Po poitl prajaman: u celo leto naprej 26 K — h pol leta , 13, — , fietrt , , 6,60, mesec , 2,20, Vupravniitvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10,-, «etrt , , 6 , - , mesec , 1 ,70, Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnina in inaerate sprejema upravniitvo * Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice it. 2. Rokopiai se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništva je v Seme-niSkih ulicah St. 2,1., 17 lzha)aviak dan, iivzem« nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 110. V Ljubljani, v torek 14. maja 1901. Letnik XXIX. Državni zbor. Dunaj, 13. maja. Današnja seja se je pričela še le ob 3. uri popoludne. Na dnevnem redu je v prvi vrsti poročilo odseka za državne podpore vsled uim, dalje zakon o državni žganjarini. Ker so se češki poslanci zjedinili z levičarji glede železnic in vodnih stavb, zato je opravičeno upanje, da zbornica do 15. junija reši oba ta zakona, dalje zakon glede lokalnih železnic in začasni proračun. Ker pa mnogi hočejo rešiti tudi poročilo vino-rejskega odseka proti vinski klavzuli in poročilo socijalno-političnega odseka o devet-urnem delavniku, je pač malo upanja, da bi zbornica v enem mesecu dovršila to delo. Mogoče bi bilo, ko bi posamezni poslanci štedili s časom. Vsako tvarino poslanci navadno v odsekih premlatijo do zadnjega snopa, in kar odsek sklene, to tudi zbornica redno odobri. Le redki so slučaji, da zbornica predrugači odsekove sklepe. Zato so govori v zbornici večinoma le skozi okno govorjeni na volivce ali za časniške predale. Vlada in njeni zastopniki ne poslušajo radi dolgih govorov, zato ostanejo brez glasnega odmeva. Tako se vlečejo razprave v zbornici, kakor lena voda po ovinkih prodnate struge, posebno če so na vrsti prošnje za državne podpore vsled uim. Vsak poslanec ima kaj na srcu, kar bi rad raztolmačil vladi in zbornici. Izkušnja pa uči, da taki govori dosti ne koristijo, ker vlada ne re šuje prošenj na podlagi govorov, ampak po poročilih podrejenih jej organov. Torej je skoraj nemogoče, da bi zbornica do 15. junija rešila tako obširne zakone, kakor so gori navedeni. Podpore vsled uim. V imenu posebnega odseka je poslanec St einer poročal o raznih nujnih predlogih in prošnjah za državne podpore vsled toče, povodnji, mraza in drugih uim. Mej temi so tudi nujni predlogi dr. Šusteršiča za barjane, Žičkarjev za pogorelce na Blanci, dr. Žitnika za uravnavo vipavskih voda in za posestnike v trnovski občini, katerim je lani toča poljske pridelke uničila, ter dr. Gregorčiča za podporo raznim občinam na Goriškem vsled mraza in toče.' Odsek predlaga, naj se vsi predlogi in prošnje, katerih je zopet do 100, izroči vladi z naročilom, da uvažuje navedene razloge in dovoli primerne podpore iz državnih sredstev. Poslanec B i a n k i n i je zopet ostro grajal državno upravo, ki zanemarja Dalmacijo. Dr. Cone i je opisoval razne nadloge južno-tirolskega prebivalstva. Poslanec Ž i č k a r je našteval razne uime, ki so zadnja leta posestnikom na Dol Štajerskem napravile mnogo škode. Opozarjal je na uravnavo raznih rek, ki prebivalstvu odnašajo rodovitno zemljo ter preplavljajo in zasipljejo njive in travnike. Poslanec Daszynski je zopet zmival poljske graščake. Ministerski predsednik je pojasnjeval neke slučaje v Galiciji, vitez Gniewosz je obširno odgovarjal Daszynskemu, češ, da morda ni vse v najlepšem redu na galiških graščinah, vendar pa niso vsi žlahčiči taki, kakor jih Daszynski opisuje pri vBaki priliki. Oglašenih je šo več govornikov, dasi je že ura \'3 7. Predsednik hočo sejo nadaljevati do 10. ure, da zbornica, ako mogoče, še danes reši zakon o državni žganjarini. Govoril bode tudi slovenski poslanec Pfei-fer, da utemelji nekatere predloge in pre-membe v zakonu o žganjarini. Po daljši vrsti stvarnih in nestvarnih popravkov je zbornica sprejela predloge odseka za uime. . igjjg Ob l/« 8. uri je pričela zbornica z na daljevanjem nadrobne razprave o žganjarini. K 2. paragrafu so govorili posl. T h u r n herr, Pfeifer in Plass ter vladni zastopnik Jorkasch-Koch. Ob 9. uri se je debata in seja zaključila. Prihodnja seja jutri ob 11. uri. Zbornica ima ta teden še jutri in v sredo seji, potem še le jutri teden. Disciplinarni zakon za učitelje. Danes je grof S t ii r g k h med člane šolskega odseka razdelil svoje tiskane predloge glede disciplinarnega zakona za učitelje na ljudskih in meščanskih šolah. Ti predlogi se glasč: 1. Odsek priznava potrebo, da se disciplinarno postopanje proti učiteljskemu osobju spopolni z jasnejšimi določili in tako zagotovi nepristranske in pravične razsodbe v disciplinarnih slučajih. 2. Gledč materialnega disciplinarnega prava naj ostanejo dosedanje načelne določbe, po katerih se mora učiteljevo vedenje v šoli in izven šole presojati s stališča discipline. Istotako naj ostane načelna določba, da je disciplinarno postopanje neodvisno od ka-zensko-pravnega. 3. Preosnova disciplinarnega prava naj obsega bistveno le obliko postopanja. Kot disciplinarna sodišča naj poslujejo šolska oblastva v posameznih instancah. Postopanje pa naj se preosnuje po nastopnih načelih: Preiskovalna instanca je okrajni šolski s v č t, ki mora takoj naznaniti obdolžencu, da je proti njemu vložena ovadba. Obdolženec se mora zasli-šati in njegove ustne in pismene izjave priložiti k aktom. Obdolženec mora imeti priliko, da pregleda preiskovalni akt, naznani priče in porabi sploh vsa sredstva. Po dovršeni preiskavi se mora vspeh naznaniti obdolžencu. 1 Razsodišče pa je deželni šolski svit. Za vsak slučaj določi predsednik tožnika in zagovornika iz članov dež. šol. sveta, ki pa nimata pravice glasovanja. Obdolženec ima pravico, da se osebno zagovarja ali pa vloži pismeno opravičevanje. Obravnava ni javna. Razsodba se mora ozirati samo na preiskana dejstva. Prizivno sodišče je minister-stvo za uk in bogočastje. 4. Ta preosnova naj se izvrši potom zakona. 