I^ia vsak četrtek HfeSSS^ Poštnina plačana v gotovini. Leto XXII. Ljubljana, dne lg. avgusta 194« Važnost reje malih živali v času pomanjkanja živil Kakor je sklepati iz časopisnih poročil, bo letošna svetovna letina slaba. Predvsem v Evropi bo žita mnogo manj kakor druga leta. V naši žitnici Vojvodini znaša žitni pridelek baje komaj polovico lanskega. Razen tega tudi stanje živine pri nas ni razveseljivo. Če smo že prejšnja leta izvažali žito le zaradi velike skromnosti jugoslovenskega ljudstva, je več kakor gotovo, da bo letos vsak izvoz, na katerega nas menda vežejo pogodbe, prav pritrgan od ust. Ni dvoma, da bodo vsaj siromašnejše pokrajine naše države trpele čez zimo pomanjkanje. Zato bi bilo več kakor umestno, storiti vse, kar je v danih razmerah mogoče storiti za ublažitev pomanjkanja. Reja malih živali bi bila gospodarska panoga, ki bi se morala v takih časih pospeševati z vsemi silami. Od malih živali bi prišli v poštev zlasti kunci (domači zajci) in koze, katerih prehrana je preprosta in jo najlaže zmore tudi siromak kočar. Od kuncev bi imeli meso, a od koz predvsem mleko. Da se pospeši reja kuncev, je zadni čas, ker čez žimo ne bo mladičev in bi od reje kuncev ne imeli koristi. Odločujoči činitelji naj to premislijo in naj ne odlašajo. Zveza društev »Mali gospodar« v Ljubljani gotovo mnogo stori za pospeševanje reje malih živali, toda časi so takšni, da je treba na zadevo zaenkrat gledati predvsem s stališča ljudske prehrane. Kakor beremo v listih, je g. ban na predlog prosvetnega odbora za rejo malih živali pri kmetijskem oddelku banske uprave odredil, da se v naši ba-' novini priznavajo za gospodarske nastopne pasme kuncev: beli angorec, sivi in beli ovčar, sivi in beli orjak. Za te pasme kuncev in za koze se ustanavlja enotna rodovniška knjiga za našo banovino. Vodila bo to knjigo začasno omenjena zveza. To je prav, vendar je te pasme tako naglo splošno uvesti nemogoče. Zato naj se na splošno pospešuje reja kuncev, če namreč ustrezajo resnici vesti, da bo čez zimo hudo pomanjkanje. Reja kuncev je preprosta, vendar je ena reč pri teh živalih sitna: kakšna kužna bolezen jih po vrsti pobere. Zato bi bilo poleg drugega tudi potrebno dati ljudem navodila, kako je ravnati s temi občutljivimi živalmi, da ostanejo zdrave. Mislimo, da bi bilo kunčje meso velika ublažitev pomanjkanja hrane, zato naj odgovorni činitelji ne oklevajo, dokler je čas. voz jabolk v Nemčijo in s predlogom za potrditev uvoza blaga v nemško carinsko področje. Potrdilo mora vsebovati izjavo, da na-tovorjeno in pregledano blago ni okuženo z ušmi San Jose in da izvira iz sadovnjakov, okrog katerega v razdalji petih kilometrov ni imenovanih uši. Prizad poziva izvoznike, naj zdaj opozo-re svoje nemške kupce, ti pa svoje carinske posrednike, da mora biti predlog za carinsko potrdilo izročen carinarnici prej, preden se uvoz izvrši, da bi carinarnica mogla pravočasno vrniti Prizadu potrdilo o izvršenem uvozu. Zaradi obveznega pregleda sadja na nemški strani se more izvoz nepakiranih svežih jabolk v Nemčijo vršiti samo preko postaj Jesenic, Št. Uja, Gornje Radgone, Dravograda, Cmureka in Gothardta. Do nadalnjega sporočila Prizada veljajo nasledne cene za presna nepakirana Jabolka: navadna jabolka 18 mark, namizna jabolka pa 21 mark za 100 kg, vse franko nem-ško-jugoslovenska meja. Pri pošiljal vi franko madžarsko-nemška meja se gorne cene povišajo za 1.50 marke. Prizad priporoča izvoznikom, da pospešujejo prodajo franko naša državna meja in da samo izjemno pristanejo na to, da se pošiljka odpremi na ma-džarsko-nemški meji. Za franikiranje do ta meje je potrebno predhodno dovoljenje finančnega ministrstva odnosno Narodne banke. Pri prodaji jabolk, ki so nepakirana in prosto naložena, morajo izvozniki fakturirati tovorno težo po tovornem listu zaradi ureditve rimfuze. Za primanjkljaj, ki nastane med potjo pri presnem nepakiranem sadju, se računajo 4 odstotki in izvoznik je dolžan uvozniku povrniti samo morebitni primanjkljaj, ki gre preko tega. Prodaja se more izvršiti samo pooblaščenim nemškim izvoznikom, ki imajo odobrene izvozne kvote. Pošiljanje neprodanih količin za poznejšo prodajo je prepovedano. Prodajanje in ponujanje po nižjih cenah, kakor so gorne, je strogo prepovedano in so za take primere določeni najostrejši ukrepi. Zaradi pospeševanja izvoza presnih jabolk razpisuje Prizad premijo 25 din za vsakih 100 kg uvoženih na nemško carinsko področje v času od 6. avgusta do 24. septembra letos. Izvozniki so dolžni upoštevati te premije pri izvozni kalkulaciji, da bodo prišle do izraza v odkupni ceni pri pridelovalcih. Za izvoz presnih in nepakiranih jabolk v Nemčijo veljajo tudi splošni pogoji za izvoz presnega sadja v Nemčijo, ki so bili že prej objavljeni. Za mesarje iss živinorejce Ban dravske banovine je izdal navodila vsem sreskim načelstvom in mestnim poglavarstvom, s katerimi se ta poblaščajo, da lahko v kraiih, kjer pade na brezmesni dan sejem, preložijo brezmesni dan na nasledm dan v tednu. Prav tako se preloži brezmesni dan, če nade na praznik, na nasledni dan brezmesni dan v tednu. Drugo navodilo se nanaša na zakon živine v sili. Upravna oblastva prve stopnje naj smatrajo, da je podan dejanski stan zakola v sili tudi v primeru, kjer za pravilno vzrejo teličke ni zadosti krme ali prostora v hlevu in kjer se temu nedostatku brez hude škode za lastnika telička ne da odpomoči s prodajo starejše živine ali teličke drugemu rejcu. Ako IiMpastfe mezd trboveljskim in državnim rudarjem Tč dni so se vršila pri Trboveljski premo-gokopni družbi pogajanja zaradi prilagoditve mezd draginjskim razmeram. Pogajanja so bila uspešno zaključena. Dozdajšna posebna draginjska doklada se poviša z veljavo od 1. avgusta za nadaljnjih devet in pol odstotka na kosmati zaslužek in bo znašala v bodoče 25 odstotkov. Poleg tega so se zvišali kategorijski zaslužki najniže plačanih delavcev. Pogajanja so se vršila tudi pri ravnateljstvu državnih rudnikov v Sarajevu. Dosežen je bil sporazum, da se delovna pogodba razširi tudi na rudniška podjetja rudniške zadruge Bosnije, katero upravlja država v lastni režiji. Dozdajšne draginjske doklade (rudarji državnih rudnikov so prejemali že doslej poleg osnovne plače še 150 odstotne do-- klade na osnovno plačo) se povišajo za 30 odstotkov in znašajo 180 odstotkov. Nanovo se uvede doklada za otroke in dobi rudar z enim otrokom 25 din, z dvema otrokoma 50 din, s tremi ali štirimi otroki 75 din, s petimi ali več otroki pa 100 din mesečno. Ako rudar kak dan neopravičeno izostane iz služ-' be, izgubi za dotični dan ustrezni del te doklade. Dnevnica za službena potovanja se zviša od 50 na 60 din, posebna doklada, ki jo dobe delavci za delo na ozemlju izven rudnika, pa se zviša od 25 na 30 din. Stanarina, -ki so jo doslej dobivali rudarji le v posameznih rudnikih, se bo v bodoče plačevala pri vseh državnih rudnikih in bodo dobivali delavci, ki nimajo lastnih stanovanj in morajo plačevati najemnino, stanovanjsko dokla-do po 5 din dnevno, v