fteu. 217.
O Ljubljani, o torek, dne ZZ. septembra 1908.
Velja po poŠti s
sa celo leto naprej K26-— ga pol leta „ „ 13-— ^ četrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2 20
V upravniStvu:
(S celo leto naprej K 22 <*0 IZ pol leta „ „ 11.20 <a ietrt leta
xa
sa cn mesec
a a
5 60
l.eo
2a poSlI]. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Uredništvo I« • Kopltapjevlh ulicah IL 2 (vhod S«
_ dvoriSte nad tiskarno), — Rokopisi se
®a »raiajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. (IrcdniSkcga telefona itev. 74,
olitlčen list za slov
Leto ram.
Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrai . • . . 13 h za dvakrat .... 11 ,, za trikrat . . . 9 „ za vež ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta h 26 h. Pri večkratnem ob-Javljenju primeren popusL
Izhaja
Vsak dan, IzvzemSI nedelje ln praznike, ob pol 6. url popoldne.
Upravništvo ie " Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
_ Vsprejema naročnino, Inserateln
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
3V Današnja številka obsega 6 strani.
Ob srobu žrtev.
Jubilejno leto slavimo. Slovenci gotovo nismo pričakovali, da se bomo ob slavlju Sestdesetletnice cesarjevega vladarstva morali spominjati dveh žrtev vladne brezgla-vosti. Vsled postopanja vojaštva, ki je vsled svoje sovražnosti proti slovenskemu življu pozabilo čista na reglemantarne določbe, je nujno prišlo do tega, da so se nasprotstva med slovenskim in nemškim, oziroma po-nemčenem življem v Ljubljani še bolj poostrila in pisava nemških listov o ljubljanskih demonstracijah bo tudi pomogla-k temu, da ne bodo zlepa izginila, ampak edinstvo vseh Slovencev v tem oziru gotovo bolj okrepila kot bo marsikomu ljubo. Cisto objektivno premotrimo dogodke!
V petek so se demonstracije začele. K'ako pozabimo to zazdaj. Na vsak način hi bila vlada, ako bi bil nje policijski aparat lunkcioniral kakor ob takih prilikah, morala vendar vsaj dve uri pred protestnim shodom, ali pa vsaj ob priliki shoda samega, vedeti, kaj se utegne razviti. Ne — skoro poldrugo-urno neprestano žvenketanje šip jo je šele poučilo, kje bi morala biti, kjer ni bila. Orožnike in vojake je nato poslala stražit po cestah steklene drobce.
Da demonstrantje na ta način niso mogli pred vladno policijsko oblastjo in njenimi varnostnimi naredbami imeti bogvekaj re-spekta, ie samoposebi umevno. Petkove demonstracije so umevne poznavatelju ljudske duše — začetni naval naravno teži po višku in se le počasi razgublja. Toda v soboto je vlada še bolj izgubila glavo : izkušenega policijskega nadsvetnika je odstavila in poverila njegovo nalogo drugemu mlademu iunkcionarju. Vrhtega je nastopila z dragonci, ki so z neumornim bojevitim tro-bentanjem po mestu v ljudstvu šele vzbujali bojevite nagone, drugim pa so se zdeli neizrečno smešni. To ljudi ni pomirjevalo Torej v soboto so že dragonci jeli po Ljubljani kazati, kako se ponoči kreše kamenje od konjskih kopit in žvižgajo ojstrine ko-misnih sabelj po zraku. Vzlic temu so v soboto zopet šipe pele.
Zdaj pa nedelja, usodepolna nedelja, v kateri se je s krvjo krstilo slovenstvo Ljubljane. Dobrovoljen je vsak Ljubljančan zjutraj vstal, še boljše volje se popoldne vračal od Aleša ali Laverce. Vrvenje je bilo po ulicah seveda živahno, demostracijskega razpoloženja malo ali nič. Toda vlada je zoget razpolagala s celimi polki in eskadroni. Pa dobro. Ampak kako je to vojaštvo in orožništvo vršilo svojo nalogo?
Da so poslali na asistenco 27. pešpolk, je od merodajnih faktorjev bilo skrajno neprevidno. Polk je znan po svojih proti-slovanskih instinktih. Izbira častnikov bi bila v očigled temu dejstvu morala biti nekoliko bolj skrbna — poročnika Mayer in KOnig pa sta vsakomur v Ljubljani, ki kaj občuje s častniki, znana kot nemška nacionalca ■ najhujše vrste. Kako mislijo in čutijo vojaki Štajerci, vedo tisti, ki so službovali med njimi. Iz pozitivnih virov vemo, da so vojaki 27. polka na asistenco šli kakor na pir in da so si krvi želeli deloma iz tradicionalnega protivindištva, deloma iz hrepenenja po izpreniembi v enakomernem kosarnskem življenju. Ko so bile n. pr. državnozborske volitve lani, je p D vojašnici Štajercev šel samo en glas: da bi mogli kakemu vindi-šarju nekoliko krvi izpustiti!
Na čelo temu polku bi bili torej v nedeljo morali biti častniki, po mišljenju objektivni in železne energije! Nasprotno! Vojaki so maltretirali ženske, in sicer ne-demonstrirajoče, nadlegovali pasante, ustavljali s sabljami in bajoneti vračajoče se s kolodvorov in izletov, trgali jim suknje, jih svojevoljno brez politiškega funkcionarja preiskovali, vdirali v kavarne in celo v hcerkveI Kje je to po vojaških službenih predpisih? Da dragonci preganjajo četrt
ure hoda daleč razpršence in celo posameznike, da vojaki samolastno aretirajo ljudi, da rabijo orožje proti pasantom?
ln zakaj se je prelila kri? Oficielno poročilo trdi, da je „toča kamenja" letela« na vojaško patrulo. ln temu nasproti stoje trditve pričujočih stražnikov, pričanje ne-številnih verodostojnih navzočnikov, temu nasproti dejstvo, da nihče od patrule ni bil zadet in da poveljnik ni vedel povedati tistega, ki mu je molel nasproti revolver, niii vzroka ni mogel navesti, zakaj ga ni aretiral — tako da se mora sklepati z gotovostjo, da nihče ni proti vojaštvu nastopil. Vrhtega pa poveljnik demonstrantov ni opozoril niti jih pozval, „naj vpostavijo zakoniti red", ni imel navodila od politiške oblasti, oziroma je celo vzlic prepovedi dc-tičnega uradnika dal ustreliti.
In končno — kje zapoveduje regle-ment streljati za bežečimi, zasledovati jih do gostilne, kamor so se z ranjenci rešili, kamor so se smrtnozadeti v mukah privlekli? Streljati za njimi tako rekoč iz zasede skozi ozko obšenklavšo ulico? In ni predpisano, da mora vojaštvo, ako je res dejansko napadeno, najprej rabiti bajone-to, pri tem prizanašati ženskam, otrokom in starčkom?
In kje stoji v predpisih, da vojaštvo ploska in radosti vzklika, kadar se mrtveci valjajo v krvi? Da vpije »Heil!«?
In tako pridemo do druge točke. Kaj so spričo tega storili naši Nemci, ki bi jih dogodki zadnjih dni vendarle lahko izmo-drili? Danes berite »Tagespošto« in »Gr. Tagblatt«!« Kolikor je tukaj nakopičene nesramnosti in laži, je ni še videla z lepa zgodovina narodnostnih bojev v Avstriji. Ljubljanskih Nemcev bodi sram pisave graških listov, ki po pravici veljajo za njihove! Več ne rečemo. Pišejo, da so dragonci ranjeni. Ne pišejo pa, da so se sami ranili, ko so dirjali po mestu kot vihra in ceste čistili zraku in otrok. Ne pišejo, da so dragonci celo lastne konje ranili, ko so mahali s palaši okoli sebe. Pišejo, da je več vojakov Mayerjeve »kompanije« bilo ranjenih, ni pa niti eden, kar dobro vedo vojaški zdravniki. Pišejo, da so bili »krvavi boji« med vojaki in demonstranti po postranskih ulicah, pa so bili poboji, v katerih so vojaki streljali, ljudje pa bežali in so se jim kroglje zapičile v hrbet! Pišejo, da je množica na Marijinem trgu streljala z revolverji na Mayerjeve vojake, pa slišal teh strelov nihče ni. Pišejo, da je množica naskočilo Urbančevo hišo, hišo Slovenca! Pišejo, da je Mayer pustil trobiti »Naskok«, žal, da ni dal trobiti! Vojaštvo dve noči ni dovolj spalo, tožijo, zato da je bilo »vzgnjevljeno« — toda vojaštvo nima prav nič biti »vz-gnjevljeno«, magari če ne spi cel teden. Vojaštvo, ki ne prenese dveh noči z ma-lournitp spanjem, naj doma ostane, da se dobro prespi. Višek nesramnosti pa je trditev, da so se v Ljubljani napadale na cesti nemške ženske in da so demonstrantje hoteli pri juvelirju Meisetzu ropati! Kdor je to zapisal, se je sam dobro zavedal svoje lažnjivosti in ker je dopisnik gotovo iz ljubljanskih nemških krogov, zadene tudi te zaničevanje vseh poštenih ljudi in kako si hočejo na ta način svoj prekerni položaj v Ljubljani izboljšati, tega res pameten človek ne razume.
Kako izvirajo vse te vesti edinote iz onemogle zlobej kaže tudi to, da graška lista valita dogodke na »slovenski tisk« in v očividnem deliriju sanjata o nekem ljubljanskem knezoškofu, ki je izkušal pomir-jevavno vplivati na »klerikalni« list. Naš list, na katerega nihče ni vplival, je od začetka do konca obsojal demonstracije in opetovano svaril občinstvo pred izgredi, kakor to dela danes »Slovensko društvo«. Mi smo že v četrtek tako pisali. Nemci naj bi bili tistim, ki so pomirjavali in zdaj pomirjajo, hvaležni na kolenih — ampak, kakor sc vidi, cclo še zdaj, ko jc Ljubljana
iz svojih hiš in ulic odložila vse znake, ki so spominjali dozdaj na nemštvo, ne smatrajo svoje stvari za docela izgubljene. Dobro jim, ki sc tako znajo tolažiti, ampak resničnih poslcdic zadnjih dogodkov ne bodo veseli.
To nam bodi up in tolažba danes, ko bomo skupni vsi Slovenci zjedinjeni stopali v sprevodu za krstama nedolžnih žrtev, ko borno ob njihovem grobu stali v globoki žalosti za njima, ki sta padla v jubilejnem letu — skupno ob grobu, upajmo, da skupno tudi vsigdar, kadar se bo šlo proti narodnemu sovragu!
Ljubljana žaluje. — Pogreb.
Vsa Ljubljana je v črnih zastavah. Posebno so ovite v črno sv. Petra cesta, Mestni in Stari trg, Prešernove ulice in trg pred justično palačo. Med drugim imajo črne zastave deželni odbor, sv. Petra cerkev, »Mestni dom«, »Union«, »Zadružna zveza«, škofija. Katoliška tiskarna, Katoliška bukvama, Alojzijevišče, korar-ske hiše, magistrat itd.
■ Črne zastave ima tudi mnogo hiš in nešteto oken zasebnih stanovanj. Tudi vrhu zvonika šentjakobske cerkve je razobesil znani plezalec po zvonikih Martin Sušnik črno zastavo, cesarsko pa, ki je bila dosedaj tam, pa umaknil. Istotako so pokazali sožalje tudi okoličani.
Tudi ljudstvo nosi žalna znamenja. Večina slovenskih dijakov ima črne kravate v znak žalosti za umorjenim tovarišem. Tujec, ki pride v Ljubljano, takoj spozna, da celo mesto žaluje za umorjenima mladeničema.