5 Z ozirom na § 11. drž. tem. zakona in § 54. drž. šol. zakona se more ta preosnova izvršiti v dež. zborih. Vlada naj torej nadaljuje in hitro konča poizvedbe glede sedanjega postopanja ter dež. zborom predloži načrt disciplinarnega zakona po navedenih načelih. Mej tem pa naj vlada izda primerna navodila podrejenim oblastvom. O teh predlogih bode v bodoči seji razpravljal šolski odsek. Razmere na Ogrskem. V budimpeštanskih listih se je pred nedavnim čitalo, da so se v spišskem okraju iz nekaterih vaBi skoraj vsi prebivalci izselili v Ameriko. Izseljevanje traja že več kakor 20 let in tisti, ki so dolžni za ljudstVo skrbeti, se za to niso zmenili. V razkošju živeči, so si ti ljudje še mislili, ko se je ljudstvo iz Zemplina, Šariša in Spiša izseljevalo: Saj so to le Slovaki, naj le gredo, kamor hočejo! Ničesar niso zoper to storili, niso se nadejali, da ta vročica izseljevanja se more lotiti tudi Mažarov. In res se jih je lotila. Že nekaj let sem se tudi Mažari izseljujejo. Ljudstvo odhaja in gospoda se pritožuje, da nima delavcev. V enem centralnih uraJov v Budimpešti so te dni dobili pismo od nekega ogrskega posestnika, ki odločno in jezno od vlade zahteva, da bi se že nekaj storilo za ljudstvo: Naj se znižajo davki, naj Be konvertirajo dolgovi, naj se ljudstvo bolj omika, skratka, naj se ukrene kaj koristnega in pametnega, sicer, ako bode še izseljevanje trajalo nekaj let in ako se še odpravi »sistem dveh otrok« in vpelje »sistem enega otroka«, kakor je že pri kalvincih, v kratkem času ne bo mogoče obdelovati polja. Da se krči število ljudstva, zato se nihče prej ni brigal. Saj se je pri vsakem ljudskem štetju naštelo vedno več Mažarov: tako so vsaj dokazovali statistični uradi — na račun nemažarskih narodnosti. Da je bilo vsakikrat manj Nemažarov, to jim jo bilo Bamo v veselje! Ko pa zdaj gospodi primanjkuje delavcev, začenjajo se jim ¿e le odpirati oči. In zaedno vidijo, kaj se je zgodilo: mažarsko ljudstvo se je že navadilo izrejevati samo enega otroka — že niti dveh ne. V nekem centralnem budimpeštanskem uradu so sprejeli o tej zadevi le-to pismo: Posegajo v božjo naredbo. Misli: čim manj otrok, tem manj stroškov. Napačna LISTEK. Med romanskimi narodi. Popotni spomini iz Italije, Španije, Francije in Švice. Piše Jos. Lavtižar. (Dalje.) V Monistrolu izročimo kolodvorskemu vratarju vso nepotrebno prtljago ter se vsedemo v voz elektriške železnice-zobače (el ferrocarril de cremallera), ki nas bo potegnila navzgor. Kako zložno se potuje dandanes! Ni treba druzega, kakor da se pre-sedeš, pa te odpošljejo kamor hočeš. A to ni nobeno potovanje več v pravem pomenu, ampak navadna ekspedicija živega blaga iz enega kraja v drug kraj. To ni več romanje s sragami na obrazu, z rožnim vencem v roki ali celo z žulji na nogah, to je zabaven izlet, pri katerem počivaš na mehki naslonjači, zreš skozi okno in nastavljaš daljnogled na oči. Kak napredek! Cesta se spušča najprej v dolino, katero namaka počasni in kalni Llobregat ki ima svoj začetek pod Pirenejami, konec pa v sredozemskem morju. Železen most nas prestavi z levega na desni breg, poleg katerega poganja visoko bičevje iz močvirne zen^ Na postaji mesteca Monistrol dobimo požirek mlačne limonade, potem pa odrinemo v strmino — bilo je ravno poldne — ter se vozimo še 40 minut do cerkve. To nad vse zanimivo gorsko železnico so zgradili Španci 1. 1892, slaveči 4001etnico, odkar je bila najdena Amerika in odkar so šli iz montserratskega samostana prvi oznanjevalci krščanske vere med indijanske divjake. Železnica je dolga 7800 m. ter se vije med izklesanimi soteskami navkreber (10—15%.) Postaje so tri: prva pri kolodvoru Monistrol, druga poleg mesteca Monistrol in tretja pod cerkvijo Montserrat. Vsa vožnja sem in tje (ida y vuelta) stane 4 pesčte in 65 centimov; vlak vozi 4krat na dan gori in doli ter potrebuje eno uro navzgor in eno navzdol. Kdor se prvič pelje po tej poti, ga obide neka groza, kajti nad seboj vidi navpične stene, pod seboj pa visoke nasipe in prepade, toda počasi ga mine strah, ker se vspenja stroj brez vsakega sunka naprej. Grozen slučaj bi bil seveda, ako bi se mehanizem bistveno poškodoval, a tako strašna ponesrečba je zelo neverjetna, ker so varstvene naprave toliko zanesljive, da se ne zgodi lahko kaka nezgoda. Že gosti zobci, ki se vlečejo sredi tira, so popotniku neka tolažba. Vlak, ki je sestavljen iz stroja in dveh vozov, namreč ne more zdrčati nazaj, ker bi se sicer vjel in obtičal v močnem zobovju. Pač bi bil rajše korakal po lepi cesti; ki je izpeljana v dolgih serpentinah proti vrhu. Kolikokrat bi bil postal, se oziral v dolino nazaj in si natančneje ogledal vso okolico, toda za pešhojo ni bilo časa. Spolnila se mi je torej želja, katero sem imel že dalj časa, da obiščem tisto Marijino cerkev, ki velja kot najbolj znamenita v vsej Španiji. Knjižica, katero sem prinesel z Montserrata za spomin s seboj, se začenja z besedami: „Quién no te conoce ? y el que, siquiera una vez te ha visitado, podrá de tí olvidarse? el trono más sublime de la Reina de cielos y tierra. Tu, la Madre de Dios, éres la Abogada de los hombres, Madona de las batallas, Virgen de las victorias, Perla de Cataluña. Te venera con profundo respeto el piadoso peregrino, Te pronuncia con entusiasmo el turista." (Kdo te ne pozna? in kdo, ki te je enkrat obiskal, bi te mogel pozabiti? ti visoki prestol kraljice nebes in zemlje. Ti, mati božja, si pomočnica ljudstva, zavetnica v vojskah, devica v zmagah, biser Katalu-nije. Tebe časti s posebnim spoštovanjem pobožni romar, Tebe slavi z navdušenjem popotnik.) Ko so prihruli v začetku 8. veka Mavri na Špansko, sta skrila barcelonski škof Peter in gotski knez Erigonij Marijino podobo v neko votlino Montserrata, kjer je bila shranjena do 1. 880. Z veliko slovesnostjo so jo hoteli prenesti v bližnje mesto Manresa, toda niso je mogli — tako pripoveduje legenda — spraviti z dosedanjega kraja. O tej čudoviti dogodbi poroča ohranjeni napis z besedami: „Aqui se hizo immóvil la santa Imágen." (Tukaj se ni dala premakniti sv. podoba.) Sezidali so torej v montserratskem skalovju najprej manjšo cerkev in poleg nje benediktinski samostan. Sedanje veli-častno svetišče pa je bilo zgrajeno ob času opata Garriga od 1560 do 1592. Dolgo je 68, široko 29, visoko 33 metrov. Polega glavnega se nahaja na obeh straneh ladije dvanajst manjših oltarjev. Pred cerkvijo je velik obzidan prostor, podprt s čveterovoglatimi stebri. Po hodnikih sem čital imena svetnikov, ki so prišli na Montserrat počastit preblaženo Devico ter tukaj manj ali dalj časa prebivali v celicah (aposentos). Zabeležil sem imena: sv. Izidor, sv. Fulgencij, sv. Benito, sv. Milan, sv. Ludo- misel! V mojih časih, kadar smo začeli gospodariti, smatralo se je veliko otrok za Božji blagoslov. 41etni otrok je že bil varuh mlajšega, 51etno dekle je pometalo sobo, krmilo kure; 61etni otrok je pasel g^si, skrbel za prašičke, nabiral krmo za svinje; Tletni deček je pred brano ali plugom gonil živino ali pa pasel konja ali kravo. Vsi otruei so nam bili v korist, kar so snedli, so si prislužili. Dandanašnji imajo enega ali k večjemu dva otroka in zato je tudi manj go-sij, manj kur, prašičkov, ker ni otrok — varuhov. In brazda je kriva, plug plitvo orje, ker ni gonjača. Radi tega je tudi slaba letina. Ljudstvo bi se imelo poučiti, da bi spoznalo, da stari način življenja je bil boljši. A dobrega izgleda ne vidi niti pri gospodi. Dober izgled sicer vidi pri židu, ali temu se ne verjame. Svet si misli, da ta ima dru gega boga in drugo srečo. Zima, zima je pri nas: ali kedaj spomlad pride?« Kaj so vse storili z deželo! Ako bi tam bili od 1. 