Mostarju po 6 din, pri osrednih ustanovah v Beogradu in Sarajevu pa po 7 din. V bodoče se bodo uravnavale doklade glede na porast ali padec draginje, in sicer vsake tri mesece na podlagi indeksa Narodne banke (splošnega indeksa za cene na drobno v 10 glavnih mestih). V ta namen se ustanovi poseben odbor, v katerega pošlje vsako strokovno združenje po enega predstavnika; dalje bodo v njem zastopniki državnih rudniških podjetij in bo ta odbor posloval pod predsedstvom rudarskega glavarja v Sarajevu. Če se ugotovi, da se je po indeksu Narodne banke draginja zvišala ali znižala za 10 odstotkov, se za toliko odstotkov povečajo ali znižajo dohodki rudarjev na ta način, da se ustrezno poveča aii zniža draginjska doklada. Kot podlaga za presojo draginj skih sprememb služi indeks Narodne banke za julij 1940. lirm Jabolk v Nemčijo Prizad je odobril izvoz presnih jabolk v Nemčijo. Za izvoz v avgustu in septembru je določeno v nemiško-jug«slovenskem plačilnem sporazumu 1,200.000 nemških mark, kar ustreza količini okrog 600 vagonov jabolk. Uvozna carina za nepakirana presna jabolka znaša do 24. septembra 4.50 marke za vsakih 100 kg, v času od 25. septembra do 31. decembra pa dve marki za vsakih 100 kg. Pravico do udeležbe pri izvozu imajo vsi pooblaščeni izvozniki v smislu uredbe o nadzorovanju izvoza sadja in sadnih izdelkov. Vsaka pošiljka mora biti opremljena z dovoljenjem Prizada, ki je predpisano za iz- potrdi pristojna občina, da ima lastnik teličke samo eno kravo in da teličke ne more prodati drugemu rejcu, naj izdajo obča upravna oblastva prve stopnje dovoljenja za »akol brez nadaljnjega raziskovanja dejanske ga stanja. Potrdila in dovoljenja v smislu te-qja navodila se izdajajo brezplačno. Istočasno je g. ban odredil, da se preloži v vsej banovini brezmesni dan, ki pade na četrtek 15. t. m., na soboto 17. t. m. V LJubljani k svečano odkrit V srcu Slovenije v beli Ljubljani smo postavili veličasten spomenik našemu Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju. Vlit v bron stoji na granitu mogočni lik njega, ki je zrasel iz naše jugoslovenske temlje, jo brezmejno ljubil in prelil zanjo svojo kri. V petek 6. septembra, ko prestopi naš mladi kralj Peter II. prag leta svoje polnoletnosti, bomo Slovenci in z nami v duhu krepko združeni vsi Jugosloveni svečano odkrili spomenik njegovemu velikemu očetu. Kakor je kraljev lik iz brona vlit in postavljen na granit, tako naj bodo naša srca prekaljena v ljubezni do Jugoslavije, tako bodi trdna naša odločnost, braniti našo rodno grudo do zadnje kaplje krvi. Sredi Ljubljane stoječi spomenik našemu nesmrtnemu kralju Mučeni-ku bodi kakor v našem srcu postavljen simbol večno živega spomina nanj, ki nam je bil in ostane najsvetlejši izvor in najvišji ideal. A kdaj so nam bili svetli vzori in visoki ideali tako potrebni, kakor so nam v teh burnih časih. Zgrnimo se okrog tega simbola, strnimo krepko svoje vrste, pripravljeni vedno doprinesti tudi najhujše žrtve za našo, z njegovo krvjo posvečeno skupno domovino Jugoslavije. Slovenci, prihitite na rojstni dan Nj Vel. kralja Petra II. v Ljubljano, da združeni okrog veličastnega lika njegovega nepozabnega očeta proslavimo ta radostni praznik in obnovimo prisego, da bomo verno izpolnjevali najsvetejšo oporoko našega blagopokoj-njega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja: Čuvajte Jugoslavijo! Neogibno potrebno je, da je vsa slovesnost svečanega odkritja spomenika kralja Aleksandra I. Zedinitelja tudi skrbno pripravljena. Le tako bo dan primeren okvir temu zgodovinskemu dogodku, kateremu bo hotel vsakdo prisostvovati. Ves program za svečano odkritje je sestavil delovni odbor pri Odboru za postavitev spomenika. Tudi je upošteval odbor željo darovalcev po deželi, da bi se jim omogočilo prisostvovati tej slovesnosti in je zaprosil ministrstvo prometa, da odobri udeležencem odkritja 75odstotno vozno olajšavo. Podrobnosti bodo po odobritvi objavljene v dnevnikih, v katerih so tudi že bila objavljena navodila društvom, ustanovam in zahodom, kako naj postopajo, da se bo prireditev izvedla čim primerneje. Samouprava" o našem prijateljstvu z Italijo Beograjska »Samouprava« objavlja članek, posveče i našim odnošajem z Italijo in položaju na Balkanu. List pravi med drugim. »Italije in Jugoslavije tudi v zdajšnem položaju nič ne razdvaja, ker je njuno razmerje jasno in postavljeno na zanesljive osnove že večkrat preizkušenega prijateljstva. Na tej in oni strani Jadrana je to nesporna resnica, a tudi ostala Evropa s tem dejstvom računa in nihče ga ne more zanikati, razen če to dela iz posebnih namenov, kakor se je to zgodilo te dni, ko so se v nekem delu evropskega tiska pojavile vesti, iz katerih naj bi izhajalo, da Italija ni iskren prijatelj Jugoslavije. Italijanska javnost je ostro odgovorila na te pojave in je odločno odklonila vse te spletke. Storila je to s polno upravičenostjo. Drug na drugega smo navezani politično in gospodarsko. Skupno delamo na krepitvi zaupanja in odstranjevanju težav v dunavski kotlini in na Balkanskem polotoku. Dogovorno odklanjamo možnost spopadov v tem prostoru, ker sta red in mir v teh krajih v obojestransko korist. To skladno sodelovanje krepi zelo važno dejstvo, da tudi Nemčija želi mir in red na Balkanu in v Podunavju. Mi smo strogo nevtralna država, ki vodi tako politiko že več let. Želimo, da za bodočnost ohranimo neokrnjeno prijateljstvo z vsemi svojimi sosedi. Kot balkanska in podunav-ska država smo po svojih močeh vse storili, da se ohrani mir. Ta naša politika miru ne koristi samo nam, marveč vsemu Balkanu in Podunavju. Verujemo bolj v delo kakor v besede, bolj v dejstva kakor v razburljive vesti. Zato bomo trezno poglobili in utrdili gospodarske in politične odnošaje z Nemčijo in Italijo ter ne bomo nasedali nikakim spletkam, pa naj prihajajo od katerekoli strani.« Američani sprejemajo v varstvo evropske otroke Zdajšna vojna še prav posebno ne priza- I naša nikomur, niti tistim, ki se je skoro ne zavedajo, ker so še premladi. To so milijoni in milijoni otrok. Anglija se je še pravočasno pobrigala ta to, kako bi spravila na varno svoje otroke. Ker na angleškem otočju ni nikjer čisto zanesljivih zavetišč, kjer se otrokom ne bi moglo nič zgoditi, so se angleški odgovorni činitelji odločili s hvaležnostjo sprejeti ljubeznivo amreiško ponudbo, naj svoje otroke odpeljejo na varno čez morje v Ameriko. Proti temu, da bi Angleži prepelj avali otroke čez Atlantsko morje s svojimi lastnimi ladjami, seveda v Zedinjenih državah ni imel nihče ničesar, Le temu so se nekateri začeli upirati, da bi tudi ameriške ladje prevažale otroke iz Angliie, kaiti kdo ve, če bi | bile čisto varne in jih ne bi z otroki vred med potjo zadela nesreča. Zdaj pa je tudi ta ovira odstranjena. Ameriška poslanska zbornica v Washingto-nu je namreč sprejela te dni zakon, ki določa vse okoliščine, v katerih tudi ameriške ladje smejo voziti otroke iz Evrope v Ameriko. Zakon določa, da smejo ladje Zedinjenih držav pluti v vsa evropska