Vse ljubljanske ulice so polne občinstva. Velikansko ljudi se je pripeljalo z Gorenjskega k pogrebu, prišlo je pa tudi mnogo Štajercev, Tržačanov, mnogo društev z dežele. Na ulicah si že opoldne opazil mnogo rdečih srajc članov naših telovadnih odsekov in »Sokolov«. Pogreba se bo udeležilo gotovo 20.000 do 30.000 ljudi. 0(5oludne so turobno zvonili zvonovi vseh ljubljanskih cerkva.
Ob sprevodu, ki se bo pomikal po Dunajski cesti, Prešernovih ulicah, Marijinem frgu do cerkve sv. Petra in potem po Martinovi cesti k sv. Križu bodo gorele vse ulične svetilke, zavite v črnino. Govoril bo v slovo pokojnikom župan. Pokopal bo nesrečni žrtvi1 stolni prošt č. g. Sajovic ob asistenci treh šenklavških in treh šent-peterskih duhovnikov. Pred krsto bodo stopala društva in mestna višja dekliška šola. Za krsto bodo stopali sorodniki, potem pa občinski svet.
Pokopali bodo žrtvi drugo poleg druge ter jima postavijo na grobu lep spomenik.
Po sprevodu se bodo izdali pomirjevalni letaki. Pozivamo občinstvo, naj se zaveda dostojnosti dneva, in naj vzdržuje vzoren red.
SLOVENCI!
Včeraj zvečer smo pokazali, da tnirna beseda domačih ljudij več zaleže, kot oborožena sila. Danes žaluje ves slovenski narod ob grobovih padlih žrtev. Današnji žalni dan zahteva globokega, tihega žalovanja. Vsaka najmanjša demonstracija hi onečastila spomin naših narodnih mučenikov. Tudi naši nasprotniki komaj čakajo, da bi dobili povod škodovati naši sveti narodni stvari. Mi pa ostani m o dostojni in mirni ter p o r ti b i 111 o svoje sile z a m i r n o in vztrajno narodno delo!
Združeni narodni odbor.
POZOR!
Dolžnost vsakogar je, da se ravna po navodilih rediteljev, ki imajo slovenske trobojne znake na levem rokav«!
»Slovenska krščansko-socialna zveza«
se udeleži nedolžnih žrtev z zastavo. Zbirališče ob pol 3. uri popoldne v »Zvezi«.
Največja kranjska kmečka občina izreka sožalje.
Novo mest o. Podpisano županstvo izreka globoko sožalje na nesreči, katera jc zadela nedolžne žrtve. Županstvo Šmihel-Stopiče: župan Zurc.
Vodstvo S. L. S. ________
ima danes zvečer sejo, v kateri se bo ba-vilo z dogodki v Ljubljani.
Kranj v črnih zastavah.
Iz Kranja nam poročajo: Ves Kranj je odet v črne zastave. Danes opoldne so v Kranju zaprli vse trgovine, zvonovi zvone. Jutri ob 8. uri zjutraj je rekvijem.
Šiška v črnih zastavah.
Tudi Šiška se je odela v črne zastave. Žalost je splošna.
Gostilničarske in kavarnarske zadruge odbor
je bil včeraj in corpore pri deželnem predsedniku Schwarzu se pritožiti proti utesnitvi policijskih ur ter da ni vsled zapiranja ulic skoro nobenega prometa v gostilnah, in protestirat, da vojaki in žandarji mirne goste v lokalih napadajo in vun pode. Da je gospod Schwarz vse obljubil, se razume.
Zaprte gostilne.
Gostilniška zadruga je izdala oklic, naj bodo danes od pol 4. ure do pol 6. ure zvečer vse gostilne zaprte.
Ljubljana brez nemških in dvojezičnih napisov nad trgovinami.
Včeraj popoldne se je zgodilo, da je nakrat Ljubljana dobila samoslovenske napise na vseh prodajalnicah. Zgodilo se je to popolnoma mirno, brez vseh kravalov. Ljudje so mirno in pri najboljši volji snemali nemške napise. Nekaj o tem smo poročali že včeraj.
Na Dunajski ccsti so tudi izginili dvojezični napisi. R. Ranzinger je imel skrite štiri orožnike za slučaj, če bi kdo snel dvojezične napise. Končno je pa dala tvrdka zakriti nemški napis z vrečami. Brivec Zajec je nemški del svoje napisne, deske zalepil z roza-papirjem. Tvrdka Jax je tudi dala prebarvati nemški del napisne deske, kakor tudi Agnola. »Zadružni« in »Qo-i spodarski« in »Mlekarski zvezi« ni bilo po-« trebno dati odstranjati »nemških« napisov, kakor tudi ne »Vzajemni zavarovalnici proti požarom in poškodbi zvonov«, ker so navedeni zavodi že ob svoji ustanovitvi si nabavili samoslovenske napise in jim zdaj zato ni bilo potreba odstranjati nemških napisov, kakor jih je morala n. pr. »Kreditna banka«, ker jih niso imeli, in kakor so jih morali Gričar & Mejač, dr. Bretl, vele-tržec Knez, občinski svetnik.jGorše pri »Novem svetu«. Na tvrdki Carl Kauschegg nasl. je izginil mah zgorajšnji napis Nach-folger. Ostal je še nemški napis »Hotel zum baierischen Hof«. Pri »Edisonu« so nemški del lepaka odrezali.
Zanimivo je, kako so nekateri napisi prelepljeni. Iz napisa Felix Urbane na Tranči jc postal Feliks na ta način, da so na »x« prilepili črki »ks«. Na napis zlatarja Meisetza je iz »tz« nastal s prilepljenjem črke »c« — Meisec, iz Mikuscha je postal Mikuš. Nekateri nemški napisi so pobrani proč. Star, vsakemu Ljubljančanu znan napis Peter Lassnik je včeraj odnesla Ljubljanica. Kjerkoli je kak obrtnik svoj stan na napisu tudi nemški označil, je označba prelepljena. Mali napis na hotelu »Stadt Wien« je žc izginil, ni več znanega nemškega napisa »Kobilca Nachfolger«, napis na tvrdki Schiffer na Mestnem trgu so zakrili z velikimi žaklji. napis Persche-tov jc izginil.
Tudi lekarne in trafike so dale odstraniti nemške napise. Kdor ni včeraj popoldne odstranil nemškega napisa, ga je našel danes zjutraj v Ljubljanici. Posebno mnogo desk z napisi je ležalo danes pod frančiškanskim mostom. Pa ne samo napisne deske, tudi mnoge druge reklamne table, n. pr. Magijeve, Schichtove in druge so motali vse odstraniti. Danes jih je cela Ljubljanica polna. Razven uličnih dvojezičnih napisov so sedaj vsi drugi dvojezični napisi res prava redkost v Ljubljani.
Dvojezične ulične napise so ljudje danes ponoči na raznih krajih odtrgali, nekaj so jih pa pomazali.
Dvojezični ulični napisi.
Vse mestno občinstvo je ogorčeno in zahteva, da se vsi najmanjši nemški napisi odstranijo, kar se vrši zaporedoma. Mesto mora že na zunanjost kazati slovensko lice. Ne samo napisi raznih tvrdk, temveč tudi ulični napisi se morajo takoj zamenjati s samoslovenskimi. Ljubljana je slovenska!
Napad na tobačne delavce
Ko je včeraj zvečer šel predsednik podpornega društva tobačnih delavcev in delavk g. Alojzij Čatar v družbi dveh tovarišev po Gradišču, prileteli sta iz I. nadstropja hiše, v kateri je restavracija Friedl, kamen in kladivo. Takoj so se storili koraki, da se poizve, kdo je bil tisti predržnež, kije tako napadel slovenske delavce. Upamo, da bo policija storila svojo dolžnost!
Stavkujoče delavstvo papirnih tvornic pri pogrebu.
Stavkujoče delavstvo papirnih tvornic se udeleži današnjega pogreba nesrečnih žrtev. Iz ..Društvenega Doma1- vihra črna zastava.
Slovenska gospodarska akcija.
Ljudje vzdigujejo denar iz kranjske hranilnice. Baje je včeraj morala izplačati 350.000 kron.
Slovenski denarni zavodi nameravajo takoj iztirjati vse dolgove od pri njih zadolženih Belgijcev.
Prizori na pokopališču.
Včeraj je bila mrtvašnica pri Sv. Krištofu cel dan nabito polna. Ljudstvo je glasno jokalo. Popoldne so prišli na pokopališče Lundrova mati, oče in nevesta. Kmalu za temi prideta v mrtvašnico brat Adamičev Emil, učitelj in skladatelj, ter njegova mati. Ko Emil zagleda brata, se začne glasno jokati, se vrže na njega, ter ga začne objemati in poljubovati. Naenkrat pa Emil vstane grozno zakriči in se zaleti z glavo v zid. Ljudje misleči, da je Emil zblaznel, začno vreti iz mrtvašnice. Mati Adamičeva je položila mrtvemu sinu roke pod glavo rekoč: „ Kamen je vendar pretrd za te, nakar se je onesvestila. Ko jo odpeljejo iz mrtvašnice se postavijo pred njo tri nemške gospodične, ter se ji začno glasno v obraz smejati med teflJ ko je vse drugojokalo. Kmalu nato jih srečata gg. Petričeva in Ba-hovčeva, ki sta bili tudi na pokopališču, pred „Unionom". Bile so še vedno dobre volje in se razgovarjale o svojem junašt- u. Ko so jim pa omenjene gospe povedale par krepkih v obraz, so takoj utihnile in osramočene odšle.
Kako je pri deželnem sodišču z zaprtimi?
V dneh demonstracij so orožniki in mestni stražniki izročili deželnemu sodišču vsega skupaj 26 oseb, samih moških, best so jih že izpustili, dvajset pa jih je še v zaporih. Zaprti so ti ne zaradi težkih hudodelstev ali zaradi kake nevarnosti, ampak zato, ker sodišče še ni dobilo od policijske oblasti ovadb. Dokler pa preiskovalni sodnik in državno pravdništvo nimata ovadb, se ne more odrediti izpustitve zaprtih. Upanje je, da bo večina zaprtih še tekom današnjega dne izpuščenih.
Izpuščeni so: Benedikt Koman. — Kari Omerza, portir. — Jurij Kralj, brivski pomočnik. — Josip Horvatič. — Anton Berčič, hlapec. Matija Prelovšek, inženir.
V zaporih so še: Jost Bajželj. — Milan Makar. — Ign. Mravlje. — Jakob Turzan. — Franc Par-kelj. — Stanko Rekar. — Janez Smrekar. Andrej Javornik. — Janez Jenšek. — Janez Bučar. — Anton Janežič. — Josip Ka-dunc. — Janez Hribar. — Franc Mauer.
—	Anton Podgoršek. — Alojzij Cvelbar.
—	Alojzij Trošt. — Janez Kimovec. — Franc Himmelreich. — Ferdinand Urabec.
Kdo bo vodil preiskave zoper demonstrante?
To vprašanje zanima celo Ljubljano. Zaradi razburjenja, ki vlada v zadnjem času zoper Nemce, je pač upravičena zahteva, da se ti posli povere Slovenccin. Od Nemcev nikakor ne moremo pričakovati potrebne objektivnosti, zoper Slovence pa nikakega pomisleka ni, ker Nemci na izidu kazenskih preiskav nimajo nikakega posebnega interesa in ker so slovenski sodni uradniki v takih stva-
reh po navadi še nekoliko preveč objektivni. Poizvedeli smo pri sodišču, da vodita preiskave gg. dr. Milan Geršak in dr. Mirko Grasselli, kot preiskovalna sodnika, in g. dr. Pajnič kot državni pravdnik.
Položaj ranjenih.
Ranjenci imajo danes v bolnici mnogo vročine, nekateri okolu 30 stopinj.
Poštno ravnateljstvo v Ljubljani je konfiskovalo pet dopisnic, na katerih se Belgijci bahajo, kako so streljali Slovence!
Samonemški napis finančnega ravnateljstva.