1867 vladali Turki, gotovo bi bili bolj skrbeli za ljudstvo. Tisti, ki so obljubili, da bodo zastonj, brezplačno služili, začeli so se bogatiti in udali se razkošnemu življenju, brž ko so prišli do veljave. Tisza je vladal 15 let in ustanovil velikansko stranko, v kateri se je vsak smel brez kazni obogatiti. Szčll je prišel, ko je že dežela bila na kantu. Od 1. 1878, ko je še kot mlad mož prenehal biti finančni minister, imel je v rokah ravnateljstvo dveh budimpeštanskih denarnih zavodov, katera sta mu nesla 100 tisoč gld. letne plače. K temu pride še mažarizacija! Uradniku je dovoljeno vse, samo da je mažari-zator Potemtakem ni čudo, da se ljudstvo izseljuje. Pred 4 leti je med Mažari naenkrat buknil skrajni agrarni socijalizem. Pred nedavnim so pa vprašali nekega priprostega Mažara, odkod da prihajajo take tuje misli v glavah njegovih rojakov? Ta je odgovoril: »Odtod, ker dekleta ne pojejo več in stare žene so pozabile pravljice!« Znano je, da so na Slovaškem z nabiranjem in tiskanjem razširjajo narodno pesni in pravljice; pozabljeni se zopet oživljajo v spominu. In kakšno vpitje so zagnali budim-peštanski časniki pred nekoliko tedni, ko so se v Modri med šolarji našle tiskane narodne pesni slovaške ! Nočejo pač, da bi slovaško ljudstvo pelo in si ohranilo čistost srca., njim gre samo zato, da bi se mu ubijale v glavo mažarske besede, in potem naj se izseli v Ameriko.....Ravnokar či- tamo, da je 1. 1900 prišlo na ameriško obrežje več Slovakov nego Ircev. — an. prei Politični V Ljubljani, 14. maja. Potovanje cesarja v Prago Sedaj je definitivno določeno, da se poda cesar v Prago. Odpotoval bo 12. jun. vik, sv. Leonard de Porto Mauritio, sv. Frančišek Borgia, sv. Alojzij Goncaga, sv. Florentina in sv. Terezija. Zanimivi ste posebno dve kameniti plošči, vzidani v steni. Prva ima napis: Hic s. Petrus No-lascus voto visitandi B. M. Virginem se exsolvit, tibi crebro devoteque orans primo ignes condendae religionis hausit et postea, cum ei gratiosissima Virgo Barcinonae apparuit, ordinem redimendi captivos ex Saracenorum potestate in stituit anno 1218. (Tu je spolnil sv. Peter Nolask obljubo ter obiskal preblaženo Devico, kjer se mu v pogostni in pobožni molitvi obudi namen, da vpelje nov red. Ko se mu potem v Barceloni prikaže premilostna Devica, vstanovi red za odkup sužnjev iz turške oblasti 1. 1218.) Na drugi plošči berem: 5. Ignatius a Loyola hic multa prece fletuque Deo s, Virginique se devovit, hic tamquam armis spiritualibus sacco se tnuniens pernoctavit et hinc ad societatem Jesu fundandam prodiit anno 1522. (Sv. Ignacij Lojolan se je tukaj v obilnih molitvah in solzah posvetil Bogu in sv. Devici, preču noči z duhovnim orožjem, oblečen v raše-vini, ter se odtod podal 1. 1522, da vstanovi Jezusovo družbo.) (Dalje prih.) z Dunaja ter dospe tje naslednji dan. Spremljali bodo cesarja min. predsednik dr. Koer-ber, naučni min. Hartel ter češki min. dr. Rezek. V Pragi ostane cesar 4 dni, potem pa obišče mesti Litomerice in Ustje nad Labo, odkoder odpotuje na Dunaj. l)r. Lueger o nemški ljudski stranki. Na volivskem shodu v okraju Neubau je izrekel dr. Lueger sledečo sodbo o nemški ljudski stranki: O tej stranki treba je-denkrat povedati odkrito besedo. Siranka obstoji i/, dveh delov; jeden del pripada odkrito Sehonererjanski stranki, drugi morda ne javno, a ima vendar tolik strah pred Woifovci, da se nje poslanci ne upajo ziniti besedice. V tem oziru imamo v poslednjem času žalostne izkušnje. Odlikovali sta se posebno dve osebi. Najprej jo osebica Malika, brezpomembnega človeka, drugi je pa posl. Voelkl. Sploh je žalostno, da pripada velik del poslancev stranki, ki niti tie ve, kaj hoče. Vso njih delo je zabavljanje »klerikalizmu« in tedaj so vselej zvesti so-trudniki Schonererjancev. — Sodba Lueger-jeva je le preresnična. Zal, da so hlapci Woifove stranke tudi nenemški poslanci. Splošno volilno pravico za občine so uvedli te dni, a ne pri nas v Avstriji, marveč na skrajnem severu Evrope, na Norveškem. Z 68 proti 17 glasovom je zbornica vsprejela načrt zakona, po katerem volijo v obč. zastope vsi moški določene starostne dobe. Objednem so pa podelili vo-livno pravico tudi ženskam, ki plačujejo davek vsaj od 300 K dohodka. Z malo izjemo je torej priznana volivna pravica tudi vsemu ženstvu v občini. — Pri nas za splošno volivno pravico nimajo smisla. Nemški državni zbor je nastopil minulo- soboto velike parlamentarne počitnice, ki bodo trajale do 26. nov. Da se je zborovanje tako naglo prekinilo, je pač vzrok ta-, da kanalska predloga ni našla milosti v očeh „kerlcev." Ker se niso hoteli sprijazniti s tem, kar žele višji krogi, jim tudi ni dovoljeno, da bi sklepali o povišanju carine ter o uvedbi poslaniških dnevnin. Nekateri krogi, ki so posebno ne-zaupno zrli na nemški parlament, se še čudijo, da je drž. zbor tako po ceni rešil se-iz zagate, in pričakovali so celo razpusta. No, vlada je obema zastopoma tokrat še prizanesla, v nadi, da se poslanci poboljšajo. Tudi kanalska predloga v avstr. drž. zboru daje vladi upanje, da se po srečni rešitvi v tem zastopu zboljšajo razmere tudi nemškem drž. zboru. Delavske pokojnine v Franciji. Poseben odsek francoske posl. zbornice se peča te dni z vladnim načrtom glede pre skrbovanja delavcev za starost. Komisija, oziroma nje posamni člani so stavili tekom razprave mnogo preminjevalnih predlogov, in mej temi je tudi ta, da se zagotovi letna renta 100 frankov vsakemu delavcu, ki je dopolnil 65. leto. Proti temu predlogu sta se pa uprla trgov, in finančni minister, ker bi bilo treba državi izplačati takoj prvo leto 80 mil. frankov. Že sedaj je namreč v Franciji blizu 800.000 starih mož, ki bi imeli pravico do pokojnine. Vsled tega bi pa ne imele nikakih dohodkov delavske preskr bovalnice, ki jih namerava ustanoviti vlada, Pripravljena pa je vlada dovoliti 55 mil. fr. za podporo delavskih invalidov, ker priča kuje, da bode to svoto pokrilo premoženje razpuščenih redovnih družb. O pravili vzrokih južno afriške vojske je povedal te dni marsikako zanimivost član angleške spodnje zbornice Markham v Mans fieldu. Mož je prejšnje dni govoril o tej zadevi tudi v parlamentu; ker pa želi, da se zadeva vsestransko in eventuv. pred sodiščem pojasni, je stopil tudi pred svoje volivce. Južno afriška vojska, pravi govornik, je posledica brezvestnih denarnih špekulantov in lirm. Vojska je posledica Jameso nove zveze, ki jo podpira neki Beit. O teh ker ljudeh treba izpregovoriti ostro besedo, so odgovorni za vso nesrečo v Južni Afriki Mr. Beita govornik ne pozna osebno in ga ne mara poznati, opazuje pa njegova dela že mnogo let. Pričel je kot navaden trgovski pomočnik in si nagrabil v kratki dobi ne številne milijone. V zvezi je s tvrdko Eck stein, ki je istotako igrala