vojna območja, če imajo namen vzeti na krov evropske otroke in jih prepeljati čez morje. Toda otroci ne smejo biti starejši od 16 let. Na ladjah bodo morala biti z velikimi in razločnimi črkami napisana vsa njihova imena. Ladje, s katerimi se bodo vozili otroci iz Evrope, pa ne smejo biti oborožene in tudi ne smejo pluti v spremstvu z vojnimi ali drugimi oboroženimi ladjami, dokler niso naložile otrok. Preden pa bodo ameriške ladje odplule v evropske vode, morajo dobiti od vseh vojskujočih se držav zagotovilo* da teh otroških ladij ne bodo na poti ovirale* V Ameriki pa se bodo smeli nastaniti otroci le, če bodo lahko dokazali, da ameriškim javnim ustanovam ne bodo v breme. Razumljivo je, da se otroci na tako dolgo in vsekakor tudi ne preveč varno pot, ne bodo napotili čisto sami brez potrebnega spremstva. Tudi na to so računali ljudje, ki so sestavljali zgoraj omenjeni ameriški zakonski osnutek glede prevažanja evropskih in ameriških otrok na varno. Določeno je, da bodo otroke smeli spremljati njihovi starši ali pa vzgojiteljice. Ka] je novega med ameriškimi rojaki Cleveland, julija Ameriški filmski časopis »The Saturday Evening Post« je priobčil med drugim tudi zgodbo izpod peresa našega slovečega ameriškega pisatelja rojaka Adamiča, ki obravnava vprašanje, zakaj ni slovenski priseljenec, star že 80 let, nikoli postal državljan Zedinjenih držav. Vzroki tega so taki, da se mora strinjati z njimi vsak pameten človek. V teh viharnih časih, ko se ameriška javnost zelo razburja proti tujcem, želi Adamič, da bi vsak rojak v Ameriki prečital to povestico in jo priporočil v čitanje svojim prijateljem in znancem, zlasti onim, ki imajo predsodke proti priseljencem. Adamič je napisal to povestico kot posebno poglavje svoje velike knjige, ki izide v oktobru. V New Yorku živeči Slovenci so imeli na praznik sv. Cirila in Metoda 7. julija v cerkvi sv. Cirila staroslovensko mašo. Službo božjo je opravil župnik grško-katoliške cerkve v Clevelandu Tomislav Firis. Večina newyorških Slovencev je prvič prisostvovala staroslovenski maši, med katero je pel cerkveni pevski zbor. V bolnišnici v Brooklinu je umrla Terezija Kovačeva, stara 53 let, doma iz Begunj. V Cordobi pri Buenos Airesu je umrl Jože Hren, star 42 let doma iz Dolenje vasi pri Kočevju. V Montevideu je preminila Elizabeta Pahorjeva, doma iz Opatjega se^ na Primorskem. V Clevelandu je umrl Janez Kleindienst, star 69 M, doma z Brezja. Njegova ežna, rojena Bolohova, je tudi doma iz Brezja. V Brooklynu je umrla Lucija Pekle, rojena Podobnikarjeva. V Cliff Mine je preminila Ivanka Debelakova, stara 58 let, doma iz Stare Oselice na Gorenjskem, v San Franciscu pa Matko Nemanič. star 71 let, doma iz vasi Božakovo pri Metliki, od koder je prišel v Ameriko pred 63 leti. V Chisholmu je umrl Jože Lani st»r 68 let, doma iz Ska-pače vasi na Dolenjskem. V Clevelandu so umrli Janez Frančič, star 48 let, doma iz Lon-garov, Janez Čampa star 81 let. doma iz Kr-čale pri Sodražiei. Frančiška Perko, rojena Arkova, stara 58 let. doma iz Zagradca. Ana Butalova, roiena Kas+elčeva. stara 60 let. doma iz Zverčejskih Hiniah. Frančiška Bečaj, roiena Zaiičeva stara 52 let, doma iz Hru-šeerjev nri Cerknici., in Janez Cimperman, star 68 let, doma iz Nereda pri Robu. V Chi-cagu sta umrla Peter Erzar, star 60 let, doma iz Apole, in Marija Zavašnikova, s+ara 70 let, doma iz Zagorja ob Savi. V Jollietu je umrl v bolnišnici Jernej Pire, star 71 let, doma iz Ajdovca pri Žužemberku. V She-boyganu je umrl Janez Šute. star 60 let, doma iz Zgornje Podgore pri Črnomlju. V Chisholmu je preminil Mihael Muhvič, star 75 let, doma iz Bele krajine. V Heilwoodu je umrl Franc Korelec, doma iz Čateža na Dolenjskem. V Pitsburgu je umrl v bolnišni Janez Čremošnik, star 62 let, doma iz okolice Celja. V Johnstonu je umrla Ivanka Sam-četa, stara 22 let, rojena v Ameriki. V okrajni bolnišnici v Laprenceu je umrl Janez Plut star 80 let. DOBER SIN Trgovec: »Veš, sin, trgovino izročim tebi, sam bom pa počival.« Sin: »No, saj si še trden. Nekaj let lahko še delaš, potem bova pa oba počivala.« Politični pre Ze nekaj dni sem napadajo nemška letala y velikem številu južnovzhodni del Anglije in angleške ladje. Nemška poročila govore o velikih uspehih, angleška pa trde, da uspehi nemških letal niso bili posebno veliki. Vsa poročila govore o velikih izgubah letal. Evropsko časopisje pravi, da so nepretrgani napadi nemških letal morda začetek nemške ofenzive proti Angliji. Nemška letala napadajo na suhem predvsem letališča. Med drugimi so ponovno bombardirala letališča pri Portsmouthu. Zračne bitke se vrše celo v višini 5000 do 8000 metrov. Ameriški listi pišejo, da so Nemci obstreljevali Anglijo s težkim topništvom s svojih položajev ob francoski obali. — V Rokavskem prelivu je po vesti iz Londona prišlo te dni do spopada med angleškimi in nemškimi motornimi torpedovkami. Angleži pravijo, da niso imeli izgub. — Na drugi strani pa tudi angleška letala stalno vrše napade na nemško ozemlje. Ameriško časopisje poroča, da je odpotoval v Anglijo ameriški ken-tradmiral Robert Gorlay, ki bo v Londonu vršil dolžnost posebnega opazovalca pri veleposlaništvu Zedinjenih držav. V spremstvu kontradmirala sta še dva oficirja. Robert Gorlay je odpotoval v London po nalogu predsednika Roosevelta. Časopisje pravi, da v ameriškem ministrstvu za mornarico mislijo, da se bodo Nemci pri napadu na Anglijo posluževali novega načina, ki bi ga Američani radi preučili. Španski listi pišejo čedalje odločneje proti Angliji in zahtevajo vrnitev Gibraltarja Španiji. Trenutek, kdaj se bo to zgodilo, bo določil general Franco, pišejo listi, ki hkratu nagla-šajo, da je postalo vprašanje vrnitve Gibraltarja Španiji vprašanje časti španskega naroda. Angleški listi pa objavljajo poročilo glasila falange, ki piše da je Španija pred vstopom v vojno. Oddelki vojske so baje že v Španiji Reufcv poroča: Gibraltar je utrjen in pripravljen na vsako vojno morebitnost. Napadi sovražnih letal dozdaj niso povzročali nobene bistvene škode. Po angleškem mnenju postaja Gibraltar od dne do dne važnejše pozorišče vojnih dogodkov. Rimske vesti pravijo, da je zgolj plod domišljije vest, po kateri je prišlo do upora v severni Afriki in na al-bansko-jugosiovenski meji in da so bili italijanski oficirji, ki so bili poslani, da napravijo red, ubiti od upornih Albancev. Nasproti tem vestem je bil na albanskem ozemlju v bližini grške meje ubit od Grkov znani albanski vodja Hodža. »Giornale d' Italia« piše, da Francija premalo misli na posledice svojega poraza. Francija se lepo zanaša na bodočnost in ne računa z bodočimi pogoji. Francija podeljuje odlikovanja generalom za dozdevne zmage v tej vojni. Vse to je brez koristi in zaman. Francija ne bo več velesila. Njen padec je popoln in njena vojska se ne more postaviti z nobeno zmago. Tako piše omenjeni italijanski list. Sicer pa Francoski list »Pariš Soir« to odkrito priznava, ko poudarja, da je francoski poraz brez primere v francoski zgodovini. Te dni