Na pročelju c. kr. deželnega finančnega ravnateljstva v Ljubljani je že mnogo let samonemški napis. Spodaj nad glavnim vhodom je pač dvojezično kazalo, da smejo v ta urad prihajati tudi slovenske stranke. Sicer smo imeli zadnja leta Slovenca kot načelnika finančnemu ravnateljstvu, toda menda nikdar ni opazil na pročelju samonemškega napisa. Zakon in takt zahtevata, da vlada čimpreje oskrbi drugi napis, ki ne bode žalil slovenskega prebivalstva. Eden naših državnih poslancev je danes v tem oziru posredoval pri gospodu dvornem svetniku, finančnem ravnatelju Klimentu, ki je zagotovil, da še ta teden predlaga na merodajnem mestu izpremembo napisa.
Zanimivost k aferi dr. Pegana.
iz naše posebne izdaje se vidi, kako neupravičeno je nek »orožnik« dr. Pegana aretoval. Da bi mogel napraviti zoper orožnika potrebne korake, je dr. Pegan zahteval od njega, naj mu pove svoje ime. Tega orožnik ni hotel, nego rekel, da se bo njegovo ime že zvedelo iz ovadbe. Za nimivo je dejstvo, da so zoper vse areto-vance, ki so bili izročeni okrajnemu sodišču, kakor dr. Pegan, že vložene ovadbe, le proti dr. Peganu še ne. Iz tega se vidi, kako da hoče dotični orožnik preprečiti, da bi se zvedelo njegovo ime in bi se on odtegnil pravični kazni. Ali se are-tujejo ljudje pri takih priložnostih za kratek čas in zabavo kakega orožnika?!
Poročnik Mayer
imel je dopust. Tedaj je ta častnik, ki je povzročil, da je tekla kri, prostovoljno se podal v slubžbo ter še celo izjavil: »Ich tnuss die windischen Hunde totschlagen!«
Tudi se govori, da ie še v Ljubljani in nosi pri sebi dva samokresa. Misli tedaj še naprej pobijati in streljati na Slovence.
Junaštvo nemškutarja visokošolca
Sinoči stopil je v filijalko M. Kastner-ja v Gradišču št. 7, kjer je bila tnalo poprej sneta tabla, visokošolec Plautz, ter vprašal prodajalko g. Rakuševo, rekoč: »Haben sie die Tafel selber herunter ge-nommen, oder haben das andere gethan?« Prodajalka odgovori, da so sami tablo sneli. Nato je brez pozdrava odšel. Navzoči g. Vrabec ga na ulici na to vpraša, kateri vzrok ima on izpraševat, kdo je tablo snel. Plautz pa na to vprašanje potegne revolver in ga nastavi g. Vrabcu na prsa: »Eins, zwei . . .!« G. Vrabec pravi: »Tukaj sem, in streljajte, ako vas volja!« Ali v junaške nemškutarske hlače ie zlezlo tudi junaško srce in ubral je visokošolec pete po Gradišču. Ljudstvo je začelo vpiti: »Zandarji, žandarji, primite ga!« in ta vzklik je storila ob vogalu Zvezde tudi Isestra Vrabčeva, nakar je tudi njej kot najbližnji nastavil revolver na prsa, češ, s tem jo ustraši. Moral je bežati v kazino.
Vojaki vdrli v cerkev!
Našemu uredniku je izjavil gosp. Franc Ogris, stanujoč Florijanske ulice štev. 36, da lahko priča o tem, da so vojaki 27. peSpolka v nedeljo zvečer vdrli v frančiškansko cerkev. Mnogo pobožnih ženic je strahotna gledalo, kaj hočejo vojaki v cerkvi. V cerkev je vdrlo šest vojakov 27. pešpolka. Iz tega se vidi, kako vzorno komando je imel 27. pešpolk pri svojem »pomirjevalnem delu". Končno so vojaki vendarle pridrvili iz cerkve in takrat je zakhcal neki stotnik „Nicht in die Kifchv". To je tako nečuven škandal, in upamo, da bodo naši poslanci našli pota po katerih dobe za to kruto žaljenje verskih čutov vojaki 27. pešpolka pošteno plačilo! G. Fran Ogris, ki vse to lahko izpriča ni pristaš n.iše stranke, ampak pristaš so-cialnodeinokratične stranke. Tudi drugi ljudje so videli ta prizor.
Postopanje orožnikov.
Včeraj zvečer se je vračalo okoli šest kmečkih fantov iz mesta četrt na sedmo proti domu v Moste seveda v veselem in glasnem pogovoru. Dva na Zaloški cesti proti Udmatu patrulujoča orožnika z imenom Škarja in Žagar te idoče fante brez vsikega povoda ustavita in jih s sirovim zmerjanjam „Kmečke barabe" preiščeta. — Vsak izmed fantov je moral hlače do kolena dvigniti ali nima kakšen kameiva ali tksplodivnih reči v nogavicah. Ta preiskava [
katera je bila brez vsakega povoda in brezuspešna, je fante kakor tudi drugo gledajoče občinstvo razburilo, kar bi kmalu povzročilo nevarne zopetne izgrede posebno pa, ker sta se orožnika dovolila te mirne kmečke fante vnovič na cesti nasproti gostilne „Flegarja* s kmečkimi barabami zmerjati.
Točka 8 orožniškega službenega navodila pravi natačno, kakšno vedenje mora imeti orožnik proti občinstvu zato bi bilo dobro, da bi gosp. Riedlinger orožnike o tem boljše poučil ne pa kakor se sedaj posamezni orožniki proti občinstvu pritožujejo, da jim Riedlinger kakor tudi ostali častniki vedno pravijo „Mehr energiseh vorgehen",
Grozovitost vojakov.
Gotovo mi nismo za izgrede. Ravno Slovenec je svaril že pred demonstracijo resno in odkritosrčno ljudstvo, da naj se jo ne da zapeljati do — protipostavnosti ogorčeni smo nad postopanjem vojaštvu. Tako kot so postopali v nedeljo vojaki v Ljubljani, še v Goliciji ne nastopajo.
Akademično izobražen gospod nam zatrja pod častno besedo sledeče: V noči od sobote na nedeljo so huzarji izbirali posameznike in so jih gnali v park pred justično palačo; tu so jih potem, poedince, ki so se rešili pred konjskimi kopiti semkaj. obdelavah s plosko sabljo neusmiljeno po hrbtu in po stegnih itd. Zraven so se pridušali: Lak hučič, jaz ti bom že pokazal. Potem so sekati s sabljami v grmovje, če bi bil kdo skrit, bi ga gotovo ubili. — V nedeljo je videlo mnogih prič, kako so dragonci vodili aretirance v »Verpflegsma-gazin" in jih pretepali in suvali. Zakaj pa je sodnija tu in policija? Tako postopanje je ljudi silno ogorčilo ter je najhujše obsodbe vredno!
Belgijci nas še psujejo.
Včeraj so Belgijci skozi okno pso-vali mimo idoče občinstvo: »Windische Hunde«, »Lausbuben« itd. Nekdo izmed njih je celo slovensko zaklical: »Smo streljali te proklete civiliste, pa jih bomo še!« Natančnejše poročilo o tem še objavimo.
Nemški minister-deželan o dogodkih.
Nemški minister-deželan Prade, ki zdaj biva v Gradcu, je o ljubljanskih dogodkih izjavil, da je brzojavil na Dunaj po uradna obvestila. Kakor hitro jih dobi, bo pozval ministra za notranje zadeve Bie-nertha, da strogo preišče, kdo je izgrede povzročil. Kar se tiče nemške lastnine, pobit'? od druhali, jo ima povrniti ljubljanska občina. Končno da bo z vso odločnostjo na to delal, da se za vso prihodnjost taki in enaki dogodki v Ljubljani preprečijo.
Heilanje Belgijcev.
Vojaki, kateri so stali pred »Unio-nom«, so na ves glas upili »Heil«. Najbolj od vsih se je pa drl njih poveljnik (poročnik). Ker so prebivalci nasproti temu stoječe hiše odločno protestirali proti te-, mu upitju, je zavpil poročnik: »Da oben rnuss auch ein Nest sein«. Tako nam poročajo zanesljive priče. Značilno za tako vojaštvo.
Še nekaj izjav očividcev.
Deželni uradnik Haine je bil v nedeljo zvečer pri Slonu. Tam je videl, kako je psoval vojak od oddeika, ki ga je vodil Mayer, občinstvo ter ga suval s puško. Nato je stopil H. k Mayerju ter tnu rekel: Sehen Sie, \vie die Soldaten vorgehen?« Ta mu pa odgovori: »Das geht Sie gar nichts an, marseh«, vojakom je pa zapo-vedal, »nur scharf vorgehen«. In res so vojaki z bajoneti šli za množico ter je tirali po Frančiškanski ulici do Prešerno-' vega spomenika. Od tam so množico zoi pet nazaj gonili. En vojak je stopil celo v Frančiškansko cerkev z bajonetom, ter starčke in stare žene preganjal. Pri Maliču je Haine stopil k Mathiasu ter ga opozoril, kako delajo vojaki, a ta mu je kratko in malo obrnil hrbet.
V znak žalosti
za padle žrtve, ki so bile vsled divjega nasilstva — rekli bi lahko krvoločnega poročnika Mayerja z njegovo nemško kulturo — naravnost umorjene, videti je po mestu mnogo oseb, ki so si na levo roko dele črni žalni trak. Posebno je pri ženskah mnogo opaziti ta lepi čin. Naj bi jih posnemalo tudi vse drugo narodno misleče občinstvo, ki naj nosi ta trak osem dni ter tako pokaže sorodnikom nesrečnih žrtev, da vse žaluje z njimi vred.
Poziv
na dr. Egerja priobčujc danes »Slovensko društvo«. Glasi se: »Gospodu dr. Ferdinandu Egerju, znanemu voditelju talco-zvanih Nemcev v Ljubljani. Znano Vam je. da so se vršile vse dosedanje demonstracije v dostojnih mejah in da so bile le izraz upravičene nevolje zatiranega slovenskega naroda. Znano Vam je posebno tudi, da se vzlic izzivanju dosedaj niti enemu Vaših maloštevilnih političnih pristašev v
slovenski deželi Kranjski ni skrivil las ali mu izmaknila kaka lastnina, kar Vam lah-ko vsaki čas potrdi Vaš France Meisetz, Znano Vam je tudi, kako je oborožena sila post<>paia proti predpisom veljavnega re-glema, brez potrebe rabila orožje in usmrtila dvoje nedolžnih žrtev, neštevilno pa ranila. Znano Vam je konečno tudi, da Vaši lastni pristaši ostro obsojajo in obžalujejo strele, ki so se razlegali preteklo nedeljo v naši beli Ljubljani. Vse to Vam je znano, Vzlic temu pa kot znani voditelj maloštevilne peščice kranjskih Nemcev dopuščate, da se v Vaših oficielnih glasilih (»Grazer Tagblatt«, »Grazer Tagespost«) na satansko izmišljen, na satansko lažnjiv in satansko hujskajoč način opisujejo te mirne in dostojne demonstracije. In vsi ti infatnni dopisi se kujejo v Ljubljani. Zato Vam, gospod doktor, in Vašim političnim pristašem tu javno in odkrito povemo v brk, da smatramo vse Vaše obžalovalne izraze o krivičnem krvopreLitju nam nasproti za golo hinavstvo. Stoječi na tem upravičenem stališču, Vam pa tudi javno naznanjamo, da delamo Vas kot znanega voditelja in vse Vaše maloštevilne politične pristaše osebno odgovorne za lažnjivo, nesramno, infamno in hujskajočo pisavo Vaših graš-kih oficielnih glasil in osebno odgovorna tudi za vse posledice take pisave. — V Ljubljani, na dan pogreba Rudolfa Lundra in Ivana Adamiča.«
NAPADI NA SLOVENCE V CELJU.
Podrobnosti o nedeljskih dogodkih v Celju.