veliko ulogo v južno - afriškem vprašanju. Ta dva gospoda sta v govormkovih očeh navadna • lopova in sleparja. Nepopisna pohvala je sledila go-vornikovim besedam. Konečno je rekel Markham: Tu sodim samo s stališča morale, ki e v-tej deželi še podlaga javnega življenja. Eventuvalne tožbe se no bojim, marveč jo komaj čakam, da bom mogel podati za vse trditve dokaz resnice. Samo iz tega razloga sem tudi v javnosti ponovil svoj v zbornici govorjeni govor. Dnevne novice. V Ljubljani, 14. maja. Osebne vesti. Obč. odbor v Pi-eserju je imenoval častnim občanom g. Jurija Rozmana, župnika v Rakitni. G. župnik ravno sedaj obhaja 251etnico svojega bivanja in delovanja v imenovani fari. — Umrl je v Gradcu upokojeni finančni svetnik g. E. m a n u e 1 Jagodic v 75i letu svoje starosti. — Umrl je v Gradcu fzm. baron P ti r c k e r pl. Piirkhe i m>. — Poštni oskrbnik g. Vincenc S a ari č v Celovcu je stopil v stalni pokoj. Šolstvo. Ker je nadučiteljsko mesto na šoli Fara Vas, okraj kočevski, kljub dvakratnemu razpisu ostalo prazno, oddalo so je vodstvo te šole učiteljici gdč. Ivani1 Zupan e c. Absolvirana učiteljska kandidatinja. gdč. Ima Zajec je nastavljena kot pro-u& rrčna učiteljica istotam. Zaupnice dr Šusteršiču.. Bog živi našega nevstrašenega boritelja za vero, clom in cesarja ! preblagorodnega gosp. dr. Ivana Šustersiča! Naklo-Podbreškiivolil gh. Jožef Košir, župan; Iv. Marl&ol, Anton Voglar, Jožef Prosen, Vinko Černilec, Jožef Legat, Jak. Mrak, odborniki. — Slava našemu prvoboritelju dr. Šusteršiču! Pogin izdajicam našega naroda!' Tudi pri nas so dela dan. Anton Maj-o e n, načelnik za »Hranilnico in posojilnico v Tržišču«. — Gospodu dr. livanu Šusteršiču, načelniku gospodarske organizacije, izreka »Po s o j i 1 n ic>a in kmetijsko društvo na Rečici ob Savinji« zahvalo za razvoj kmetijskega orga-nizovanja. Vsemogočni naj ga kot moža delavnega za blagor katoliškega slovenskega naroda in trpina kmeta še mnoga mnoga leta ohrani! Iv. Matek, načolnik posojilnice; Anton Fürst, načelnik kmetijskega druftva. — Tudi mi občutimo utkrec, ki so ga Vam zadali Vaši nasprotniki zato, ker so zavedate dolžnosti, ki so, jo Vam povo-rili volivci. Vsled tega Vas, gospod doktor, tem bolj spoštujemo, Vam, popolno zaupanje izražamo in Vam kličemo :: Le tako pogumno naprej za koristi krščansko-socijalne gospodarske organizacije! V imenu vseh članov in odbornikov »I. lj ubijanskega delavskega konsumnega društva«: VaL Bahar, načelnik. Iz Kamnika sa- poroča, da se oridi snuje neko novo politično društvo »Zora«. Sv. Višarje.. Na vnebohod Gospodov, dne 16. t. m. otvosi so letošnje romanje» na bv. Višarje in bo ta praznik ob osmi uri gori prva božja služba. Sveto leto bo gotovo privabilo mnogo romarjev, ki bodo lahko opravili pri Višarski Materi božji svojo jubilejno spoved. Zadobiti se morejo tudi to jubilejno leto sv. odpustki, ki so podeljeni od sv. Očeta pobožnim obiskovabem romarske cerkve. Duhovsko službo bodo to leto na gori opravljali sledeči gospodje: župnik Anton Sturm, Josip Kubačka in en frančiškan iz Beljaka. Ob večjih shodih pomagajo sosedni in drugi duhovniki. Naj bi bilo letošnje jubilejno romanje na sv. Višarje blagoslovljeno! — Sim. Incko, dekan. Sv. mašo na Rožniku imajo na Vnebohod, 16. maja, ob 9. uri zjutraj delavci tukajšnje predilnice, h kateri vabijo vse prijatelje. Proti hrvatskemu jeziku v šoli Istrski deželni odbor je uložil na višje sodišče na Dunaju pritožbo proti odloku dež. šolskega sveta in naučnega miristerstva, ki je določil, da bodi učni jezik v šoli v Žban daju (občina Poreč) hrvatski. »Slovensko planinsko društvo« priredi slavnostno otvoritev pota v Tnali, katerega je zgradilo lansko poletje in ki veže Mojstrano z Radovno, v nedeljo dne 19. t. m. Odhod iz Ljubljane ob 7. uri 5 m. zjutraj Prihod na Dovje ob 9. uri 45 m. Ob 10. uri sv. maša, katero daruje častni član društva prečast. g. župnik Aljaž. Po sv. maši zajutrk pri g. Šmerou Ob li. uri ot>.oritev pota. Ob 1. popoludne skupen obed v gostilni g. Šmerca. Po obedu prosta zabava in petje. K tej slavnosti vabi odbor »Sloven. plan. društva« najuljudneje svoje p. n. člane in prijatelje društva. Kdor se namerava slavnosti vdeležiti, blagovoli naj to odboru »SI. plan. društva pismeno ali ustmeno do četrtka, dne 16. t. m. do ure zvečer naznaniti, da bo tako odboru mogoče vse potrebno ukreniti radi kosila in zajutreka. Na nepri-glašene udeležnike se odbor ne bo oziral. Odvetniška i,zbornica kranjska je imela pred včeraj svoj izredni občni zbor, na katerem so jo posvetovala o znanem minist, načrtu za nov odvetniški tarif. Storila je enoglasno naslednji sklep: Izredni občni zbor odvetniške zbornice kranjske izraža živo svoje obžalovanje, da jo med: odvetništvom avstrijskim in c. kr. juBfcičnim ministrstvom moral nastati nevaren konflikt vsled tega, ker je ministerstvo načrti novega odvetniškega tarifa predložilo sodnim dvoiom, ne da bi bilo poprej povprašalo odvetniško zbornice za mnenje v tej,. kolikor za odvetniški stan, toliko za stranka prevažni stvari, in ker nadalje ta načrt obsega določbe, ki so morale obuditi opravičeno bojazen,, da se hoče iz-podkopati zadaje pogoje za materijalni obstanek, kakor tudi za ugled odvetniškega stanu in sicer prav po tisti tendenci, ki ža-libog proti odvetništvu vlada v justidni upravi, odkar so uvedeni novi civilnopraväni zakoni. Občni zbor zato odobruje vse tozadevne ukrepe zborničnega odbora, zlasti to, da se kranjska odvetniška zbornica pridruži možatemu protestumižjeavstrijske zbornice. Kranjska odvetniška zbornica jemlje z* sedaj na znanje izja7e goopoda justičnega ministra v njegovem odgovoru na interpelacijo dne 7. t. m., namreč, da bodo sodni dvori oddali svoja mnanja glede udvetniškega tarifa šele potem, ko dojdejo datični nasveii odvetniških zbornic, da nadalje justično ministeystvo ne nastopi poprej s tozadevno vladno predlogo, dokler ¿e o njenih bistvenih podstavah ne doseže z,zastopstvi odvetniškega stanu spo-raiumajenje,.iri du. »ijdiööa dobe navodilo, pc katerem za prakso radi stroškov nikakor ne more biti meroekven načrt novega odv.et-niškoga tarifa.. Vendar pa izjavlja občni zbor, da mu odgovor na interpelacijo ne more za^ došiati, ker ne podaja nobenih garancij, da bi se ne ponovili enaki, odvetniški stan skrajno žaleči poskusi, ker nadalje imenovani načrt ne moro več biti podlaga za stvarno presojo in ker bi se popolno pomirjenje odvetniškega stanu moglo doseči šele tudaj, kedar bi se načrt povse umaknil, in bi tudi popolnoma prenehali vplivi tajnih, odvetništvu sovražnih ukazov. Odboru se naroča, da o tem sklepu obvesti c. kr. justično ministerstvo in vse avotrijske odvetniške zbornice. Poskušen samomor v Celovcu. Dr. Peyrer, uradnik v rudniškem uradu, se je vrgel iz druzega nadstropja svojega stanovanja na dvorišče ter je obležal na kamenju težko ranjen, Odpeljali so ga v. bolnico. Ponesrečil se je v Rajblu 351etni Marka Petrič, doma iz Rateč na Gorenjskem. Dinamitna patrona ranila mu je obraz in obe roki. Nemška veda na Kranjskem. Dobili smo v roke III. zvezek letošnjega letnika »Mittheilungen des Musealvereins für Krain«. V tem zvezku, ki je ravnokar izšel, nemško vedo na Kranjskem zopet zastopata dva Slovenca in — noben Nemec. Gospod Fr. Komatar je v tem zvezku priobčil konec spisa »Ein Cartular der Karthauser Ple-triach« in Ferdinand Seidl »Die Klima von Krain«. »Narodnogospodarski Vestnik«. Včeraj smo zabeležili, da ste izšli 1. in 2. številka »Narodnogospodarskega Vestnika«, glasila slov. trg. društva »Merkur«. Novi strokovni list prinaša naslednjo vsebino: 1. Našim trgovcem in industrijalcem! 