sta se v nekem kraju ob črnem morju sestala rumunski kralj Karol in bolgarski kralj Boris. Do tega sestanka je prišlo po želji rumun-skega kralja Karola, ki je hotel na ta način pospešiti pogajanja in sporazum z Bolgarijo glede Dobrudže. Dasi je načelni sporazum že dosežen, so se vendar pri razpravi o podrobnostih pojavile nove težave, zlasti v pogledu nekaterih krajev, ki jih želi Rumunija obdržati, ki pa jih zahteva tudi Bolgarija. Zadni teden so nekateri listi pisali, da je Španija na pragu vojne proti Angliji. Smoter Španije v tej vojni naj bi bil Gibraltar in španski generalni štab se je baje že pripravil za to nalogo. Podoba pa je, da španske napovedi vojne Angliji zaenkrat še ne bo. Španski vojaški strokovnjaki so prepričani, da bi terjal napad na Gibraltar velike žrtve, kajti Angleži so obrambo v Gibraltarju v zadnem času silno ojačili. Baje so pripeljali tja več tisoč topov, ki so nameščeni v izvrstnih postojankah. Navzlic temu menijo Španci, da se jim bo posrečilo obvladati težkoče, ker jim ščitij ohrbet močna oporišča v Ceuti, Melili in Dadixu. Italijanske čete so začele prodirati v angleško Somalijo v Afriki. Zavzele so Zeilo. »Giornale d'Italia« piše, da se italijanska vojska ne bo ustavila na poti iz Zeile, ker je Zeila samo najvažnejše oporišče za nastop proti Adenu. Aden je tisti ključ, ki ga Italija želi dobiti v svoje roke in prav zaradi tega ključa je najprej segla po pristanišču Zeili. — Kakor poročajo iz Kaira, med obema vojskama v Somaliji še ni prišlo do boja. Angleži so šele na poti v Somalijo. V švedskem radiu je imel v okviru shoda socialnodemokratske mladine švedski ministrski predsednik Hansson kratek nagovor, v katerem je med drugim svaril pred govoricami o novi politiki Švedske. Hansson je dejal, da je švedska izgradila svojo demokracijo, s katere pomočjo so se uresničile marsikatere njene želje. Prav ti uspehi Švedske so v njej utrdili vero, da se bo Švedska tudi v demokraciji lahko prilagodila zahtevam zdajšnega časa. Glede obrambnega posojila, ki se ta čas podpisuje na Švedskem, je imel minister za narodno obrambo Skoeld preko švedskih radijskih postaj govor, v katerem je med drugim izjavil, da vsa švedska politika z neomajno odločnostjo stremi za tem, da se ohrani popolna neodvisnost švedska države. Dosedanje obrambne priprave švedskega naroda so deželo obdržale izven evropske vojne. Zaradi tega je treba vojaško pripravljenost Švedske, ki je dosegla tak uspeh, tudi v bodočnosti vzdrževati z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Skoraj vsi vodilni ameriški listi posvečajo svoje uvodnike uvedbi vojaške dolžnosti v Zedinjenih državah. »New York Times« poudarja, da je uvedba vojaške dolžnosti morda marsikoga v Evropi presenetila, toda iz tega lahko samo spoznajo, da ima tudi demokracija dovoljpamet S ,i ima tudi demokracija dovolj pameti, da se brani in da se pravočasno pripravi na obrambo. Mnogi Američani še morda pred dvema mesecema ne bi verjeli, da bi bilo v Ameriki glasovanje o kakem takem predlogu sploh možno. Danes se zdi vsakemu treznemu Američanu, ki ni pod tujim yplivom, samo po sebi razumljivo, da se Amerika pripravi na morebitni napad. »New York Post« zavrača grajo nekih ljudi glede uvedbe vojaške obveznosti in se bavi zlasti z onimi industrije!, ki se temu upirajo, češ da bi to odtegnilo delovne moči od industrije. List smatra, da imajo industrijci najmanj vzroka za pritožbe. Tudi dobičkoželjnosti se morajo postaviti meje. Ce morajo zdravi mladeniči in možje v vojsko, je pravično, da tudi industrijski bogatini doprinesejo svoj delež k državni obrambi, ne pa da iz državne stiske kujejo mastne dobičke. Zato smatra, da je nujno pogrebno, da država zajame tudi pretirane dobičke. Odbor za državno obrambo naj bi se poblastil, da prevzame v državno upravo vsa ona podjetja, ki bi se branila sprejeti državna naročila za državno obrambo pod pravičnimi pogoji. Dobiček podjetij naj se omeji na največ osem odstotkov. Na ta način bo država mnogo prihranila, obenem pa bo tudi industrija na pravičen način prispevala k državni obrambi. 0«!ai«lte v »Dnitiovlttl«! Gospodarstvo Tedenski tržni pregled GOVED. Za kg žive teže so se prodajali: v Kranju: voli I. po 9.50, H. po 8.50, III. po 7, telice I. po 9.25, II. po 8, III. po 7, krave I. po 8, II. po 7, III. po 6, teleta I. po 9, II. po 8 din; v Ptuju: voli I. po 7.50, II. po 6.50, III. po 5.50, krave II. po 5, III. po 4, teleta I. po 7 din; v Črnomlju: voli I. po 8, II. po 7.50, telice II. po 8, II. po 7.50, III. po 7, krave I. po 7 do 7.50, II. po 5.50, III. po 5, teleta I. po 8 do 9, II. po 8 din. SVINJE. Za kg žive teže so se trgovali: v Črnomlju: špeharji po 10, pršutarji po 8 dtovanje članov tega združenja v Sovjetsko Rusijo. Ta predlog je treba sprejeti z odobravanjem, toda obisk se ne bi smel prirediti samo za člane enega gospodarskega združenja, temveč za najširše vrste gospodarstvenikov vseh strok. Kakor doznavamo, so v tem oziru že storjeni koraki, ki so med našimi gospodarstveniki naleteli na ugoden odmev. Zelo verjetno je, da bo kmalu v Rusijo odpotovalo odposlanstvo naših gospodarstvenikov, ki bo na licu mesta preučilo vse možnosti zalaganja naše industrije z ruskimi sirovi na mi.« drvom v Ljubljani Po določbi urada za nadzorovanje cen je mestno poglavarstvo v Ljubljani določilo na-sledne najvišje tržne cene za prostorni meter drv na razkladalni postaji in v lesnih podjetjih: 1. za bukova polena I. vrste 125 din, II. vrste 105 din, III. vrste 95 din (vse z vštetim poslovnim davkom franko vagon, postavljen na postajo v Ljubljani); za bukove okrogli-ce, cepljene, je cena za 10 din nižja, za necepljene bukove okroglice in za odpadke na žagah pa je cena za 30 din nižja od cene za bukova polena; za bukove klade, panje ali panjače in šečnice je cena za 40 odstotkov nižja od bukovih polen; 2. za drva iz drugega lesa so določene cene v odstotkih cene za bukova drva, tako za polena kakor za okroglice, klade in sečnice, in sicer za gabrova drva 105 odstotkov, za lipova 95, za jesenova 92, za borova in smrekova 90, za hrastova in cerova 87, za jelševa 63, za topolova in vrbova 50 odstotkov cene, ki velja za enakovrstna bukova drva. Za drva, ki jih postavi proizvajalec ali preprodajalec kupcu na dom, se računa 25 din več od zgoraj navedenih cen. V tem znesku sta vračunana dovoz s postaje v skladišče preprodajalca in dovoz na dom kupca pri takojšnjem plačilu. Drva, kupljena franko skladišče trgovca, se računajo 15 din nad zgoraj navedenimi cenami. Posebej se računata oškodnina za žaganje, ki ne sme biti večja od 15 din za prostorni meter, in pribitek zaradi plačevanja v obrokih, ki na mesec ne sme presegati enega odstotka kupne vsote, katero kupec še dolguje za drva. Njegovo srce je vendar postalo skoro nedostopno zavoljo pasjega življenja, ki ga je že desetletja živel med jetniki v sibirskem snegu. »Premišljal sem o vaši zadevi!« je rekel naglo. »Mislim celo, da se mi posmehujete. Pazite se!« »Povejte mi vendar, kaj hočete od mene! Te komedije mi je dovolj. Nisem izgnanka!