Cel popoldan je pred kolodvorom tol-^a pričakovala in s palicami pretepala tui-je. Policija je gledala in nič storila. Drug' razgrajalci so se valili po inestu in pretepali mirne Slovence. Velik je hil naval na »Narodni dom«. Vojaštvo in žandarmerija je zasedla prostor pred »Narodnim domom«. Tolpa je do jutra razsajala po mestu in pred očmi policije pobijala nemoteno okna in .izvesne table slovenskih hiš itt trgovin. Hudo poškodovane hiše so: »Narodni dom«, hotel »Beli vol«, slovenska gimnazija, šolske sestre, okoliška šola, slovensko delavsko društvo in mnoge zasebi ne slovenske hiše. Sodnijska komisija pre-.iskuje storjeno škodo.
Podrobnosti se še ne dajo pregledati, vendar je toliko gotovo, da so poleg uslužbencev raznih celjskih, ptujskih in mariborskih nemčurskih trgovin najbolj divjali nemški burši, ki so iz raznih krajev pri-i hiteli celjskim »Nemcem« na pomoč. Odli-. kovali pa so se tudi srednješolci, kakor. Jakobi, Jaklin, Prettner, Reitter, Leyrer. Košiček, Niemec .in drugi, vendar mislimo, da njih ravnatelj KI. Proft ni bil zraven. V oči so nam posebno tudi bodli Rakusche-vi hlapci in uslužbenci tvrdke Makesch & Mcosmann.
Tolovajstva so se pričela pri popoldanskih vlakih. Med tem, ko so orožniki stražili na peronu, napravili so celjski policaji za izhod skozi diviajočo nemčurskci druhal komaj l meter široko uiico, Tako je bilo mogoče, da je bil vsak došli Slovenec uprav zverinsko napaden. Celjski župan, odvetnik dr. Jabornegg, je skoraj vsakokrat stal ravnodušno vzadaj za tolpo. Naji slabše se je godilo slovenskim Velenjča-nom in pa Trboveljčanom.
Kolovodje ponočnih ekscesov so bili nemško-ljudsko-šolski učitelji. Veliko besedo pa je imel tudi znani ptujski Linhart.
Druhal vlekla se je v posameznih tolpah skozi mesto, najprvo kakih 60 do 100 večinoma tujih razbijačev s kakim celjskim poveljnikom, za njimi pa celjski, ki so imeli seboj radi vpitja tudi svoja žen-ščeta. Med temi zadnjimi nahajai se je navadno kak celjski policaj kot Jaborneggo-va patrulja. Vojaštvo se ie uporabilo le za kordon okoli »Narodnega doma«.
Značilno za Jaborneggovo skrb za mir in red ie sledeča dogodbica. Ko so se razgrajanja že pričela, se ie najemnik slovenskega hotela obrnil dvakrat na župana za primerne varnostne odredbe, vendar brez vsakega uspeha, kajti župan se je skliceval na to, da je v graški ulici itak policijska patrulja. Mislil je očividno na tistega policaja. ki je potem, ko je tolovajska tolpa, razbila na hotelu vse, kar se ie razbiti dalo. stal v ozadju med tistimi razcukanimi ženščeti.
Za povod k nočnim tolovajstvom so si izmislili nemški burši, da so Slovenci nekega burša ubili ter razbili na Nemški hiši šipe.
iMmU fležclnozficfska uollunn mmm
Devctorica nemških svobodomiselnih strank štajerskega deželnega zbora je izdelala načrt o volivni preosnovi. V petek, dne 18. t. m., so sc posvetovali o načrtu načelniki vseh strank. O načrtu bo razpravlja! politiški odsek. Načrt volivne pr osnove obsega sledeče točke:
1. Pomnože naj se poslanci virilisti in sicer po rektorju graške tehnike in ljuben-ske rudarske visoke šoie. 2. Veleposestniška kurija ostane neizpremenjena. 3. Tr« govske in obrtne zbornice obdrže dosedanje zastopstvo. 4. Število poslancev v ku-riji mest in trgov se pomnoži za sedem, v kmečkih občinah za štiri in v splošni kuriji /a dva poslanca. 5. Število deželnih odbornikov naj se pomnoži od šest na sedem, in sicer tako, da obdrži veleposestniška kurija
I,	kurija mest in trgov s trgovinskimi zbornicami in kmečka kurija dobita mesto enega po dva deželna odbornika. Poslanci splošne kurije volijo deloma s kurijo mest in trgov, deloma s kmečkimi poslanci. 6. V kurijo mest in trgov uvrste mesta in kraje, ki volijo ob državnozborskih volitvah z mesti. 7. Mestna kurija se pomnoži od 17 na 19 volivnih okrajev, Svojega poslanca dobe v novem volivnem okraju Eg-, genberg, kjer volijo Eggenberg, Andritz, Gostuig, Gratkorn in Waltendorf. Nadalje se ustanovi nov volivni okraj iz sedanjega volivnega okraja Ptuj-Celje. Več kakor enega poslanca dobe volivni okraji Gradec, notranje mesto, Maribor, Ljubno in Bruck po 2 in Gradec, predmestia, 4 poslance mesto sedanjih dveh. 8. Kmečke občine se pomnože od 19 na 22 volivnih okrajev. Po dva poslanca bodo volili v volivnih okrajih graška okolica, Feldbach, Lipnica, Maribor s Št. Lenartom in s Slo-venjo Bistrico in Celje z Vranskim, Gornjim Gradom in z Laškim. Na Zgornje in Srednje Štajersko odpade 18, na Spodnje Štajersko pa 9 poslancev. 9. Splošna kurija obsega 10 volivnih okrajev. Mesta imajo 4, kmečki okraji pa 6 volivnih okrajev. 10. V mestnih in kmečkih kurijah volijo, kj plačujejo po 10 kron direktnega davka.
II.	V splošni kuriji imajo volivno pravico le oni, ki nimajo volivne pravice v ostalih kurijah.
Svobodomiselni Nemci proglašajo ta načrt kot svoje delo. Volivna oreosnova more biti le kompromisni sad vseh strank. Prepričani smo, da bodo slovenski poslanci, ki so v tem vprašanju edini, tudi v de-, želnem zboru izvršili svojo dolžnost. Pribiti pa moramo, da je splošna kurija v smislu nameravane preosnove udarec v lice demokratizovanju deželnega zbora To ni nobena splošna kurija, marveč samo privesek dosedanjim kunijam; v tem se privilegiji le še tembolj utrdijo. Liberalno nemštvo se nikjer, tudi na Štajerskem ne more vzdržati drugače, nego z najbolj nazadnjaškimi privilegiji.
Pruo Jufillelflo vo»o ueleronsKo društvo.
Na Jesenicah je bila v nedeljo, 20. t. m. lepa slavnost. Ustanovilo se je prvo jubilejno vojaško veteransko društvo. Ob 2. uri popoldne se je sešlo v širni dvorani pri Bremcu nad sto odsluženih vojakov — zastavnih fantov in krepkih mož. Predsednik pripravljalnega odbora, Anton Rozman, otvori zborovanje, pozdravi vse navzoče, posebno zastopnike iz Ljubljane in iz Kranjske gore, g. podžupana Petermana in podeli besedo slavnostnemu govorniku gospodu dr. Val. Rožiču iz Ljubljane. Slavnostni govornik pozdravi uvodoma v navdušenih besedah vse navzoče v imenu plemenite misli, ideje in človekoljubnega namena, iz katerega je nastalo novo jubilejno veteransko društvo. Nato v prelepih, izbranih besedah nariše in opiše 601etno dobo vladanja našega presvetlega vladarja Franca Jožefa I. — Proslavlja našega cesarja v prvi vrsti kot kmetskega cesarja in cesarja delavcev, z eno besedo kot ljudskega vladarja. (Burno odobravanje in zivio-klici.) Nariše potem v kratkih besedah razvoj naše države pod slavnim vladanjem našega jubilarja v kulturnogospo-darskem, prosvetnem in socialnem oziru. Sestdesetletnica našega vladarja je doba dela, doba truda in napredka, je doba bojev, zmage, slave in veselja. Konečno poživlja govornik, naj se vsi veteranci ravnajo po prelepih lastnostih njihovega vrhovnega veteranca-vladarja in naj ga posnemajo v vestnem izpolnovanju svojih dolžnosti, v plemenitosti, ljubezni in požrtvovalnosti do bližnjega in v globokem nevpogljivem verskem prepričanju. S pozdravom in slava-klici na jubilarja zaključi govornik svoj krasno sestavljeni govor. — Nato je še tajnik dež. zveze veteranskih društev g. Smole pojasnil nekatere stvari, na kar se je prešlo k volitvam. Za načelnika je bil soglasno izvoljen predsednik pripravljavnega odbora g. Anton Rozman. Za odbornike so bili izvoljeni gg.: Novak Anton, Javornik; Klinar Anton, Javornik; Bogataj Anton, Sava; Cebulj Anton, Jesenice; Stražišar Jožef, Javornik; Glavic Janez, Javornik; Velepič Janez, Javornik; Rozman Franc, Sava; Znidar lilaz, Javornik. V nadzorstvo so bili izvo-Iieni: Gmajnar Franc, Javornik; Beznik Jakob, Javornik; Ažman Janez, Sava: No-
vak Fran, Sava; Klemer Ludovik, Sava.
Iakoj se je vpisalo nad 35 članov, a mnogo jih je že preje prijavilo svoj pristop. Načelnik zaključi lepo zborovanje z zahvalo na govornika in vse goste in domačine in pozivlje na delo za dobro stvar. Nato se je vršila na lepem gostilniškem vrtu veselica s tombolo, ki jo je priredilo »Strokovno društvo na Savi«. — Bil je lep dan to za Jesenice.
Jolstoo na Rusko-Pollski.
Poljaki se močno trudijo in veliko žrtvujejo za svoje narodno šolstvo na Rusko - Poljski. Vendar je težko jim tekmovati z državnimi šolami, ki vživajo vse prednosti in velike podpore.
Trojne vrste šole so danes med njimi, in sicer:
1.	Državni gimnazij za Ruse, kamor hodijo sami Rusi;
2.	državni splošni gimnazij, kamor hodijo Poljaki, Rusi in Judje, in
3.	posebni poljski gimnaziji, ki jih sami vzdžujejo za svoje učence.
Razmere letošnje opisuje list »Novo Vreme« takole:
Dve leti so čakali državni gimnaziji Privi-sliški svojih »izgubljenih sinov«, zapeljanih po polonizatorjih ruske šole, in na koncu so dočakali. Ze v pretečenem letu je bil pritok učencev - Poljakov v cesarske gimnazije precej boljši. V tem letu pa prihajajo trumoma. Gimnaziji, v katerih dve leti ni bilo ne 30 odstotkov normalnega števila učencev, so zdaj do take mere prenapolnjeni, da v naučni oddelek prihajajo prošnje ravnateljev teh gimnazijev za na-redbi odpreti paralelne razrede, ker bi sicer prav znatnemu številu kandidatov morali odreči sprejem. Med temi kandidati sostavljajo Poljaki pretežno večino.
Število ruskih učencev v privioliških gimnazijah, po izključenju posebnih ruskih gimnazijev v Varšavi, v katere ne sprejemajo ne Poljakov ne Judov, ne presega normalno 25 odstotkov. Judje zavzemajo po normi ne več kot deset odstotkov. Potemtakem število učencev Poljakov v cesarskih gimnazijah Privislja dosega v nastopajočem učnem letu tistih 65—70 odstotkov kakor jih je dosegalo do proslule šolske stavke.