2. Trgovina. Spisal A. L. (Dalje prih.) 3. Nekaj o industriji. Spisal J, L. 4. Kranjske deželne finance. Spisal —n. (Dalje prih.) 5. Ureditev službenih razmer trgovskih uslužbencev. 6. Slovenska višja trgovska šola. 7. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. 8. Društvene vesti. 9. Raznoterosti. 10. Listek. Prvi poljub. Spisal Rajko Murnik. 11. Izpremombe v trgovinskih in zadružnih registrih na Kranjskem. 12- Tržno porodilo in tržne cene. 13. Oglasi. Hrvatski učiteljiščniki iz Zagreba so si ogledali v soboto Ljubljano. V stolnici so si ogledali mašni plašč, ki je narejen iz Hasanove obleke. V|nedeljo zjutraj so iz Ljubljane odpotovali v Postojno, kjer so bili pri sv. maši in so si ogledali postojinsko jamo. Včeraj in danes so v Trstu. Slov. pevsko društvo jim priredi pevski večer. V petek bodo izletniki v Gradcu, prihodnjo soboto pa v Mariboru. Značilno je, da prisostvujejo izletniki vsak dan sv. maši. Proti obč. volitvam v Kranju je uložen priziv. Zadnji „SI. List" poroča go-rostasne reči, kako je „delala" lib. stranka za zmago svojih „načel." Vspeh »Schulvereina«. Dosedanja privatna šola nemškega „Schulvereina" v Št. Iliju je prešla v — javno upravo. Iz Gorice. Za samostansko cerkev č. gg. uršulink v Gorici nameravajo napraviti nove, večje orgije na dva manuala. Stare, popolnoma dobro ohranjene orgije te cerkve imajo v manualu 10, v pedalu pa 2 premena, so jako milega, pa tudi krepkega glasu in so na Goriškem na dobrem glasu. Lansko leto so udobile te orgije popolnoma nov princip, novo violo, novo mehovje in novo, pokoščeno klaviaturo, kar je stalo nad 300 gld. in so na prodaj za 600 gld. Ker je tudi zunanje lice teh orgelj cerkvi v kinč, zato se toplo priporočajo onim preč. cerkvenim predstojništvom, katera bi take orgije potrebovala, v nakup. Orgle se prodajo tudi r.a obroke. Nagloma je umrl v Gorici conte Girolamo Moretti Calcagni iz Gradeža, kateri je prebival v Gorici že od 1. 1866 dalje ter je poznan kot originalen človek Posebno se mu je bila prikupila cerkvica Immacolata v bližini gledališča, v kateri je opravljal celo nizke posle, radi katerih so ga nekateri ari-stokratje gledali po strani. Bil je premožen mož. Ljubljanske novice. Legar v novi topničarski vojašnici je imel za nasledek, da se jc del vojaštva preselil v jahalnico pri stari vojašnici. Ako se z velikimi stroški ne posreči zadostno popraviti nove topničarske vojašnice, imeli bodo ljubljanski davkoplačevalci z ogromnimi denarnimi žrtvami sezidano novo poslopje — prazno. — V Ljubljanico padel je danes po noči za deželno bolnico neki vinjeni hlapec Janez Jančar iz Most. Paznik iz prisilne delavnice Alojzij Šustarič mu je pomolil drog in Jančarja, ki je na vso moč kričal, potegnil iz vode. — A r e t o v a 1 a je danes ljubljanska policija 241etnega Franca Jenka, ki je Lovrencu Krajniku v Zavrhu na cesti oropal 4 K in 10 v. in potem pobegnil. Jenko je izročen dež. sodišču. — Plin omamil je pri prelaganju plinovih cevi na Mestnem trgu uslužbenca plinarne B a b n i k a. Ob vodnjaku je kmalu prišel k zavesti. Zdravje v Ljubljani. Od 28. aprila do 4. maja t. 1. je bilo 21 novorojenih, 4 mrtvorojeni, 26 jih je umrlo, med njimi 1 za otročico, 2 za tifuzom, b za jetiko, 1 za vnetjem sopilnih organov, 1 vsled mrtvouda, 16 za različnimi boleznimi; med njimi je 6 tujcev, 11 iz zavodov. Za iniekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: 1 za otročico, 4 za škarlatico, 5 za tifuzom, 3 za vratico, 1 za influenco. Oklic za nemški „Schulverein" je v Gradcu izdalo 200 dam in gospodov. — Slovenci, na delo za družbo sv. Cirila in Metoda! Dohod grškega kralja v Opatijo je bil včeraj zjutraj prav slovesen. Volosko in Opatija sta bili okraSeni s hrvatskimi, grškimi in rurnunskimi zastavami. Grški kralj ee je pripeljal na grški vojni ladiji »Psara«. Kralja je pozdravil grof Goes, a za njim župan dr. d t a n g e r, s katerim se je kralj dalje časa razgovarjal. Popoludne so si izmenjala grški in rumunski kralj posete. Občinsko svetništvo odložil je v Pulju notar Karol Filafero. Otrok s šestimi prsti se je rodil v Zdravščini na Primorskem. 30.000 kron — svojim delavcem je zapustil nedavno umrli graški pivovarnar Peter pl. Reininghaus. Denar se bode raz- delil mej delavce z ozirom na število slu žbenih let. B&rnum in Bailey v Gradcu. Iz Maribora, kjtr bo Barnum in Bailey, kakor znano, priredil predstavo dne 31. maja, se poda to podjet,e v Gradec, kjer OBtane tri dni. Veliki reklamni voz je že včeraj do-šel tje * * Nadvojvoda Fran Ferdinand mej svojim ljudstvom. Udeleženci velikanske alavnosti na korist katoliškega šolskega dru štva, ki se jo vršila, kakor smo včeraj poročali, preteklo nedeljo na Dunaju, so iskreno obžalovali, da nadvojvode Frana Ferdinanda ni na Dunaju, da bi na lastne oči videl velikansko navdušenje za katoliško stvar. Toda — nadvojvt da Fran Ferdinand je bil na Dunaju ter se je gibal celo mej udeleženci slavnesti. Da tem bolj spozna žrtvovanje ljudstva, so je nadvojvoda ineognito udeležil slavnosti ter je vsled spretnega incógnita ostal nepoznan, dasi je že ob 4. uri popoludne prišal na slavnostni prostor. Tako je bil nadvojvoda neopazovan priča velike ljudske hvaležnosti, da je prevzel Protektorat nad katoliškim šolskim društvom in bil je tudi priča velikanskih ovacij županu dr. Luegerju. Sneg v maju so imeli predvčerajšnjim v lnomostu. Cigani na Ogrskem. Po najnovejših statističnih podatkih je na Ogerskem 274.000 ciganov; 58.747 je bilo otrok dolžnih hoditi v šolo; 40.624 otrok pa ni obiskovalo nobene šole. Več kakor polovica je katoliške vere, drugi so protestantje ali pravoslavni. Po narodnosti in jeziku je: 104.750 Mažarov; S1.948 je naznanilo cigansko govorico kot materinski jezik; dalje je med njimi 67.046 Rumunov, 9857 Slovakov, 5871 Srbov in 2896 Nemcev. Ostali spadajo k drugim narodnostim. Velikansk požar v Galiciji je divjal v Oleszowu. Tekom treh ur je bilo vse mesto in dve sosedne vasi žrtev ognja. Več žena in otrok je zgorelo. Dve cerkvi, pošta in druga javna poslopja so zgorela. 