« »O tem ne dvomim. Ker nimate potnega lista, vas moram spremljati do Irkutska, da se vaša reč razjasni!« »Mirna Francozinja sem, ki potuje zaradi zabave...« Kozak se je glasno zakrohotal. »Vi se šalite! To imenujete vi zabavno potovanje? Vprašajte jetnike, ki so obsojeni na prisilno delo, ali jim je zimska vožnja skozi Sibirijo v veselje.« »Jetniki nimajo udobnih trojk in tudi ne smotra, ki ga imam jaz...« »Aha, zdaj boste povedali, zakaj ste tu! Vi imate določen smoter, zaradi katerega kljubujete mrazu in volkovom!« »Imam namen potovati k Tunguzom, k izviru Tunguske!« »Zakaj pa?« »Zavoljo preučevanja šeg tega nomadskega naroda!« »Kaj pa vas zanima pri teh divjakih?« »Članica sem narodopisne družbe v Parizu!« »Vi se norčujete iz mene! Bomo videli, če se bosta upali norce briti tudi iz guvernerja Vzhodne Sibirije.« »Ce me povedete h guvernerju, se bom pritožila nad njegovimi kozaki. Prav gotovo bom to storila! Potem boste videli, če se vam bo izplačalo takšno postopanje. Vaše ravna- nje z menoj, francosko državljanko, ne bo ostalo nemaščevano... Narednik vodnik, pe-ljimo se Irkutsk! Takoj! Moji konji so se že odpočili!« Kozak je nemo poslušal grožnje. Prav ima, je pomislil, prav lahko bom deležen nevšečnosti, če pride zadeva celo pred francoskega poslanika. Tudi pametnejši možgani, kakor so bili njegovi, bi si ne bili znali pomagati. Če bi le bil kakšen oficir v bližini, da bi mu izročil vso zadevo v ravnanje! Toda ob Vladimirki so bile samo kozaške postaje, ki so jim poveljevali naredniki vodniki, med katerimi so drugi še večji nevedneži kakor on sam. Prav za prav ni bilo drugega izhoda iz zagate kakor vožnja v Irkutsk. A kaj bo guverner napravil z njim, če se izkaže, da je bilo kratenje svobode tujki zares neupravičeno? Če bi šlo za lovce, kmete ali jetnike, bi ne bilo nič zlega. Zadeva je resna, zelo resna zanj. Seveda, dama nima potnega lista in ga hoče morda opehariti. Lahko je kakšna sumljiva oseba, hči ali sestra katerega izmed nevarnih izgnancev. Ubogi kozak je bil v zadregi. Tuhtal je in tuhtal. »Torej odpeljimo se!« je vzkliknila mlada deklica, ko je opazila njegovo oklevanje. »Saj me vendar ne boste držali v tej mišji pasti!« »Da, vaša milost, prav rad bi vas izpustil, toda potnega lista nimate! Ali vas niso oblastva v Tomsku prijela zaradi tega?« »N'sem potovala skozi Tomsk.« »A kaj so počeli z vami v Semipalasu, Om-sku in Jekaterinburgu?« »Tudi skozi te kraje se nisem vozila.« »Po kateri poti pa ste prišli v Sibirijo?« je vprašal narednik vodnik, ki so mu zadne izjave mladenke znova povečale sum. Njegova smehljajoča se usta so pokazala volčje zobovje. »Preko Urala, mimo Petropavlovska.« »To je sumljivo! Komur se ni treba bati oblastev, se ne izogiblje velikih mest in najboljših cest!« »Če bi bila potovala po velikih cestah, ne bi bila videla ne Uralskega gorovja in ne zlatih rudnikov!« »Vi ste bili v rudnikih?« Oči vojaka so se zabliščale od pohlepnosti. »Ali ste prinesli kaj zlata s seboj?« Marija Fedorovna se je razjezila. »Nikar mi ne zastavljajte tako neumnih vprašanj! Če me hočete peljati v Irkutsk, storite to, pa takoj! Nisem Rusinja in mi ni treba ubogati vas in vaših višjih! Ne brigajo me vaše postave! Hitro se peljimo, da boste čimprej deležni svojega plačila pri guvernerju!« »Počasi, počasi, draga golobica! Bomo že prišli v Irkutsk, kakor želite, a tako zelo se vam vendarle ne mudi... Za sto vragov, kaj ne vidite, kako zunaj sneži, in ne čujete, kako tulijo volkovi?« Skozi žvižganje burje se je razločno slišalo tožeče lajanje sestradanih živali. Volkovi so se zbrali okoli poslopja in bi bili skočili za vrat vsakomur, ki bi storil tako neumno dejanje, da bi stopil na prosto. »Ne bojim se teh živali!« je rekla Mariia skoro zaničljivo. Kljub temu se ni mogla ubraniti lahnega zgrožen j a. »Čeprav se jih vi ne bojite, golobica, se pa meni smili moje življenje. Ponoči se na Maline v kočevskem hribovju nudijo lep zaslužek V kočevskih gozdovih so dozorele maline. Najprej po hribovju okrog Sv. Roka in Sv. Ane, malo pozneje pa po grebenih na nasprotni strani Kočevja proti jugovzhodu. Tu je manj solnca, a več malinovih grmov. Ljudje hodijo dan za dnem zgodaj zjutaaj po maline z nahrbtniki in posodami Zene, dekleta in otroci, medtem ko možje letos laže dobe drugo delo. Po večini se ob večernih urah vračajo, nekateri pa ostanejo tudi po ves teden v gozdu in se šele na nedeljo vrnejo domov. Letos imajo maline lepo ceno, saj so skoraj za enkrat dražje ko lani. Marsikateri sto-tak ali celo tisočak bodo prinesle v družino. Te dni je huda eksplozija v Piacentu v Italiji razdejala veliko tvornico, v kateri so Italijani izd«lovali municijo. Nemški poročevalski urad navaja o tej nesreči tele podrobnosti: Pri eksploziji v Piacentu je bilo na mestu ubito 35 ljudi. Mnogo večje pa je število tistih, ki so pri eksploziji dobili hujše ali lažje poškodbe. Teh je približno 500. Med njimi je okoli 140 huje ranjenih in med temi 45 tako hudo, da je njihovo stanje nad vse resno. Okrog 360 oseb je dobilo k sreči le lažje poškodbe in so jih po zdravniškem pregledu lahko poslali v domačo oskrbo. Neki potovalec po otočju v Južnem morju pripoveduje zanimivo zgodbo o roparskem raku, ki pleza na palme in krade kokosove orehe. »Ko je plaval pod mirno površino morja,« pripoveduje potovalec, »je bil videti bomo vozili. Ko se bo začelo daniti, bomo videli, kako bo.« »A kaj naj počnem medtem?« »Ce hočete, bom delil z vami svojo ubožno večerjo. Imam sicer samo suh kruh in nekaj polenovke. Moža, ki bi bil moral pripeljati živež zame in za moje ljudi, so med potjo požrli volkovi. Zal so zveri čisto izpraznile tudi zaboje z živežem Starega kaznjenca sicer ni škoda, toda po živilih mi je žal.« »Jaz imam mnogo boljše reči v predalu svoje trojke!« je reklo mlado dekle. »Ako vam je prav, vam dam nekaj svoje zaloge.« »Aii imate po naključju s seboj kaj steklenic vodke?« je vprašal" kozak s hlepečimi očmi. »Vodke nimam, toda ingverjevo žganje in rum imam. Oči narednika vodnika so se zabliskale. Strastno je bil vdan alkoholu. »Tudi vaši ljudje naj dobijo svoj delež! Pokličite mojega slugo!« Čuden nasmešek se je poigraval okoli Marijinih lepih ust. Kozak je bil očaran. Poklical je skozi vrata: »Otročiči, hitro pokličite Poljaka! Dama nam bo dala ingverjevega žganja!« »Boš videl, koliko!« si je mislila mladenka. »Kdo ve, če me boš potem še mogel povesti v Irkutsk!« Dala je vstopivšemu slugi znak. »Dimitrij, prinesi živil! Predvsem pa pijače! Mnogo steklenic, ali čuješ?« »Takoj, gospodična!