Glavni vzrok je nesumljivo razočaranje v svoji poljski šoli. Zdaj sami poljski listi priznavajo, da ona ni opravičila nanjo stavljenih zahtev in potrebuje korenitega preustroja, da bi odgovarjala svojemu namenu. Postavljeno v naglici, brez načrta, brez učnih sredstev in malo sposobnega učnega osobja, strašno drage (skoro trikrat dražje od cesarskih) prevzeta duhom špekulacije, je ona (ni morala ne) izzvati očitanja precej v prvi minuti patriotičnega gibanja. Ko pa je navdušenje prošlo in je žalostno dejstvo pokazalo, da maturanti poljskih gimnazij ne morejo napraviti izpita zrelosti, in tudi ne prosti-tuti preskušnje po šesti šoli za pridobitev olajšav pri službi vojaške dolžnosti, je začelo poljsko občinstvo premišljevati. »Poljska šola mora dajati ne prava ampak znanja, s pomočjo katerega si lahko pridobimo pravic, je pisal svoj čas »Kurjer Varšavski« in poljsko občno mnenje je po svojih listih ponavljalo mnenje do teh mal, dokler se ni prepričalo, da poljska šola ne daje ne prava ne znanja.
Dnevne novice.
—	AH ste res na glavo udarjeni?
»Slovenski Narod" ne more niti sedaj mirovati, ko je skupnega in vzajemnega delovanja vseh naših vrst bolj treba nego oči v glavi. V včerajšnji večerni izdaji ima poročilo z Dunaja, da je dr. Eger zatrjeval Pradeju, da je to, kar je pisal »Slovenec" v opravičenje slovenskih demonstrantov, prišlo v Slovenca zoper voljo dr. Šušt^ršiča. Temu nasproti pa izjavljamo, da dr. Šušteršič ves ta čas ni dr. Egerja niti videl, in da je seveda naravnost zlagano, da bi mu bil on kako sodbo izrekal o »Slovencu". Mi dobro vemo, kje je tisti nerazsodni hujsb.č, ki tudi ob takih prilikah;]zahrbtno dela intrige, da bi si zaflikal svojo razcefrano osebnost, in bi ta najnovejši fabrikat njegove lažnive natore mirno prenesli, ko bi se ne šlo za najvažnejše, vsem nam skupne zadeve. Saj bo priložnosti za osebne laži in klevete še dovolj. Zdaj pa je bridkih resnic preveč, ki stoje pred nami in resno zahtevajo našega skupnega dela.
—	»Društveni Dom" v Borovnici se otvori 11. oktobra.
—	Usposobljenostne preizkušnje za obče ljudska in meščanske šole v
jesenskem terminu se prično pri c kr iz-praševaini komisiji v Ljubljani v torek, dne 3. novembra 1908 ob 8. uri na c. kr. učiteljišču v Ljubljani. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposobljenoslni preizkušnji je po predpisanem službenem potu pravočasno vložiti tako, da bodo do 26. oktobra v rokah izpraševalne komisije.
-f Papirno delavstvo še stavka, ker Leykamovo osrednje vodstvo ni potrdilo sklepov delavstva z družbinim pooblaščencem.
— Shod pri sv. Trojici nad Cerknico je bil minulo nedeljo popoldne jako dobro obiskan. Zbrali so se možje in mladeniči iz domače, bloške in šentviške okolice. Državni in deželni poslanec dr. Žitnik je dobri dve uri poročal o državnem in deželnem zboru ter zborovavcem v prvi vrste pojasnjeval gospodarska vprašanja. Obširno je med drugim govoril tudi o srbski trgovinski pogodbi. Odločno je zavračal neumno in zlobno trditev političnih nasprotnikov, češ, da so poslanci S. L. S. sokrivi srbske trg. pogodbe in nizke cene goveje živine. To more trditi le političen rokovnjač, ki »pesek meče v oči« prebivalstvu. Govorila sta še dež. poslanec Drob^ nič in domači župnik Bajec, na katerega predlog so zbrani volivci izrekli popolno zaupanje poslancem S. L. S.
+ Trideseti telovadni odsek se je
ustanovil v nedeljo v Košani na Notranjskem. Predaval je brat Ivan Podlesnik. nato pa navdušeno govoril trnovski kap-lvan Lovšin. Pristopilo je k odseku 28 mladeničev. To je prvi sad ondotnega mladega izobraževalnega društva, ki se je ustanovilo pred par meseci in uspešno zasleduje svoje cilje.
+ Enaintrideseti telovadni odsek se
je ustanovil v nedeljo v Šmartnem pod Šmarno goro. Predaval je brat Valentin Zabret. Ustanovitve se je udeležil šentviški telovadni odsek korporativno. Tudi ta odsek ima lepo bodočnost ker ima že sedai zbrane v sebi poštene šmartske mladeniče. katerih ni malo.
v + Štirje telovadni odseki se ustanove še ta in prihodnji mesec samo na Kranjskem. Tudi na Goriškem se prav pridno gibljejo in pripravljajo za drugi mladeniški tečaj, ki naj bo še to jesen ondi.
—	»Novi Slovenski Štajerc« je bil v soboto konfisciran, ker je pozival k bojkotu nemških trgovcev in obrtnikov.
Pol-ticen shod je priredila »Kmečka Zveza" za kranjski okraj v Ratečah. Govorili so državni poslanec Demšar, državni poslanec dr. Krek, selški župnik Rožnik in župnik Meršol. Obenem se je ustanovilo s. k. izobr. društvo.
—	Ogenj. — Deklica zgorela. Ogenj je nastal v St. Gotardu v Mihovčevi koči v nedeljo ravno, ko so šli ljudje od popoldanske službe božje, ko ni bilo druzega doma kot petletni deček zunaj h še in pol-drugoletna deklica speča v hiši. Prvi ljudje idoči iz cerkve so videli dim, pogledali tudi v vežo, pa niso nič nevarnega opazili in so odšli. Stariši in starejša dva otroka so se še malo pomudili pri ctrkvi. Mej tem pa je plamen tako naglo objel vso hišo in skedenj, da živa duša ni mogla več kaj oteti, če tudi je bil takoj polno ljudstva pri požaru. Seveda se ni dalo tudi več oteti iz hiše speče deklice, ki je popolnoma zgorela v strašnem plamenu. Ubogi družini je zgorelo vse, popolnoma vse. Rešili so le kravo in prešiče. Dobra srca se prosijo milih darov za ponesrečeno in obupano družino, ki zdaj na zimo nima strehe ne živeža.
—	Izobrazba deklic za trgovino. Uršulinski samostan v Škofji loki je otvoril v smislu tozadevnih ministrskih določb v zvezi s svojo meščansko šolo enoletni nadaljevalni tečaj za deklice, ki so že prestopile šolobvezno starost. V tem tečaju se bodo učili vsi predmeti, ki so v zvezi s trgovskim knjigovodstvom in s trgovsko korespodenco v slovenskem in nemškem jeziku. Mnogi starši žele, da bi se njihove hčere tako izobrazile, da bi jih pozneje mogli rabiti doma v svoji trgovini ali pri gospodarstvu; drugi hočejo dati svojim hčeram trgovsko izobrazbo, ker bi jih tako radi pripravili do kruha. Obojim staršem bo ustregel ta enoletni tečaj. Ob enem bo ta tečaj dobra priprava tistim, ki hočejo pozneje svoje Študije nadaljevati na kaki višji trgovski šoli. Kdor se hoče o reči natančneje informirati, naj se obrne na vodstvo uršulinskega samostana v Škofji Loki.
—	C. kr. popotni pletarski pouk za osrednjo Kranjsko v Ljubljani, Turjaški trg št. 1, II. nadstropje. C. kr. ministrstvo javnih del je z odlokom z dne 31. avgusta 1908, št. 817—XXI. b/8769, odobrilo nove predpise za urejanje in vodstvo državnih učnih delavnic, kakor tudi vpeljanje državnih popotnih pletarskih tečajev. Vodstvo vseh državnih učnih delavnic in popotnih tečajev je poverjeno c. kr. učnemu in poskusnemu zavodu za pletarstvo in sorodnih pletarskih tehnik na Dunaju (poprej c. kr. vzorna delavnica za pletarstvo in vzorno vrborejo tia Dunaju). Njen zastopnik za osrednjo Kranjsko je strokovni učitelj Josip Baran, ki vodi popotne plota rske tečaje v Dolskem, ',v Dolu in v Šmartnem pod Šmarno goro še z eno pomožno učiteljsko močjo. Pouk v Dolskem in v Dolu se je pričel 17. septembra v Šmartnem pod Šmarno goro se pa prične I. oktobra t. 1. V višje omenjene tečaje se
bodo sprejeli: a) šolo obvezni dečki, ki se hočejo pripraviti za poznejše pletarske obrtnike ali domače delavce, b) redni učenci, c) izvanredni učenci. Natančnejša pojasnila o vseh zadevah daje vodstvo v v svoji pisarni, Turjaški trg št. 1, II. nadstropje, v sredo in soboto od 2. do 4. ure popoldne, kamor naj se tudi vsa pisma pošiljajo.
—	Napadli so v Srednji vasi v Bohinju neki delavci hišo župana Korošca. G. Korošec se je branil s streli in obstrelil nekega Adamoviča, katerega so pripeljali v ljubljansko deželno bolnico.
—	Umrla je 9. t. m. v Stangi prav blaga mati Alojzija Javoršek, kateri se je hipoma omračil duh ter je izginila z doma, da ni nihče vedel kam in so jo teden dni zaman iskali, kakor je že poročal »Slovenec".
—	Alkohol morilec. Dne 9. t. m. so našli v Pomjanu pri Kopru v nekem hlevu mrtvega tukajšnjega rojaka Valentina Osolnik, dimnikarskega pomočnika. Baje mu je alkohol svetil na oni svet.
—	Šolski štrajk v Črnem vrhu še
traja.
—	Predavanje je priredilo preteklo nedeljo društvo »Tabor" v Loškem potoku. Predaval je gosp. Škulj zgodovino domače župnije.
—	Novo šolo. Minoli četrtek je bila v Leskovcu blagoslovljena nova šola. Sedaj sla dve zgradbi kot šoli, v stari so štirje razredi, v novi dva. Tudi za učiteljstvo so v šolah preskrbljena stanovanja.
—	S slive je padel in se ubil 68 let stari Jožef Kranjčevič iz Kobil.
—	Domžale. Pri nas čaka 10 orožnikov na demonstracije. Ali hočejo s tem res mirno ljudstvo razburiti!?
—	Asistent južne železnice R- Te-kautz umrl. Iz Postojne poročajo. V tukajšnji bolnici je umrl v soboto, dne 19. t. m. asistent južne, železnice Rudolf Tekautz, službujoč v Št. Petru na Krasu. Star je bil 28 let. Kakor zatrjuje njegov brat, je pokojni 15. avgusta obiskal tukajšnjo jamo, na jamskem plesišču se je hudo razgrel, nato je še pil eno pivo, drugi dan je že moral v posteljo, iz katere ni več vstal. Svetila mu večna luč!
—	Predavanje. V k. s. izobraževalnem društvu v Studenem je predaval g. Jan. Andoljšek, bogoslovec, o svojih potnih spominih v Srbijo leta 1905. Predavanje j ebilo zelo zanimivo in zasluži, da se prijavi v kakem listu.
—	Jubilejna sadna in grozdna razstava v Novem mestu. Sadje in grozdje za razstavo in sadni semenj naj se pošlje kmetijski podružnici v Novem mestu do 28. septembra t. I. Razstava, ki traja tri dni, se otvori v soboto 3. oktobra t. 1. V nedeljo 4. oktobra se vrši povodom razstave sadjarski tečaj. Razstava bo odprta vsak dan od osme ure dopoldne do šeste ure popoludne. Vstop je prost. Vabimo vse interesente k obilni udeležbi.