500 rodbin je brez strehe. Trdovraten kaznjenec. Iz Beroiina se poroča, da je v Tueru nek radi umora na 15 let ječe obsojeni zločinec v svoji celici zadavil paznika, oblekel paznikovo obleko, vzel mu revolver ter jo v tej obleki hotel zbežati. Višji nadzornik je na hodniku opa¿il čudno postavo nenavadnega paznika ter je alarmiral straže. Kaznjenec je uvidel, da se je njegov načrt ponesrečil, ter je zbežal nazaj v svojo ječo, od koder je grozil, da vsakega ustreli, kdor se mu približn. Še-le v dveh dneh, ko so trdovratnega kaznjenca izstradali, se je paznikom posrečilo ga dobiti v pest. Stavke v Italiji so vsak dan mnogo-brojnejše. V občinah Budrio, Moliriella in Medicino stavkajo poljski delavci, v Milanu pa stavka 10.000 zidarjev. Jules Verne — oslepel. 731etni slavni pisatelj Jules Verne leži že tri mesece bolan na svojem gradu Amiens Sedaj se poroča, da bo Jules Verne v kratkem popolnoma slep. 18 milijonov zabojev pušk zaplenila je pariška policija. Izdelovalci pušk Gopillat, ki oddajajo puške tudi francoski državi, imeli so 18 milijonov zabojev pušk skritih v neki privatni hiši v predmestju La Vilette. Popravljena Marseilaisa. Instru-mentacija te francoske himne se je morala za veliki orkester že često podvreči novim okusom. Zadnja partitura je bila od skladatelja Thomasa. Sedaj so mesto te partiture vojaške godbe dobile novo partituro od ravnatelja pariškega konservatorija Duboisa in profesorja Duvemoya. Krepkejša mesta se v tej partituri povdirjajo z mogočno fanfaro rogov in je upletena krepkejša igra bobnov. Nosači mrličev v Neaplju bo pričeli stavkati, ker imajo preslabo plačo. Zavodi za pokopavanje mrličev so nameravali si pomagati iz zadrego s tem, da so naročili vozove za prevažanje mrličev, a prvi pot, ko se je pojavil tak voz na ulicah, so ga nosači napadli in vrgli krsto na cesto. Policija je sicer aretovala nekaj najhujših razgrajačev, vendar je položaj tak, da se bode zahtevi noeačev moralo ugoditi. Zeyer in vera Pokojni pesnik Zeyer je bil mož poln vere in ljubezni do Kristusa in njegove Matere. To nam prav lepo spri čuje pismo, ki ga je pisal nekemu svojih mladih prijateljev. „Velecenjeni gospod! Mi-lujem Vas, ker imate najbrže hude dneve. Ali niste tako nesrečni, kakor se domnevate. Prosim Vas, zakaj ? Da se čutite nesrečnega, prihaja iz tega, ker si mislite da jc Vaša vera za vselej izgubljena. Ako bi po njej ne hrepeneli, ne bi bili tako nesrečni. Vera je še v Vas, le omajana je. Ko bi bili gotovi, da ste našli resnico, kako bi mogli biti nesrečni? Nasproti, morali bi se veseliti. Ker doseči resnico je vendar Vaša prva in najmočnejša želja Nesrečni ste, da se Vam ni izpolnila? Vaša vera se povrne, je pri Vas, a zastrta je. Močnejša bo tem bolj, kadar se povrne iz prepričanja. Lahko bi Vas vprašal, zakaj ste brali Renana? A to bi bila slaba vera, ki bi se morala bati besed onih, ki tajé. — Ko sem bil mlad, sem bral tudi Re-nana. Silno je na me vplival, kakor na Vas. Podlegel sem čaru njegoye besede. Nedavno sem bral Renana zopet, čarobni slog sem priznal, ali z nasmehom sem gledal one hrome argumentacije. Spoznal sem, kaj je ta knjiga —: roman! Bodete-li jo brali črez leta, spomnite se me! Prepričan sem, da se bote strinjali z menoj. Pišete, da ste brali evangelije na moj svet, da pa je to branje imelo nasproten uspeh. Niste še tedaj na oni višini, da jih umete. Brali ste jih že pod vtisom „kritike" z ubogo človeško pametjo, ki je tako smešno prevzetna. Vaše srce o branju ni nič vedelo. Kadar bote mirni, vrnete se k evangeliju. Potem berite z ljubeznijo, ne mislite na nič kot na to, kar bote brali, ne spominjajte se niti svoje krivice, niti svoje nevere — in bote videli, kako bodo vplivali na Vas. Ljubite Kristusa tako, kakor ga umete, in Kristus Vas ne zapusti. On je pot in življenje. Poznate li „Življenje Kristusovo" od Didona? Češki prevod te krasne in resnične knjige je izšel. Berite jo, če hočete le kot roman, brez namena, da Vam pomaga do vere! Izročite se le njenemu čaru. Življenje samo Vas bo pripeljalo na pravo pot, ko spoznate praznobo one „wde", ki hoče „razsvetljevati" in nam nadomestiti vero. Ali bi hoteli v širni svet in spoznati nove in nove vtise? A naš najširnejši svet je v nas. Ves krik je zaman, le oni tihi, šepetajoči glas v nas ima pomen. Ne bodite čmerni in nesrečni. Bodite mirni v zavesti, da Vas Bog ne zapusti. Bodite pokorni in ne opuščajte svoje molitve, tudi če bi bila raztresena in na videz neodkritosrčna. Nihče ne pozna ure, kedaj ga obišče Gospod. Morda se oglasita notranji glas v Vas v kakem trenutku molitve naglo, goreče brez Vaše vednosti. Duh pihlja, kamor hoče. Nasprot-stev v evangelijih ni. Motite se. To je našla neka kritika, ki se dela strogo in duhovito Z besedami se rada igra zato, ker drugega ne ve. Z Bogom! Vaš Julij Zeyer. Vodnane 4. marca 1898. Zakaj je odstopil srbski vojni minister? O vzrokih odstopa srbskega vojnega ministra se poroča: Dne 10. t. m. se je vršila ministerska konferenca, kateri je predsedoval kralj Aleksander. Pri tej seji je obdolžil vojni min. Vasic naučnega min. Marinkoviča, da je Marinkovič rušil njegov hišni mir in njegovo rodbinsko čast. Vasic je potegnil sabljo in je hotel Marinkoviča prebosti. Marinkovič je mahljaj pariral s stolom ter je s stolom natepel Vasica. Vse to se je zgodilo ob navzočnosti kralja, ki je oba ministra pozval, naj takoj demisijo-nirata, kar sta tudi storila. Kdaj bode pač kralj Aleksander dobil ministre, ki sc pri sejah ne bodo pretepavali? Pomiloščenja v Srbiji. Iz Belgrada se poroča, da bodeta povodom radostnega dogodka v kraljevi rodbini pomiloščena — Rajko Tajšič in bivši minister radi razžaljenja Veličanstva na 7 let ječe obsojeni G e n č i č. Ruski car boter. Iz Cetinja dohaja vest, da jo vsprejel ruski car Nikolaj mesto botra povodom veselega dogodka v Savojski kraljevski rodbini. — Knez Nikita se poda v Rim, ako preimo obvestilo, da jo rojen princ. Posebne vrste oporoka. Grof Saint Quen de Pierrecourt jo mestu Rouen zapustil 10 milijonov lrankov s posebnim naročilom, da se mora dati na leto 100.000 frankov dvema velikanoma moškega in ženskega spola, ki se bi hotela poročiti. Grof pravi v svoji oporuki, da upa tako regene-rirati človeštvo, da postane krepkejše. Klub bolnikov, ki ne morejo spati. V varšavskem »Slowie« čitamo: Klub za one, ki ne morejo spati, zvan »Družba častilcev noči« se jo pred nekoliko tedni ustanovil v Londonu in šteje že 72 udov. To je nekako pobožno društvo. OJ vsakega uda se zahteva, da ne sine spati. Vsak ud dobi naslove vseh drug h udov in v dobi brez-senosti se tolaži z mislijo, da tudi drugi udje, kakor on ne morejo — zaspati. Di lž-nost udov je po noči moliti za svoje tovariše in za osebe sorodne ž njimi. Vsak ud ima na svoji nočni mizici imenik udov in v nočnih urah si izvoli 4 do 5 oseb iz imenika. in za te moli. Avtomatične citre, ki same igrajo, so iznašli v Ameriki. 