« Poljak je prikimal. Takoj je bil prepoznal njeno namero. Prekupčevalec jih na kraju samem v hribu plačuje kilogram po 5.50, medtem ko so bile lani za dobra dva dinarja cenejše. Priden nabiralec jih nabere tudi do 15 kilogramov dnevno, posebno letos, ko jih. je izredno mnogo. Prekupčevalci si p oskrbe ob pravem času monopol, tako da nihče ne sme brez dovoljenja nabirati maline. Tudi prodajati jfh je treba le njim. Po Kočevju so nabiti oglasi, M opozarjajo, da je za nabiranje potrebno dovoljenje. Take reči naj bi se odpravile, da bi se siromakom omogočil vsaj ta zaslužek brez ovir in sitnosti. Grozno razdejanje je eksplozija povzročila na tvorniških poslopjih samih. Gavno tvor-niško poslopje je čisto razdejano in bo le del strojev morda mogoče še uporabiti. Na kraju, kjer je doslej stala tvornica, bodo ruševine odstranili in takoj začeli graditi nova tvorniška poslopja. Zaradi te strahotne eksplozije je prišlo ob zas'užek in kruh veliko število delavcev, ki pa jih bodo za toliko časa, dokler ne bo tvonrca znova zgrajena, zaposlili po drugih italijanskih municij-skih tvornlcah. Kako je nastala ta strašna nesreča, poročilo ne navaja. kakor grda majhna pošast. Počasi in zaspano se je pomikal proti kokosovim oalmam. Ko je prilezel do neke palme, je plezal po sivem deblu navzgor. Nek domačin je izjavil, da ga hoče ujeti. Napravil je past v obliki je voznik. Oba sta bila obložena z živili in steklenicami. Postavila sta mizo pred peč in jo lepo prekrila z najlepšim damastom in srebrnim priborom. V sredo sta postavila celo gnjat, kozarec kaviarja, več pločevinastih škatel kon-serviranega mesa in fino pecivo poleg šestih steklenic. Narednik vodnik in njegovi ljudje so s poželjivimi očmi sledili pripravam za veselo pojedino. O vseh teh okusnih rečeh so pač že pogosto sanjali, pokusili pa jih še niso nikdar ... Usojeno jim je pač bilo, da so se morali preživljati le s sivim kruhom in suhimi ribami iz Bajkalskega jezera. Posebno steklenice so bile zanje nepremagljiv čar. Mlada dama je sedla in povabila narednika vodnika, naj prisede k njej. Dimitrij je moral skrbeti za štiri ostale vojake. Z drznim zamahom sable je narednik vodnik presekal steklenici z rumom vrat. »Oprostite, milostljiva, ta način je najhitrejši.« Nalil je dva kozarca in svojega izpraznil v dušku, kakor bi bila v njem nedolžna voda. Cmoknil je z jezikom is vzkliknil: »Na vaše zdravje, draga dama!... Pri Bogu, mislim, takšnega žganja niti na dvoru ne dobiš zlahka!« Nato je zlil drugi kozarec vase. Ko si je tako nekoliko ogrel želodec in si razdražil tek, je dobri vojak začel s požre-šnostjo aligatorja požirati gnjat, kaviar in meso. 19 poglavje KOZAŠKO POPIVANJE Medtem ko je narednik vodnik z naraščajočim tekom tlačil vase dobrote, so njegovi enega metra dolgega in 15 cm širokega venca iz blata in listov. Nato je splezal na 12 metrov visoko drevo in položil ta venec pod krošnjo okoli debla. Potem smo čakali, kaj bo. Jasno smo razločili neki praskajoči šum in v naslednjem trenutku je padel velik kokosov oreh na tla. Potem sem zaslišal neko šumenje in sem zagledal raka, ki je plezal navzdol. Ko je dospel do venca iz blata in listja, je nekaj časa tipal, potem pa se je v moje presenečenje spustil z debla na venec in treščil v globino. V zraku je še divje mahal s škrgami. Padel je na skale pod drevesom na hrbet, oklep mu je počil in tako je obležal, ne da bi si mogel pomagati.« Otočani so potovalcu pojasnili, da misli rak, ko se dotakne venca iz blata in listja, da je dospel že do zemlje. Zato se z drevesa spusti, da bi poiskal kokosove orehe, ki jih je prej »dtrgal na drevesu. Trup tega raba je bil dolg 60 cm in 40 cm širok. X Trije čla«i avstralske vlade so se ponesrečili s potniškim letalom. Te dni se je nad letališčem v Canberri ponesrečilo potniško letalo ,pri čemer so se ubili trije člani avstralske vlade in načelnik generalnega štaba. Mrtvih je vseh 10 potnikov, med njimi minister za vojsko Street, letalski minister Fairbairn, podpredsednik izvršnega odbora vlade Gul-litt in načelnik generalnega štaba White. X Zedinjene države bodo lahko izdelale letno 18.060 letal. Doslej je ameriška produkcija letal znašala letno 11.000 kosov, odslej pa bo znašala zmogljivost letalskih tvor-nic 18.OSO letal letno. X V Ameriki izdelujejo nov tip tankov. Ameriške tvornice tankov so začele izdelovati nov tip tankov, napravljen po izkustvih voine na belgijskem in francoskem bojišču. X S;n Zite se je prijavil v angleško vojsko. Kakor roročaio iz New Yorka, se ie javil v angleško voisko sin bivše avstrijske cesarice Zite nadvojvoda Robert. Ni pa znano a'i so ga Angleži sprejeli za vojaka. X Tudi na Grškem bo slab pridelek. Le-tošno vreme ni prizaneslo niti Grčiji, čeprav leži daleč doli na jugu. To lahko skleDamo ie poročil, ki govore o letošnih pridelkih. Pravijo namreč, da bo letošna žetev n» ^"škem za štiri do pet odstotkov slabša, kakor je bila lanska. Tudi vinogradi so zaradi slabega vremena prpcei T ~ }n tobaka, oraviio, bo letos na Grškem dovolj X V Italiji imajo štiri ortz,,. dni. Od 30. julija imajo v Italiji četrti brezmesni dan v tednu. Od tega dne naprej se je pridružil okoli peči sedeči tovariši izpili vrsto kozarcev, ki sta jim jih zmerom spet nalivala Dimitrij in voznik. Marija Fedorovna je stalno pazila na svojega primiznega tovariša. Zeljno je čakala uspeha svoje zvijače. Narednik vodnik je bil navajen pijače, vendar ie alkohol močno učinkoval nanj. Sekal je steklenicam vratove in pil nepretrgano zdaj na zdravje lepe Francozinje, zdaj na zdravje cara. Nazdravil je celo volkovom, ki so mu bili poskrbeli za tako lep večer. Njegove oči so se že motno bleščale in njegov obraz, ki je bil podoben obrazu starega medveda, je žarel, kakor bi mu bila udarila vsa kri v glavo. Prižgal si je bil silno dolgo pipo ter ie menjaje puhal in pil. Tudi ostali vojaki so bili že zelo trdi. Ko so bile štiri steklenice ingverjevega žganja izpraznjene, je prinesel voznik na Dimitrijev namig štiri nove steklenice, zdaj polne viskija. Bila je zadna reserva. Viski so pivci glasno pozdravili. Seveda je narednik vodnik terjal eno steklenico le zase, čeprav se je že komaj držal pokoncu. »Lep večer ste nam pripravili, vaša milost. Ostal mi bo, častna beseda, za zmerom v spominu. Še nikdar v življeniu se nisem spoznal s tako ljubeznivo in velikodušno damo! Da, Francozinje! Naj živi Francija in njeno ženstvo!« Pri teh besedah je spet obglavil steklenico z žganjem. Marija se je smejala. »To steklenico mi je daroval neki bogat Američan v Petrogradu.« »Bili ste v Petrogradu in niste tam poskrbeli za potni list? To je slabo! Ah ne, takšen bedak sem! Dejstvo, da nimate potnega lista, mi je baš pomagalo do tako krasne zabave nocoj.