»Pesti Hirlap" poroča, da izvede vlada volivno preosnovo, bančno vprašanje in vojaško vprašanje. Volivna preosnova in nove volitve se izvedejo v dveh letih. Bančno vprašanje rešijo tako, da se ustanovita dve banki, ena za Avstrijo, druga za Ogrsko z enotnim vodstvom in z enotnimi načeli. — Vojno ministrstvo je baje rešilo vprašanje o zastavah. Nova vojna zastava bo na eni strani rdeče - belo - rdeča z avstrijskim, na drugi pa rdeče-belo-zelena z ogrskim grbom. Trgovske ladje dobe novo zastavo in sicer na eni strani rdeče - belo - rdeče, na drugi rdeče-belo zeleno brez grba. Avstrija obdrži črno-rumeno, Ogrska pa rdečo-belo zeleno zastavo. — V Budimpešti so demonstrirali socialni demokrajte za splošno in enako volivno pravico. — »Novo Vreme" piše, da bosta Avstrija in Rusija glede na Balkan nastopali skupno. — Perzijski šah je odklonil ruske zahteve. — Štrajk na Orientski železnici je končan.
Ljubljanske novice.
lj Petindvajsetletnih službovanja kot strežaj v ljubljanski bolnici obhajal je včeraj, 20. t. m., gospod Vincenc F e r 1 i č. Služboval je nekaj časa v blazinci na Studencu, potem neprenehoma kot strežaj na dermatologičnem oddelku. Sestra prednica in tovariši njegovi so mu pri tej priliki izročili lepo darilo v spomin. Kaj se prav.i 25 let neprenehoma služiti kot strežaj v bolnici, ve le tisti ceniti, ki pozna težko in naporno delo strežaja v bolnici. Kljub temu je g. Vincenc Ferlič. ki je sedaj 60 let star. še čvrst in zdrav ter opravlja svojo službo še vedno neumorno in v zadovoljnost. — Na mnoga leta!
Ij Našla se je zlata ženska ura v Trnovem, vredna 50 kron. Kdor jo je izgubil, naj se oglasi pri najditelju Rajko Pirko-viču, v Blasnikovi tiskarni na Bregu.
Ij Huthova šola je danes zopet pričela s poukom. Huthov zavod je skienii, no-
bene Slovenke nad 16 let stare sprejeti več v trgovski tečaj.
l'j Imenovan je učitelj v Št. Vidu gosp. Anton Lenarčič za provizoričnega učitelja na tukajšnji vadniei e. kr. učiteljišča.
Raziig mm.
Kolera na carjevi jahti. Na carjevi jahti, ki križari v Finskem morju, je zbolelo več mornarjev na koleri. Izdali so obširne varnostne odredbe. — V Peterburgu je v soboto umrlo za kolero 128 oseb, obolelo jih je 365. Vse vojaške poljske kuhinje poslujejo in preskrbljujejo prebivalstvi s toplo hrano. »Rdeči križ« na mnogih krajih oddaja brezplačno čaj. Bolnišnice so prenapolnjene. V sprejemnih pisarnah vlada strašen nered. Gruče bolnikov leže z zdravimi cele ure pred bolnišnicami na zemlji in čakajo na sprejetje.
Zrakoplov Ferber ponesrečil. V nedeljo jutro je poizkusil aeroplan Ferber na vežbališču v Issy vzleteti, pa se je takoj spočetkoma ponesrečil; polomila se mu je perut in krmilo. Šofer Lagueaux, ki je vodil zrakoplov, ni ranjen.
Deklice in dečki
se razvijajo krepki in močni in zgube vse slabosti, če jim poskrbite potrebno posebno hrano v obliki	22J9 1
Scottove emulzije
najboljše okrevajalno sredstvo, ki se je v 32 letih od zdravnikov kakor tudi od babic najtopleje priporočalo.
Scottova emulzija
je sladka kakor Creme in lažje prebavljiva kakor mleko.
Cena originalne steklenice 2 K 50 vin.
Hrisina le s to znamko — ribičem — ga-
rancijsVIm znakom Scot-tovega ravnanja.
Dobi se v vseh lekarnah.
Globoko užaljena rodbina Adamičeva javlja sorodnikom, prijateljem in znancem, da je njih nadebudni 15 letni sin, oziroma brat
IVAN
četrtošolec
dne 20. t. m. ob 9. uri zvečer, prejemši sv. zakramente za umirajoče, po pretresljivih mukah nepričakovano žalostne smrti izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb nedolžne žrtve se vrši v torek, dne 22. t. m. ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice Sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi sv. Petra.
Blag mu spomini Ljubljana, 21. septembra 1908.
I Izborna dietična namizna pijača.
I O dobroti Uillnskc vode na| se vpraša domači zdravnik.
3	Dobi se pri Mihael Kasinerju v Ljubljani.
"
1646 40-8
Razpisuje se služba
organista in cerkovnika
v Ihanu. Prednost imajo oženjeni in rokodelci. Nastop lahko 15. oktobra. 2350 3-1 Župni urad Ihan, 21. sept. 1908.

•i
Znižano cena »Leposlovni knjižnici".
.Leposlovna knjižnica* izhajala bo v prihodnje bolj poredkoma in ne bomo izdali letos nobenega zvezka več, da ne preobložimo naročnikov s prepogostim dopošiljevanjem. — Ker nam je pa mnogo na tem, da se zviša s prihodnjimi zvezki število naročnikov in dosežemo na ta način prav nizke cene prihodnjim zvezkom, smo se odločili, obrniti splošno pozornost občinstva na ^Leposlovno knjižnico" s tem, da znižamo za kratek čas ceno dosedaj izdanih zvezkov. Cena teh zvezkov je bila sicer tudi dosedaj že skrajno nizka, treba je upoštevatj samo to, kar nudi .Leposlovna knjižnica" : število strani, lepa oblika itd.
Kdor se torej hoče poslužiti te prilike in prejeti spedaj označene zvezke po skrain« nizkih cenah, naj se oglasi še pred koncem tekočega leta; — daljšega obroka za naročilo nam ni mogoče staviti, ker bodo nekateri zvezki kmalo pošli. Kdor kaj naroči in hoče postati tudi za prihodnje zvezke naročnik .Leposlovne knjižnice", naj to pri naročilu posebej označi; sicer pa s tem še ne bo obvezan sprejeti vse zvezke, ki bodo izšli.	1603 18
Po znižani ceni se dobi:
Mož Simone. Roman iz francoščine Champol-Levstik. 304 strani, samo K 1"40.
Krasna, silno zanimiva povest; takoj pri prvi strani nas obvlada radovedna napetost in nam ostane dokler nismo povest prečitali in odložili. — Lepa Simona je prisiljena omožiti se z možem ostudnega obraza; ona se pa zaveda dolžnosti zakonske ljubezni, katera se vsled moževe plemenitosti razvije počasi iz strašne čutne apatije, tudi čustveno, v gorko simpatijo.
Itazporoka. Roman iz francoščine Bourget-Kalan. 300 strani, mesto K2 -, samo K 1'20.
Krasen prevod se lepo prilega finesi Bourgeto-vega sloga.
Dalje sledeči svetovno znani, globoko zamiš-aj|ni spisi, katere so slov. časopisi že obširno ocenili:
Ponižani in razžaljeni. Roman v štirih delih in z epilogom. Iz ruščine Dostojevski-Levstik. XXII-I-501 stran; mesto K 31-, samo K 180.
Stepni kralj Lear. Povest. Iz ruščine Turgenjev-Fran J in Hi&a ob Volgi. Iz ruščine Stepnjak-Jurca. 188 strani; samo K — 80.
Kobzar. Izbrane pesmi z zgodovinskim pregledom Ukrajine in s pesnikovim življenjepisom. Iz ruščine Sevčenko-Abram. III + 288 strani; mesto K 2-40, samo K 1—.
Hajdamaki. Poem z zgodovinskim uvodom o Hajdamaščini (Kobzar II. del) Sevčenko-Abram. 152 strani; mesto K t'50, samo K —-90.
Straža. Povest. Iz poljščine Prus-Virant. VII+ 327 strani; mesto K 2-40, samo K 1-40
Kdor želi vezane zvezke, naj to na naročilnici označi, vezava se posebej računa in velja za vsak zvezek elegantno celoplatno vez. K —'90.
Vsi zvezki naenkrat naročeni se zaračunajo še ceneje in sicer K 8'— broširano. Povdarjamo pa, da veljajo te cene samo do konca tekočega leta in ima ta ugodnost samo namen vzbuditi v širših krogih splošno zanimanje za ,(Leposlovno knjižnice".
Katolika Butana u Uubljcnl.
2351 t
Naznanilo.
Gremij trgovcev v Ljubljani naznanja, da se bo vršilo vpisovanje učencev v gremijalno trgovsko šolo dne 23., 24. in 25. t. m. vsaki dan od 3. do 6. ure popoldne v gremijalni pisarni, Krojaške ulice št. 5, II. nadstropje.
Ponavljalni izpit vršil se bo v nedeljo, dne 27. t. m. ob 7. uri zjutraj; učenci morajo prinesti s seboj svinčnik, peresno držalo in popir.
Učni gospodarji se opozarjajo, da se učenci po 10. oktobru ne sprejemajo več v šolo.
Načelnik.
Glavna zaloga: lekarna Ub. pl. Trnk6czy
Ljubljana. ::
L« najfinejše, pc^u^ene
a
o —
K p*
C S
t
•M
•j«
—t
£
•H
«
X
Primarius
dr. W. GREGOR I C
Ljubljana
kronska o o
ustna @ voda
sCf, ' A
■ (Zakonito zavarovan.)
Specialiteta za kadilce, o
10 do 15 kapljic v kozarec :::	vode.	::;
Cena 2 kroni.
Glavna zaloga: lekarna Ub. pl, Trnkoczy
:: Ljubljana. :: 1898 36
spodično
ki je slovenščine v besedi in pisavi popolnoma zmožna, k dvema otrokoma za popolno izučenje slovenskega jezika. Otroka hodita v tretji razred. Želim nekoliko spretnosti tudi v šivanju in pa eventuelna spričevala 2353 v dosedanjih službah. 3 — 1
Naslov pod M. R. na upravništvo tega lista.
predeljujejo tvornice „Ceresa in delajo iz njih brez vsakoršne primesi v strogo čistih aparatih znamenito
Jedilno
mast
ki se rabi za praženje, kuhanje In pecivo.
Dobro ohranjen
2311 3 3
= piši glino =
se kupi. Ponudbe sprejema uprava »Slovenca".
c sode
ravnokar od vina izpraznjene, močne, dobro ohranjene, 35 komadov sodov iz kostanjevega lesa a 500—700 litrov, 60 komadov sodov iz hrastovega lesa a 200—800 litrov, 20 komadov sodov iz hrastovega lesa a bOO do 2000 litrov, 20 komadov sodov iz hrastovega lesa a 2000— 4000 litrov, od kojih se nahaja en del v Ljubljani, drugi del pa na poti v Ljubljano, odda po primerni nizki ceni tvrdka
2349 1
. Rosner & Ko. v Ljubljani
poleg Koslerjeve pivovarne.
Največja svetioiiksinica in pralnica
na Kranjskem
Ljubljana, Kolodvorske ulice &tev. 8
je sedaj opremljena z 12 električnimi motorji in zračno sušilnico, da se perilo v najkrajšem času opere, posuši in zlika.
:: ::	Cene so znižane in nižje kot drugod.	:: :•
Po tej napravi se perilo ne le varuje, marveč tudi res čisto opere in napravi kot novo. — Z dežele poslano perilo se vrne v štirih dneh oprano in zlikano.
Za številni obisk se priporoča velespoštovanjem 2239 5	ŠARC.
JtaT Morebitne reklamacije naj se naznanijo naravnost meni

Angleško skladišče oblek, 0. Bernafovsč, Ljubljana, Mestni trg 5.