286 natakarjev in jeden gOBt. I/. Ne\v-Yorka se poroča : Panamerikanska razstava sedaj še nima posebno veliko obiskovalcev. V velikanskf m hotelu slaker, ki je bil zidan s posebnim namenom, da bi mogel zadoščati tudi največjemu navalu občinstva in katerega jedilnica ima prostora za 5000 oseb, je sedel v soboto samo — jeden gost. Mirno je ta redek gost povž'val v velikanski obednici svojo kosilo, a 286 natakarjev ga je obupno gledalo. Gost je ostal v hotelu samo jedon dan, po njegovem odhodu pa 286 natakarjev ni imelo nobenega posla več. Konji v angleški vojski so dosedaj smeli nositi samo 6 do 8 palcev dolge repe. Sedaj je izšel ukaz, da repi konj v angleški vojski no smejo biti krajši nego 21 palcev. l>ruStya, (»Katoliško društvo za delavke« v Ljubljani) vabi k zabavnemu večeru, ki ga priredi v proslavo godu svojega predsednika, častnega kanonika veleč. g. J. Rozmana, v četi tek, dne 16. maja 1901, ob 7. uri zvečer v svojih prostorih na ^abjeku št. 8. — Vspored: 1. Nagovor pi dpredsednika. 2. P. A. Hribar: »Za god«. Poje društven zbor. 3. Voščilo. 4. J. L:tharnar: «Lahko noč!« — Poje dru štven zbor. 5. Fr. Ferjančič: »Moj vrtec«. — Poje društven zbor. 6. Fr. Ferjančič: »V. venček narodnih pesni«. — Poje društven zbor. 7. J. W. P.: Sv. Neži. Igrokaz v dvih dejanjih. (Hranilnica in posojilnica v Idriji) razpošilja poročilo o poslovnem let u 1900, kateremu posnemamo sledeče podatke: Den. promet jo znašal 1 557 058 K 40 h. Stanje zadružnikov koncem leta 1900 662 zadružnikov z 977 deleži. Stanje hranilnih vlog s kapitalizovanimi obrestmi je 1,157.560 K 39 h. — Stanje vložnikov skupaj 2478 knjižic. Povprečno pride tedaj na jodnega vlagatelja 467 K 13 h. Stanjo posojil 909.398 K 48 h. Stanje naloženega denarja 237.184 K 48 h. Po nasvetu načel-ništva in s sporazumljenjem nadzorništva so je v seji dne 14 aprila 1901 določilo, naj se razdelijo naslednje nagrade in podpore: Za uradovanje 2640 K, družbi sv. Cirila in Metoda 100 K, družbi sv. Vinocncija v Idriji 100 K. gasilnemu društvu v Idriji 100 K, gasilnemu društvu v Žireh 50 K, gasilnemu društvu v Črnem vrhu 50 K, ljudski šoli v Idriji 100 K ljudski šoli v Žireh 50 K, ljudski šoli v Črnem vrhu 50 K, ljudski šoli v Godoviču 50 K, ljudski šoli v Spodnji Idriji 40 K, ljudski šoli v Ledinah 40 K, ljudski šoli na G >rah 40 K, ljudski šoli na Vojskem 40 K, ljudski šoli na Vrhu 40 K, ljudski šoli v Zavracu 40 K, strokovni šoli v Idriji 40 K, delavni šoli v Idriji 50 K, pomožnemu društvu visokošolcev v Gradcu 50 K, bolniški blagajni v Idriji 100 K, dijakom na srednjih šolah iz idrijskega okraja 500 K, revnim šolarjem v Idriji za knjige 100 K, revnim dijakom na realki v Idriji 300 K, kmetski podružnici v Spodnji Idriji 30 K, donesek za ustanovljeni pokojninski zaklad 500 K. (Mestna hranilnica v Kranj u.) Iz poročila za minulo poslovno leto je posneti : Prejemkov imela je hranilnica v preteklem letu 1,445.888 K 71 h, izdatkov pa 1,431.615 K 61 h, tedaj denarnega prometa 2.877.504 K 32 h. Na hranilnih vlogah vložilo je tekom leta 1900 3707 strank 1,005.640 K 48 h, vzdignilo pa 2774 strank 769.188 K 52 h, tako da vloge presegajo vzdigo za 236 451 K 96 h. Stanje hranilnih vlog koncem leta 1900 znaša 2,322.698 K 21 h. Ta svota naložena je na 4242 vložnih knjižicah, katerih število so je v preteklem letu pomnožilo za 605; kajti hranilnica je v letu 1900 izdala 1291 vložnih knjižic, reali-zovala pa jih jo 686. Vsaka vložna knjižica vredna je povprečno 547 K 55 h. Na hipo-tečnih posojilih izplačala je hranilnica tekom. preteklega leta 208 strankam 302.470 K, vrnilo pa se je hranilnici 42 495 K 27 h, tako da so se posojila na hipoteke tekom leta 1900 povišala za 349.974 K 73 h. — Koncem leta 1899 iznašalo je stanje hipotek 1,265.362 K, koncem leta 1900 pa iznaša stanje hipotečnih posojil 1,615 43« K 73 h, to je 69 55 odstotkov vseh vlog. — Skupni čisti dobiček znaša 13 513 K 69 h. Č sti do biček pri upravnem imetju v znesku 12.875 K 77 h izročil se je v smislu lira nilničnih pravil splošni rezervni zakladi, ki se je vsled tega povijala na 38.293 K 43 h, to je na 1 64 odstotkov hranilnih vlog. Telefonska in brzejivna poročili. Kobarid, 14. maja. Dr. Šuster-šiču : slava ! Narodnim izdajicam in odpadnikom: „Fej!" — Slovensko katoliško politično in gospodarsko društvo. Dunaj, 14. maja. Danes je imel slovensko-hrvatski klub sejo, v kateri se je sklenilo sledeče: Predlaga se, da se s Slovanskim centrom osnuje skupa parlamentarna komisija, katera bi zastopala njih skupne narodne in gospodarske zadeve. To bi bil prvi korak za fuzi-oniranje obeh klubov, katerega potrebo čutijo poslanci obeh klubov tem bolj, ker se zna z vršiti parlamentarna zveza med Mladočehi in nemškimi liberalci. Dunaj, 14. maja. (C. B.) Poslanska zbornica nadaljuje razpravo o žganjarini. Člen 2. je obveljal z do-stavkom posl. Thurnherrja. Sedaj se vrši debata o 3. členu. Dnnaj. 14. maja. O programu zborničnega dela so se danes posvetovali načelniki klubov. Vsak dan bosta dve seji pred binkoštmi in se bo v njih obravnal proračunski pro-vizorij in zgradba železnic. Po bin-koštih bosta tudi po dve seji na dan, ki bodo obravnavale investicije in železnične predloge in vodna pota. Dunaj, 14. maja. „Fremden-blatt" poroča: Vsprejem delegacij pri cesarju je določen na 21. maja. Ob 12. uri bodo vsprejeti člani ogrske, ob 1. uri pa člani avstrijske delegacije. Dunaj, 14. maja. Novica, da gre nadvojvoda Fr. Ferdinand s cesarjem v Prago, ni resnična. Dunaj, 14. maja. Povodom zahvale svetega očeta nadvojvodu Franu Ferdinandu pripravljajo se nemški radikalci, da v parlamentu zopet spravijo v debato nadvojvodovo delavnost. Dunaj, 14. maja. Iz zanesljivega vira poročajo, da se snide češki dež. zbor dne 18. junija. Brno, 14. maja. Tu je umrl vodja škofijskega deškega semenišča prelat dr. Fr. Z e i d e r t. Durban, 14. maja. Soproga generala Bothe se je na parniku „Dun-vegan Castle" podala v Evropo. Dobila je dovoljenje (!) od Kitchenerja, da sme govoriti s Kriigerjem v zadevi mirovnih pogodb. London. 14. maja. „Times" poročajo iz Harrara 30. aprila: Kralj Menelik je poslal 10.000 mož, ki nadomeščajo ono moštvo, ki je prej operiralo proti rodu Mulla. Radi velikega pomanjkanja so morale prve čete pobiti vse velblode in drugo transportno živino ter jo použiti. London, 14. maja. „Times" poročajo iz Shanghaja: Dne 4. t. m. je izšel cesarski dekret, s katerim se naznanjajo kazni za nekatere uradnike, ki so krivi klanja v Ču-Čau. Guvernerja Liu-šutang in general Pao sta odstavljena. Jungčing je obsojen v prisilno delo. stotnik Cousetes bo obglavljen. Angleški krogi niso zadovoljni s to kaznijo, ki ni v nikaki primeri z grozodejstvi. London, 13. maja. Iz Peterburga poroča „Daily Telegraph", da se na prošnjo admirala pošljejo na Kitajsko dve veliki oklopnici, tri vojne ladije prve vrste in ena križarka prve vrste. Admiral poroča, da se je na Kitajskem bati novih velikih homatij. Vuirli mu: 11. maja. Marija Keber, posestnica, 67 let, Ulice na Grad 3. emphysema pulm. vitiiim cordis. 