« (Da 1 j e) j Strašna eksplozija je razdejala tvornico munidje Kako veliki morski rak krade kokosove oreke trem brezmesnim dnem, to je sredi, četrtku, Žetku, še torek. Torek pa ni tako odločno rezmesen dan, ker smejo v torkih jesti v gostinskih obratih gnjat, salamo in razne druge svinjske dobrote. Dovoljena je tudi divjačina vseh vrst. X Za železno disciplino pri delu v Rusiji. Tass poroča iz Moskve: V vsej Sovjetski Rusiji se vodi borba proti »progulšoikom«, to je brezvestnežem, ki ovirajo delo in tako delajo škodo gospodarskemu napredku in obramr foni moči države. »Progulščiki« so tisti delavci, odnosno nameščenci, ki neredno prihajajo na delo. Ti bi se rajši sprehajali in zaradi njihovega brezvestnega delovanja pada večina bremena na njihove resne tovariše, ki spet zaradi njih ne morejo pravočasno in v redu opraviti delo. Razen tega ubijajo »progulščiki« voljo za delo pri ostalih delavcih in nameščencih. »Letuni« pa so tisti delavci ali nameščenci, ki nikakor ne vzdržijo pri enem delu, temveč »letajo« iz enega podjetja v drugo. Dne 26. julija letos je bil izdan poseben ukaz proti tem brezvestnim delavcem in imajo ravnatelji tvornic in drugih podjetij dolžnost, da začno čim hujšo borbo proti progulščikom in letunom. Ukaz določa, da je treba te škodljivce pridelovanja izročiti sodiščem in jih strogo kaznovati. Tisk ostro napada ne samo progulščike in letune, temveč tudi brezbrižne načelnike, ki gledajo skoei prste in teh brezvestnih ljudi ne pošiljajo pred sodnike. Prav tako žigosajo tudi vse mile sodne razsodbe o takih dejanjih. Listi soglasno terjajo železno disciplino pri delu. XNov podpredsednik ruske vlade. Bivši sovjetski komisar za vojsko Vorcšilov je bil imenovan te dni za podpredsednika sovjetske vlade. Sovjetski tisk pozdravlja to imenovanje. X Slovaška bo letos razstavljala v Beogradu. Slovaška se pripravlja za udeležbo na letošnih mednarodnih vele-sejmih v Beogradu na Dunaju in v Leipzigu. Poročilo iz Bratislave pravi, da riristejni slovaški činite'ji pripisujejo posebno veliko pozornost udeležbi slovaške republike na beograjskem velesejmu, ker bo to nrva njena tovrstna udeležba na Balkanu. Med drug'm bo na beograjskem velesejmu razstavljala kemičn° izdelke, izdelke livarske in tkaninske industrije, izdelke napirne industrije, umetno svilo in drugo. Obenem bo to priložnost izkoristila tudi v ta namen, da bo skušala zbuditi pri nas zanimanje za svoje toplice v Pištlamh, kamor radi zahaiajo tujci tudi iz drugih držav, posebno iz Nemčije. X Civilne žrtve letalskih napadov na Anglijo. Angleška vlada je uradno objavila, da je bilo v juliju zaradi letalskih napadov ubito 285 civilnih oseb, 321 pa huje ranjenih. Med mrtvimi je 187 moških, 48 žensk in 23 otrok. Med ranjenimi pa je 227 moških, 77 žensk in 18 otrok. X Prijatelje Sovjetske Rusije na Finskem preganjajo. Finska oblastva so zaprla predsednika Društva prijateljev Sovjetske Rusije. Uvedena je bila stroga preiskava o tem, odkod je društvo dobivalo denar. Ruski tisk zaradi tega napada finska oblastva. X V osmih urah tri zračne bitke. Listi, ki so izšli v soboto, so obširno poročali o zračni bitki, ki se je vršila v četrtek 8. t. m. v bližine angleške obale. Iz teh poročil posnemamo nekatere zanimivosti. Napad je veljal dvema konvojema (konvoj je skupina vojnih ladij spremljajočih trkovske ladje). Nemci so poslali proti njim v boj hitre čolne, kakr-Snih se poslužujejo na področju Severnega morja in Rokavskega preliva. Angleži so pri tem najprej izgubili tri obalne lad|e. Takoj nato je prišel letalski napad s približno šestdesetimi letali. Bilo je ob devetih zjutraj. Dve uri pozneje je sledil drugi spopad, ki je trajal celo uro. Zdaj so Nemci napadli angleške ladje s 150 strmoglavci in lovskimi letalL Tretji napad se je izvršil okoli petnajste ure. Tudi tega napada se je udeležilo približno tolikšno število letal kakor drugega. Bitka je spet trajala celo uro. Po sodbi ameriških listov je bila ta bitka do tega dne največja letalska bitka v zdajšni vojni. Nemci so se ob tej priložnosti poslužili letal in hitrih čolnov. Angleške ladje so se zaščitile z mrežo zapornih balonov in so Nemci več teh balonov sestrelili. Ameriški poročevalci sodijo, da je v treh napadih sodelovalo okoli 360 nemških letal (bombnikov in lovcev). Po nemških poročilih je bilo 15 angleških ladij potopljeno, sedem pa hudo poškodovano. Tudi letalske izgube so blie zelo znatna Nemška letala so pri tem napadu uporabila čisto nov način napada. Letela so v treh »nadstropjih« nad anglešikimi lovci, da so zaščitila strmo-glavca, ki so napadali pod njimi. Angleži pravijo, da jim novi način napada ni povzročil posebne škode. X 60 novih tvornic orožja in municije zgrade v Zedinjenih državah. Pomočnik ameriškega ministra za vojsko je izjavil časnikarjem, da bo ministrstvo za vojsko v Zedinjenih državah zgradilo 60 novih tvornic za orožje in strelivo. Izdatki za te nove tvorni-ce bodo znašali v naši valuti 700 milijonov dinarjev. V teh tvornicah bodo lahko sproti izdelovali toliko streliva, kolikor ga v vojnem času porabi vojska dveh milijonov vojakov. X Kdo je odgovoren za poraz Francije. Poveljnik francoske vojske v Angliji general de Gaulle je imel po radiu govor, v katerem je izjavil, da sede v sedanji francoski vladi še vedno ljudje, ki so odgovorni za poraz Francije. X Premog v Italijo, živila v Nemčijo. Po uradni izjavi italijanskega prometnega ministrstva je Nemčija kljub silni obremenitvi železnic s prevozom čet in vojnega blaga tudi v mesecu juniju v redu izvršila pogojeno dobavo premoga Italiji. V imenovanem mesecu je bilo dobavljeno Italiji 108.000 vagonov premoga, kar predstavlja doslej največjo mesečno količino. V istem času je tudi Italija povišala svoje živilske dobave Nemčiji ter je odposlala 12.413 vagonov živil, medtem ko rv> živilske dobave v maju znašale le okoli 6.171 vagonov. X Snlošna vojaška obveznost v Mehiki. Poslanska zbornica v Mehiki je soglasno sprejela zakonski osnutek o splošni vojaški obveznosti. Soglasno je tudi sklenila, da se ustanovi vrhovni svet za narodno obrambo. X Velik razvoj železnic v Rusiji. Moskovska »Pravda« objavlja podatke, ki kažejo razvoj ruskih železnic v zadnih letih. Po teh podatkih naložijo ta čas v Rusiji vsak dan 108.000 do 110.000 železniških vagonov. Od začetka druge petletke, to je od 1. 1938., se je število vagonov povečalo za 186.000 in lokomotiv za 6.000. V tem času so elektrifici-rali še 1870 km železnic. »Izvestja« poročajo, da so v Rusiji v zadnjih dvajsetih letih zgradili 14.500 km novih železniških prog. Samo za tretjo petletko (od 1. 1937. do 1. 1941.) je v načrtu gradnja 11.000 km novih prog. X Več milijonov let staro jajce. Kalifornijsko vseučilišče ima posebno jajce. To jajce je namreč okamenina in ga je našel neki iskalec zlata ob reki Gili v Arizoni v trdem apnencu. Ko so ga previdno izluščili iz ka-menitega plašča, so ugotovili, da se po obliki ne razlikuje od navadnega gosjega jajca. Njegova lupina je ohranila prvotno sestavo. Po mnenju strokovnjakov je jajce staro nekoliko milijonov let. X Električno drevo. Med najčudnejša drevesa na svetu spada električno drevo, ki rasa v pragozdovih Srednje Indije. Listi tega drevesa so izredno občutljivi in tako nabiti z elektriko, da dobiš električni udarec, če se jih dotakneš. Koliko elektrike imajo, je razvidno iz tega, da vplivajo še na daljavo nad 200 m na magnetno iglo. Sila elektrike v listih je v raznih dnevnih časih različna. Najmočnejša je opoldne, najšibkejša pa okrog polnoči. V vlažnem vremenu je skoro ni. Zelo umljivo je, da se ptice tega drevesa izogibajo in da tudi žuželke niso nikoli videli na njem. i X Kakšna ženska je lepa na otoku CeyIo-nu. Pri Singalih, gorskem plemenu