Moška konfekcija:
Čez 2500 oblek o o. ... K 8--„ 1500 površnikov in zimskih sukenj.....12- —
„ 20 g plašč ev .....	V-„ 300 kožušnihsacco s krz-
nastim ovratn. ...»	16-—
, 2000 suknenih hlač . . „	3 90
1
napre
Deška konfekcija:
Čez 1800 oblek.....K 3-90 naprej
„ 500 plaščkov s kapuco .	» 3'90 „ „ 250 površnikov in zim-
„ skih sukenj...... 8' — ,
Damska konfekcija:
Jesen, in zimske obleke . .	od	K	10'—	nap,
Jesenske in zimske jopice .	,	„	41—	,
Jesenska in zimska krila .	„	„	3-90	„
Jesenski in zimski ranglani	„	„	6-—	,
Jesens. in zimski paletoti .	„	„	8 —	„
Dežni plaščki s kapuco ...	,	71—	„
Suknene in delainove bluze	,	,	3-90	.
Dekliška konfekcija:
Velika izbera oblekic, paletotov, dežnih plaščkov in zimskih sukenj.
"V zalogi je čez lOOO velonr-klolmlcov po K 5'8() in (v;cz 5(tOO l»lol>iik:ov in kap od 1 K naprej,
Priloga 217, fttev, »»Slovenca" dne 22* septembra 1908,
Štiridesetletno slavie društva tiskarjev na Hranlskem.
Štirideset let v normalnem življenju posameznikov pomenja mnogo; — temveč obstoj tako mogočne organizacije, kot je baš ona društva tiskarjev.
Tak štiridesetletni jubilej obstoja je praznovalo v nedeljo naše kranjsko društvo tiskarjev.
Povodom tega slavja se je vršilo ob 10. uri dopoldne v mali dvorani »Narodnega doma" slovesno zborovanje, katero je imenom društva otvoril zapisnikar in podpredsednik g. Mlinar. — Dvorana je bila okrašena z Guttenbergovo sliko med zelenjem. — Slavnostni govor govoril je predsednik tukajšnjega društva gosp. Leopold Werzak v sledečem zmislu:
Zbrali smo se danes, da praznujemo 40 letnico obstoja našega društva. — Vele-pomemben je ta dan za nas, in ponosni moramo biti na to naše društvo, ki je najstarejše in najboljše organizirano strokovno delavsko društvo na Kranjskem.
Ustanovilo se je v letih, ko se je smatralo vsako delavsko gibanje za državi nevarno. — V svojem nadaljnern govoru se je oziral predsednik na društveno zgodovino od početka obstoja, in na razne zapreke, s katerimi se je moralo društvo boriti, predno se je organiziralo. — De 24. novembra 1867 se je vršil shod, ki se ga je udeležilo 13 tovarišev, in nekaj tednov kasneje se je izvršil drugi shod, ki je izbral začasni odbor. — Bili so nastopni tovariši: Anton Klein, Karol Rilting, Viljem Arzelin in Ivan Kovač ter Maks Armič. — Pravila pa so bila od vlade potrjena šele 6. februarja 1868, potem ko so bila že drugič
—	na željo vlade (!) predelana. — Delovanje se je v prvih d/eh letih obstoja raztezalo na javna predavanja, itd. — a se kmalu potem raztegnilo na delovanje v gmotnem smislu. — Ustanovila se je bolniška blagajna. — Leta 1871 je stopilo naše društvo v stik z drugimi bratskimi društvi. Leta 1878 se je društvo preosnovalo v podporno oziroma kronovinsko društvo. Pravila so bila potrjena I. 1879. Leta 1883 se je pojavila neka kriza, ki pa se je poravnala po shodu v Pragi dne 7. in 8. septembra 1884. Po letu 1889 se je pričela centralizacija blagajn in I. 1891 je stopila kot prva centralizirana blagajna (potninska) v veljavo. Leta 1895 je jela misliti skupna tiskarska organizacija na normalni plačilni cenik, in konečno je prišlo do sedanjega normalnega cenika za celo Avstrijo.
Nemški nadaljujoč je konstatiral gosp. predsednik Werzak, da je pristopilo društvo centralizaciji ki šteje danes (skupna zveza avstr. tiskarjev) 15 društev z 13.0i0 člani, torej 94% vseh tovarišev. Danes št*je izmed prvotnih članov med živimi še gg. Arzelina, Krajeca, Mayerja in RUtinga. — Spominja pa se tudi g. Jelovška. — Zahvaljuje se kranjski hranilnici, kot podpornici,
—	in konča (slovenski) z željo, naj društvo tiskarjev na Kranjskem vedno deluje v dosedanjem smislu v prid in blagor svojim članom. — Končuje povdarjajoč: v slogi je moč.
Vršili so se ob slavnostnem zborovanju pozdravi delegatov, in sicer v prvi vrsti od predsednika avstr. zveze g. Reif-mullerja. V imenu nižjeavstrijskega drušlva pozdravil je gosp. Pochop; dva zastopnika graškega drušlva: gg. Machold in Lessiak; koroškega g. Mitschke; dalje zagrebškega, tržaškega i. t. d.
Govorov glede pomanjkanja prostora seveda ni mogoče navajati. Došlo je tudi mnogo brzojavnih in pismenih pozdravov.
Po slavnostnem zborovanju dali so se udeleženci skupno slikati; skupino je izvršil fotograf g. Rovšek. Nato je bil ob točni in dobri postrežbi banket v areni „Narodnega doma". Med banketom je neumorno svirala preustrojena društvena godba. — Vrsto napitnic je začel gosp. predsednik Werzak. Poudarja, da praznujejo 40-letnico tiho, kot so delovali doslej. Slavlje povzdigne navzočnost gostov, katere pozdravlja v nemškem jeziku. — Opozarja jih zlasti na dejstvo, da se je mnenje gotovo predrugačilo, ker so sprejeti tako kolegijalno, kot drugod.
—	Napije slavnostnim gostom.
V imenu dunajskega tiskovnega društva je govoril in in se zahvaljeval za prijazni sprejem in kolegijalnost, s katero so bili sprejeti — g. Sussmann. — Današnji shod je pokazal, kam so dospeli tiskarji s svojo organizacijo — Združeni so brez ozira na narodnost, vero in mišljenje, in trdno spojeni. Napija enotnosti: noben naj ne moti solidarnosti - avstrijski tiskarji naj živel
G. Mlinar se je spominjal onih tovarišev, ki so v prvih letih obstoja vzdrževali organizacijo. — Med njimi gg. Ruting, Arzelin, Sperling; - dalje g. Breskvar, (ki je tekom dolge vrste let opravljal vse posle odborništva; op. por.). — Bilo je to takrat
—	početkom velikansko delo. — Danes naj se vesele vspebov.
Po oficijelnem delu banketa vršil se je koncert s prosto zabavo; pevske točke je oskrbel precizno oddelek „Slavca"; — neumorno je svirala društvena godba.
Tiskarska organizacija naj živi! —
Slavnost v Men jiu.
Trg Mengeš — kakor vselej — je tudi sedaj pokazal, da je zaveden in da so vsi prebivavci v lepem sporazumljenju. Ze v soboto večer so bile vse hiše okrašene z narodnimi cesarskimi in papeževimi zastavami in zvečer je bil celi trg lepo razsvetljen. Domača godba je priredila mirozov po trgu, bakljado so pa preskrbeli vrli ognjegasci. Pred Marijinim kipom, kateri je bil krasno razsvetljen in ga je dičil slavolok z napisom: »Brezmadežno spočetje sem«, se je nabralo mnogo vrlih Mengšanov, katerim je č. g. kaplan Mrkun v lepem govoru povedal, zakaj so pred 50 leti verni stari Mengšani postavili to-le znamenje brezmadežni kraljici. Domača dekleta so pa s svojimi čistimi glasovi prav lepo zapela več kitic prelepe pesmi lurške Matere božje. V nedeljo zjutraj je bilo pa na vse zgodaj vse pokonci, ter so se vsi pripravljali za slavnost. Došli gostje in domačini so se zbrali v krasnem društvenem domu — na katerega je lahko ponosen vsak zaveden Mengšan — ter ob desetih skupno odkorakali v cerkev k sveti maši v sprevodu, kateremu je načelovala godba, za godbo takoj bojevniki iz Bosne in Hercegovine, za temi so korakali domači ognjegasci, za ognjegasci pa telovadni odseki, katerim je poveljeval priljubljeni načelnik g. Vojteh Je-ločnik. Sprevod so zaključili udje katoliškega izobraževalnega in podpornega društva. Cerkveni govor je govoril č. g. kaplan Merkun in daroval tudi sveto mašo. Med sveto mašo je pa domača godba prav dobro igrala, da smo prav občudovali mogočni fortissimo in nežni pianissi-mo. Po službi božji šel je sprevod v istem redu, kakor v cerkev, pred cesarsko lipo, kjer je govoril slavnostni govor g. Veko-siav Ravnikar, c. kr. poštar iz Ljubljane.
Po govoru so zopet vsi odkorakali v društveni dom, kjer se je takoj pričelo živahno vrvenje, akoravno se je prava popoldanska slavnost pričela šele ob treh z igro: »Za letovišče«. Vsi igralci so prav dobro pogodili svoje vloge, posebno če se še pomisli, da so se vloge razdelile šele pred enim tednom, ene celo šele v četrtek. Občinstvo je vse igralce pohvalilo s ploskanjem. Prav dobro je uspel tudi komičen prizor: »Kmet in fotograf«, tako da se je občinstvo prav dobro nasmejalo.
Po igri je bila javna telovadba, katera je izborno uspela. Telovadbo je z že znano spretnostjo vodil naš brat Vojteh Jeločnik. Občinstvo je z zanimanjem sledilo vsaki kretnji vrlih telovadcev, posebno pa še telovadbi na različnih orodjih. Mladim bojevnikom kličemo: Le tako naprej! Vedno kviško do vzvišenih ciljev! Na zdar!
Po telovadbi je bila tombola in prosta zabava. To je bilo veselo vrvenje. Mengšani so tekmovali, kateri bi zamogel več storiti v povzdigo slavlja. Posebno se morajo pa še pohvaliti domača dekleta, katere so prav pridno stregle lačnim in žejnim gostom. Niti enega kislega obraza se ni videlo, vse se je pošteno veselilo v bratski ljubezni.
Godba, petje, različni govori, vse se je lepo vrstilo, kakor mora biti na taki res narodni veselici.
Ker bode ta veselica gotovo tudi precej čistega dobička dala za vzvišeni namen, za bolnišnico v Mengšu, se mora slavnostnemu odboru izreči vsa pohvala, da je tako častno rešil svojo težavno nalogo.
Znanost In umetnost
*	Koledarček »Slov. katol. narodnega dijaštva za 1. 1908/09. Uredil pliil. France Štele. V Ljubljani 1908. Založila »Slovenska dijaška zveza«. Dobi se v »Katoliški Bukvami«. — Jako lična knjižica, ki je že dolgo živa potreba. Prinaša dijaške informacije in izvrsten članek »Razvoj slovenskega dijaštva od 1848 dalje«. Zadaj je uvezana biležnica. Koledar je moderno opremljen in za 90 vin. se ga res izplača kupiti.
*	Dr. Tominškovo Grško slovnico (cena 3 K) in istega pisatelja Grško vadnico (cena 3 K 50 vin.), dalje dr. Svetine, Verouk (za V. gimnazijski razred, cena 2 kroni 80 vin.), je odobrilo visoko c. kr. ministrstvo za bogočastje in pouk. Vse tri knjige je založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
ga dopošlje na zahtevo vsakemu brezplačno.
*	Katalog antikvarlčnlh nemških, latinskih itd. knjig je izdala ravnokar »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Katalog navaja v prvi vrsti večja dela raznih strok n. pr. »Denifle, Luther und Luthertum«, — Schmitt, Erklarung des mittleren Deharb'-schen Katechismus, — Schuster - Holz-hammer, Handbuch zur bibl. Geschichte.
—	Zollner, Predigten, — Helmolt, Weltge-schichte, — Kari May, Reiserzahlungen.