12. maja. Marija Rupnr, tovarniška delavka, 27 let, Cesta na loko 22, jetika 13. maja. Marija Hiavka, učiteljica, 49 let, Gosposke ulice 4, spridenje trebušnih delov. — Ana Kregar, pasarja hči, 4 leta, Poljanska cesta 8, jetika. V bolnišnici: 9. maja. Ivan Borštnar, dninar. 53 let, naduha. ll. maja. Peter Lakner, posestnik, 42 let, jetika. Žitne cene dnč 12. maja 1901. (Termin.) Na dunajski borci: Za 60 kilogramov. Pšenica za maj-junij . , . . . K » I'e!!e.n.......„ Kž za maj junij....... » .. jesen......... Turšica. za maj junij...... „ „ julii-avgust.....„ „ „ septemberoktober . . „ Oves za maj-junij......„ n » jesen.......„ Na budimpeštanski borzi Pšenica za maj.......K 7'50 „ oktober.......„ 7-60 Rž za oktober.......n 6-45 Oves za oktober..............5-7 i » maj..........5-70 Koruza za maj.........5'3l „ „ jul'i.........6-37 7-77 7-86 7-72 7-08 5 63 5-66 5-81 7-22 6-09 do 7 78 7 87 7-73 709 5-64 5-67 5 82 7 24 610 do Pšenica banaška . „ južne žel. Pž Ječmen „ „ „ ob Tisi Koruza ogerska . Cinkvant „ Oves srednji . . Fižol ..... (Effektiv.) Dunajski trg. do Tržne cene v Ljubljani. Tedensko poročilo od dne 4. maja do dne 11. maja K h K h Goveje meso I. v. kg 1 28 Pšenična moka 100 kg 27 40 » II. » » 1 — Koruzna » » > 16 60 » III. . » — 96 Ajdova » > > 29 80 Telečje meso > 1 32 Fižol, liter. . . _ 24 Prašičje » sveže > 1 H0 Grah, » . . . - 40 » » prek. > 1 7!) _ 20 Koštrunovo meso > — 80 Kaša, » . . . _ 20" Maslo . . . . » 2 40 Ričet, » . . . _ _ Surovo maslo . . > 2 — Pšenica . . 100 kg 17 60 Mast prašičja . . > 1 40 Rž . . . » » 14 80 Slanina sveža > 1 32 Ječmen . . » > 14 60 » prekajena » 1 60 Oves ... > » 15 40 Salo..... » 1 32 Ajda ... > > 13 60 Jajce, jedno . . — 5 Proso, belo, > > 16 80 Mleko, liter . . — 20 navadno » > 14 _ Smetana, sladka liter — 80 Koruza . . » > 13 20 » kisla . « — 80 Krompii > » 5 kg - Drva , trda , m3 7 50 Piščanec . . . 1 40 » mehka, » 5 50 Golob . , . . — 50 Seno, 100 kg . 4 80 — — Slama, > > , 4 40 Zajec . . . . — Stelja, » » — priporoča raznovrstne vizitnice po nizki ceni. Meteorologtöno porodilo. Višina nad morjem 306-2m. srednji zračni tlak 736-Omi*. I j Stanj« Tempe- I Ca> op»- j Siaro- ratura ! l.Taaja 1 metra } po ; » m I P.lniu aï - a , u: 131 9. »V»'1'. I 74PŽ I 13 0 ..17. zjutr. I 739 6] 9 9 |2. popol.j 738 0 I 20-1 Srednja včerajšnja temperatura 14 6 si. jzah si. svzh. normale: 13'8' Zahvala. 509 1-1 Povodom prebridke izgube svojega iskre-no'jubljenega soproga, oziroma očeta, gospoda Ferdinanda Wismajerja gostilničarja pri Lozarjn došlo mi je toliko dokazov pravega sočutja, da mi ni mogoče vsakemu posebej izrekati globoko čuteno hvalo. Posebno pa me veže dolžnost izreči svojo zahvalo prečastiti duhovščini, gospodom gostilničarjem ter vsem onim, kateri so s krasnim vencem, kakor tudi z ogromno udeležbo pri pogrebu rajneemu izkazal zadnjo ča«t. Srčna hvala bodi pa še rodbini Karol Lenče. V Ljubljani, dne 14. maja 1901. Ivana VIlismajer roj. Štete. Cilnirrto hflffO v k°s^6 uri popoldne svečano blagoslovili v Gosposkih nlicih št. 4 in potem na pokopališču pri sv. Krištofu položili v lastno rakev. Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Prosim za milo sočutje ! V Ljubljani, dnč 13. maja 1901. fani Suhadolec. Zavarovalno društvo zoper ogenj in nezgode išče za Kranjsko sposobnega glavnega zastopnika s sedežem v Ljubljani 503 1-1 Ponudbe pod geslom „Glavni zastopnik" naj se pošljejo upravništvu »Slovenca«. St. 14.429. 456 3-3 Ustanova za tenifno opravo. Pri mestnem magistrata ljubljanskem podeliti je za tekoče leto astanovo za ienltno oprav» v znesku 200 K, osnovano po tukajšnjem občinskem svčtu povodom srebrne poroke Njih Veličanstev. Pravico do te ustanove imajo uboge, poštene in v Ljubljano pristojne dekleta, ki so se v času od 24. aprila 1900 do današnjega dnč pomožile. Prošnje za podelitev te ustanove je ylagati tukaj do 22. maja letos. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dnč 25. aprila 1801. HQ Dunajska borza. Dni 14. maja. 8kupBi državni dolg v notab.....98-50 Skupni državni dolg v srebra............98 05 Avstrijska zlata renta 4c/........117-95 Avstrijska kronska renta 4"/„ 200 kron . . 97 50 Ogerska zlata renta 4°/0........117-55 Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..........93 05 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . 1671-— Kreditne delnice, 160 gld..............696 — London vista ....................240 35 Nemški drž. bankovci za 100 m. nem.drt. velj. 117-52 20 mark...... 20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini..... Dnč 13. maja. 3-2°/0 državne srečke 1. 1854. 260 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 4°/0 zadolžnice Rndolfove želez, po 800 kron Tišine srečke 4»/„, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke 6"/0 . . . 23-51 1910 90-65 11-32 181-170-75 212 25 9520 14160 258-- Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . . 106-50 Zastavna pisma av. osr. zem.-kred. banke 4°/0 . 94 25 Prijoritetne obveznice državne železnice . . 424-50 » » južne teleznice 3®/, . 347 — > » južne železnice 6°/0 . 123-60 > » dolenjskih železnic 4°/0 . — • — Kreditne srečke, 100 gld..............399 — 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. . 395 — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 49-50 Ogerskega > , » 6 » . 25 25 Budimpešt. bazilika • srečke, 6 gld.....1650 Rudolfove srečke, 10 gld......68 — Salmove 3rečke, 40 gld....... St. Gendis srečke, 40 gld....... Waldsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . Akcije južne teleznice, 200 gld. sr. . . Splošna avstrijska stavbinska dražba . . Moutanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld Papirnih rubljev 100........ 200 -234 — 390 50 58-75 280 -621U— 902 -96 60 165-470 25 460 — 263 75 M Nakup ln prodaja 1A nakovrstnih driavnlb papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgnbe pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi. Menjarnlčna delniška družba „91 E B C U I., Wollzeili 10 in 13, Dnnaj, I., Strobelgasse 2. éé jBar Pojasnila Tfctt v vseh gospodarskih in Inininih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljskih vrednMtalb papirjev in vestni (viti za dosego kolikor je mogočo viiocogs obrestovanja pri popolni varnosti naloženih g ! a r n 1 c.