■