—	Oesterr. ung. Monarchie in Wort u. Bild in mnogo drugih knjig. Vsa dela so skoro brez izjeme prav dobro ohranjena, mnoga tudi neprerezana in nova. Katalog je sestavljen v nemškem jeziku, ker je namenjen nemškim antikvarjatom. Bukvama se mora namreč omejiti vsled pomankanja prostora na slovenski antikvarijat in bo oddala drugojezične antikvarične knjige tem potom. Se predno pa razpošljemo katalog antikvarijatom, je isti na razpolago domačim odjemalcem in prosimo, da ga, kdor se za istega zanima, takoj naroči.
*	Slike naših mož, Vodnika, Slomše-ka, Prešerna in Gregorčiča v barvah in krasnem okvirju je ravnokar založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. — Cena za vsak portret v okvirju 7 K 60 vinarjev. Velikost slik z okvirjem vred 24 X 20 cm.
Dva čeuUanha pomočnika
ki sta dobro izurjena, sprejme takoj Maks Henigman, čevljarski mojster v Toplicah pri 2297 Novem mestu, Dolenjsko. 4 — 4
Velika zaloga raznih 2267
slovensRIii plošč in gramofonov
ceniki od gramofonov In plošč na razpolago.
Fr0 P, Žalec
urar In optikar
Ljubljana,
Stari trg, štv. 26.
Mnpferd-
HlUno-mlečno-mllo.
Najmilejše milo za kožo.
67'1 40-25
Zlate uveiitije: iisriia, Pariz, Kis iid.
Tčajbolj. hosm. Zobo-
iistil. sred-	— ^
atvo ______
Izdelovat«!]
0. <59*vdl
Ljubljana, Epltil.-Strltar. nI. ?

Nova hiša
z velikim vrtom iz katerega se proda za 800 K na leto in ima upeljano špecerijsko trgovino, poleg te se lahko dobi gostilna in trafika. Stoji na najlepšem prostoru v novem delu Ljubljane. Gotovine ni treba velike. Pojasnila daje gospod I.Toni, mesar. Lingarjeve ulice.
2308 31
Prodajalka
za mešano blago in moško obleko, ki je dovršila trgovski tečaj in je tudi vešča v govoru laškega jezika, se sprejme. 2292 3-3 Naslov pri upravništvu „Slovenca".
Novo
VINO
Mošt iz belega moškata, belega in rdečega grozdja, izdelujemo in prešamo komisijskim potom na račun naročnikov.
Izvršujemo naročila pa tudi na svoj račun, vse po ugodnih cenah.
Takisto se priporočamo v nakup novega vinskega žganja.
Podrobneja pojasnila daje vinska veletrgovina tvrdka	2261 12—5
Rocco, Ferlan in drug
Rovinj, Istra.
z vrtom in 8 stanovanji 5 minut od Ljubljane, ki nosi na leto 880 kron, se proda za 8600 kron. Takoj je plačati 2000 kron. Več se izve pri Ivanu Kerncu, Hilšerjeve ulioe štev. 12 Ljubljana.	2302 3-3
HSHHMMMMflKMHHHHM
Slavnemu občinstvu, posebno pa pre-	m H častiti duhovščini in cerkvenim predstoj-
gg- ništvom priporočam svojo dobro nrejeno	^
m podobarsko hipozla-	m
g farsko obrf	JJ
2 v Mfolfovih ulicah št. I	g
® nasproti franči&kanske cerkve	H
K£ ter vsa v vso to stroko spadajoča dela	J9
ga kot izdelovanje oltarjev, prižnic, taberna-	jffi! Ej kijev itd. in zagotavlja kolikor možno umetno
M in fino ter trpežno izdelavo po lastnih in	■
predloženih načrtih.	M
g« Cene zelo zmerne I Priznano dovršena delal	s®*
S 466 Z odličnim spoštovanjem 52-28	®J
g Aleks. Gotzl	|
M	podobar in pozlatar.

-
Sr ty£ni m v^gojovalni ^avod za deklice, ,,Šolskih sester" v Jrstu

'i
ulica P. šjesenghi štev. 14.
^vrstna lega, prašen razgled na ^drijo in okolico, čist 3rak, prostoren vrt, novo moderno 1 opravljeno poslopje, električna rajsvetjava, parna kurjava, kopališče, telovadnica. 2286 14-7 U šolskem letu 1908\ 9 se otvori poleg ljudske Šole in trgovskega tečaja
prvi in tretji razred dekliškega liceja in
gospodinjska šola.
J(rana in stanovanje mesečno 60 Jf; deklice, k' so samo ccj dan v zavodu 24 Jf. Šolnina ja ljudsko šolo in trgovski tečaj po 10 }t; ja licej 16 Jf, j a gospodinjsko šolo 20 Jf.
Začetek š°le t. oktobra.



Trgovsko učilišče in vzgoje val išče
v Ljubljani.
Uatancvljeno letat 1834.

Ustanovljeno leta 1834.
Vpisovanja za šolsko leto 1908./9. se vrše dne 26., 27., 28., 29. in 30. septembra 1908 od 9. do 11. dopoldne in 3. do 5. popoldne. — Pouk se prične 1. oktobra 1908.
Artiii* Mahr
ravnatelj in lastnik.
SANAT6GEN
prepotrebno krepilno in osveievalno sredstvo za vsakogar ki se čuti utrujenega in bednega, kakor sploh
za nervozne ln slabotne.
Od nad 7600 profesorjev in zdravnikov sijajno potrjen Dobi se v lekarnah In drogerijah.
BroSure mpolltj« franko lu "»'^.^""ifr^' B«roIln, 8\V. 48. tiiavno »»»top.tfo t. llradj, i)un»J, I., Fieiacliiuar« 1. 17«8 8-1
Služba kuharice
se odda v župnifiču blizu ielez-nične postaje v Rožni dolini, Ko-
pnško. Pri župnišču je malo gospodarstvo. 2331 Naslov pove uprava Slovenca. 3-2
atr HISA
v GraSki ulici v Celju, dva nadstropja visoka, ki nese vsak mesec 368 K dobička, je ceno na prodaj. Napeljan je vodovod in plinova luč. Polovica hiše je 8 let še davka prosta. — Naslov pove 2280	upravništvo „Slovenca".	4-4
Miisvajlo zastoj
ta frank« »«HM, bogat* Moitro»»». Ktn.nl cenik i nad 300« •llkoml neb tet Bikclnantlh, srebrnih in ilatib ar, kakoi Iu« nrh vrat solidnih ilaftilo In irtbrnin, ?iS b»o«u" »rodja, |«ktenega In o>n|atet* ijl«»< po Izvirnih tovarnliklb cenah.
Nlktl remont. .........
ivlc hv«f. ,.Ro«kopl" pat. on. . r.gU.V, „Adler Ro.UpT", nlkel r»-monl t *ldro ■■■::• Ooldln r«m. ara „L<in*", k*le»|* a
dv*|nim plaitem......
ar*t» r«a. ooo »Ol«*" . . m .. hotni plaiJ . . .
' oklep. »arftlc« t rlstlco nt pero lo karan., 15 i<r. tt>.ka . .
„„_ ______jrc (Mnd. t „Looa" kole»j.;ni . .
w* r t«r*q<ei«o K §•». badilkji K « 0e, kulilojskl nc* K » — ImmiveMtalt* ura K i-30. So im&n o) »Ms* ptorotuo fc.i>ut»®l - NKMk M« ! Ztmmm *Ml|tM, *» denar natajl
Mmtm a/e Hanina Koarad, a fcs te. 4*QtBt mAoMbI* f Mm»r (Brfl*) 634 Caika.	»—'»
2170 15-15
<*«M T«wa
(r—
• ■M »•45 iriH
i tV
t (i S -:
Ustanovljen 1870
fotografski 3Ctvod
J-ulij }V(uller
Ustanovljen 1870
si usoja najvljudneje naznaniti, da je zopet otvoril svoj novi, v modernem slogu zgrajeni ateljč
v hiši „JLjudske posojilnice"
nasproti hotelu „l(nion"
^ in se priporoča cenjenemu občinstvu v izvršitev vseh vrst slik v ^ najlepši, najmodernejši izvršitvi.
Proseč mnogoštevilnega obiska, bil jez i velespoštovanjem
2316 3	j>ulij M[uller, fotograf,
w
Imate li doraslo
pr- hčerko?
Naročite ji najcenejše in najlepše tkano blago lastnih tovarniških izdelkov: barhenta, damasta, gradla, kanafasa, kretona, cefirja itd. pri tvrdki Frančišek Mejdr, strojna tkalnica in razpošiljalnica v Usti na Orlici, Hutvald št. 21, Češko
in zahtevajte povsod špecijalni izdelek „novo blago" z narodnim kolkom. Naredite ji veselje in	2340 5-1
kupite ji opremo!

diske knjige
vse šoBe v najnovejših, odobrenih izdajah,
kakor tudi vse druge šolske potrebščine v najboljši kako-== vosti in po zmernih cenah priporoča =====
Lav. Schwentner
knjigofriec v Ljubljani, Prešernove ulice št. 3.
2202 10—10
S*
*
*
tt w
Katoliška bukuarna u Ljubljani
priporoča
šolske knjige "JI"
ljudske, obrtne, meščanske in srednje šole v najnovejših aprobiranih izdajah. — Izmed novo upeljanih knjig je bukvama založila:
Tominieb, dr. Jos. GrŠka SlOVlUCa vez v platno K S---
TominSek, dr. Jos. GfŠka VatllliCa vez. v platno K 3 50.
Svetina, 1? n+nllčlri Vomillr za višje razrede srednjih šol (V. razred). Prva knjiga: dr. Iv. IKUU1IOIU VC1UUA. Resničnost katoliške vere. Vez. v platno K 2-80.
e* - «a - -- T itlirnilra Nauk 0 bogočastnih obredih sv. katoliške cerkve. Vez. Stroj Alojzij JLillUl yilkd. v platno K 1-40.
Na razpolago ima tudi v raznih izdajah slovenske, nemške, francoske, angleške, laške itd. slovarje in Schulmannove ter Freundove prestave in preparacije za latinske in grške klasike.
P n
53
n
"S J
$ K
n
&

645
Vinski
sladek, pristni beli in rudeč D« NfiriHfrftlll? se toči Sodnij« domači pridelek tvrdke Ql« UDvUllUVll
in na Rimski cesti št. 5.
ske ulice št. 4
X t
'A
X
X
H
.*. Knjigarna .*.
Kleinmayr & Bamberg
v Ljubljani, Kongresni trg št. 2
2230 (10-8)	priporoča svojo
popolno zalogo
vseh na tukajšnjih In zunanjih uiillšSih, zlasti na tukajšnji c. kr. I. in II. državni gimnaziji, na c. kr. državni gimnaziji z nemškim u£nlm jezikom, c. kr. drž. višji realki in c. kr. moškem In ženskem učiteljišču, mestnem dekl. liceju, na privatnih, ljudskih In mešS. šolah uvedenih
m
x
A
x
šolskih
najnovejših izdaj po najnižjih cenah.
Zaznamki uvedenih učnih knjig se oddajajo zastonj.
j-..
»ZDRUŽENIH PIVOVAKir Žalec ia Laški
priporoča s^e izbora« piv«. — Specialiteta; ^alvatoa*1 (črao pivo a la raon&fcoroko).
Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187).
«« dem	rmstomrmt«r	Game« f, «<r	(Ttimlen Jt. 82.)
mca
Lfubliasska kreditna banka ¥ Ljubljani, stritanm uik« m«. 2 j ?odru*nio«
priporoča promese na Tiske srečke a K 7*—. — Žrebanje I. okt. — 01. dobitek K 180.000 f S W
sprejema »loge na knjižice in na tekoči račun ter je
obrestuje od dna wloge po
gjj.ll o
2 0,
Rentnl davek ,	K ,
plača banka s	_ ___ ___
:: sama. :: « " 3 « »00.0©©, i , t