na otoku Ceylonu, imajo za žensko lepoto 46 znakov. Nekateri izmed njih bi najbrž ne naleteli na soglasje poznavalcev ženske lepote pri nas, ker so dokaj čudni. Singali zahtevajo, naj segajo ženski lasje do kolen in naj bodo lepo nakodrani. Oči lepe ženske morajo imeti barvo safirja, lica pa barvo listov manile. Obrvi morajo biti zbočene ko mavrica, nos pa lepo ukrivljen in oster. Ustnice se morajo svetiti, vrat pa naj bo debel in okrogel. Boki priznane lepotice so zelo široki, pas pa vitek. Noge in roke naj se zožujejo proti kolenu, odnosno proti komolcem. Koža mora biti mehka in nežna. Lepota Singalk je zelo kratka. Začenja se s 13 leti, ko se dekleta navadno že omože, konča se že z 20 leti, ko velja Singalka že za starko. X Novi zlati rudniki v Rusiji. V Sverd-lovsku blizu Perma sta zakonca Rjaškani-nova našla v opuščenem zlatem rudniku kepo zlata. Rudnik so bili opustili pred letom Sni, ker so smatrali, da je že izčrpan. Na osnovi te najdbe so v rudniku takoj obnovili delo. V Nevjansku, takisto v bližini Perma, so odkrili novo ležišče zlata, o katerem sodijo, da je izredno izdatno kajti že prvi dan so izkopali zlata v teži več kakor treh kilogramov. X Japonska ima 4000 zdravnic. Študiran je žensk na Japonskem stalno napreduje, kar je razvidno že iz tega, da ima Japonska zdaj 4000 zdravnic in 2000 visokošolk medicink. Kajj fraifio videli na jesenski prireditvi Ljubljanskega velesejma Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II. bo v Ljubljani od 31. avgusta do 9. septembra velesejmska prireditev. V splošnem delu bodo razstavljeni: strojna in kovinska industrija, fina mehanika, radio in elektrotehnika, razsvetljava in kurjava, vozovi, kolesa, motorna kolesa, šport, kmetijski stroji in orodje, lesna industrija, pletarstvo, šče-tarstvo, igrače, usnje in galanterija, krznar-stvo, papir in pisarniške potrebščine, kemična industrija, živilska industrija, steklo, porcelan, keramika, bižuterija, glasbila, stavbarstvo in gradbeno tvorivo in razne novosti. Posebne razstave bodo: pohištvo in stanovanjska oprema, mala obrt, tujski promet (priredita zvezi za tujski promet v Ljubljani in Mariboru), motorna in brezmotorna letala z modeli (priredi aeroklub »Naša krila« v Ljubljani), aktivna in pasivna obramba pred napadi iz zraka (priredi zaščitni urad mestnega poglavarstva v Ljubljani), zobna tehnika (priredi Društvo zobnih tehnikov ob svojem 301et«em jubileju), naša vsakdanja prehrana (priredi Zveza gospodinj), cvetje in zelenjava (priredi vrtnarski odsek Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani), perutnina, golobi in kunci (priredi Društvo malih živali« v Ljubljani) in likovna umetnost. Za razstavno blago so dovoljene izdatne prevozne, carinske in trošarlnsike olajšave. Na jugoslovenskih železnicah bodo imeli obiskovalci velesejma brezplačen povratek. Na postajni blagajni bodo kupili poleg vozne karte še rumeno železniško izkaznico za 2 din. Ko dobe potrdilo o obisku velesejma, bodo imeli s to izkaznico in staro vozno karto brezplačen povratek. Vozna olajšava bo veljala za dopotovanje od 26. avgusta do 9. septembra in za povratek od 31. avgusta do 14. septembra. Na parnikih Jadranske in Dubro-vačke plovidbe bo veljala vozna karta nižjega razreda za vožnjo v višjem, na parnikih Zetske plovidbe pa polovični popust na voz-nini. t Razstavni prostor meri 40.000 kv. metrov. Ljubljanski velesejem ima lepo, prostrano zabavišče, ki nudi obiskovalcem mnogo razvedrila, kapljico iz domačih vinogradov in pivovarn in dober prigrizek domače živilske industrije in obrti. Posebna zanimivost bodo večerne gledališke predstave »Totega teatra«. Tekmovanje jugoslovenskih harmonikarjev, ki je na Ljubljanskem velesejmu že v stari navadi, bo v nedeljo 8. septembra. Za obiskovalce velesejma (izvzeti so imetniki stalnih legitimacij za Ljubljano) je uprava pripravila lepo število izbranih daril (motorno kolo, radijski aparat, šivalni stroj, harmoniko, mnogo koles, preproge, pohištvo, br-zoparilnik, otroški voziček, večje število ur, vino, žganje, pivo, rogaško slatino, kravate, izlete s parnikom v Kotor in številna bivanja v kopališčih, letoviščih in zdraviliščih). Darila bodo izžrebana 9. septembra na velesejmu. Liubliana od 18. do 25. avgusta. Nedelja, 18. avgusta: 8: Jutrni pozdrav. — 8.15: Ruski sekstet. — 9: Napovedi, poročila. 9.15: Orkestralni koncert (plošče). — 10: Prenos slovesnosti Zveze bojevnikov z Brezij. —• 111.45: Samospevi Marte Repovš-Radmanovl-čeve (pri klavirju prof. Lipovšek). — 12.30: Objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 17: Kmetijska ura: Hlevski gnoj in gnojnica (inž. Jože Suhadolc). — 17.30: Tamburaški orkester »Kolo« iz Trbovelj; vmes plošče. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Turizem v hrvatski banovini (Ivica Šiprak). — 19.40: Objave. — 20: Iz slovenskih krajev (plošče).. — 20.30: Operetni večer (Dragica Sokova, Andrej Jarc in radijski orkester). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za oddih (plošče). Ponedeljek, 19. avgusta: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Odmevi iz Poljske (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Jezik staro-srbskih povelj in naš južni dialekt (dr. Mi-livoje Pavlovič). — 19.40: Objave. — 20.10: Ljudsko zdravje v Sloveniji: Alkoholizem (dr. Ivo Pire). — 20.30: Koncertni večer. Sodelovala bosta Fanika Brandl-Jevdjenijevi-čeva (violina solo) in radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Prenos plesne glasbe iz restavracijskega vrta »Zvezde«. Torek, 20. avgusta: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Citrarji in šramli (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Nanovedi. — 13.02: Opoldanski koncert (Ivan Deržaj in radijski orkester). — 14: Poročila. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Predavanje štaba pokrajinske zračne obrambe. — 19.40: Objave. 20: Gospodarski pregled (Drago Potočnik). 20.10: Kako se bomo znebili tujk (prof. Etbin Boje). — 20.30: Pester spored. Sodelovali bosta Tea Lovrenčevičeva, prof Lipovšek (spremljava) in radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Pisana šara (plošče). Sreda, 21. avgusta: 7: Jutrni pozdrav. — V.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: V modernem ritmu (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Iz čeških oper (plošče). — 14: Poročila. — 18.30: Mladinska ura: Za mlade naravoslovce (Miroslav Zor). 18.45: Le brez skrbi (plošče). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Vzgojni pomen gledališča (Ciril Debevec). — 19.40: Objave. — 20.10: Moderne teorije o psihologiji mase (dr. Emil Hrovat). — 20.30: Melo-dy-jazz. — 21.15: Kvartet mandolin. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Kvartet sester Stritarjevih (na harmoniko bo spremljal A. Stanko). Četrtek, 22. avgusta: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Vesele popevke (plošče). — 12.30: Poročila, objave — 13: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Predavanje ministrstva za telesno vzgojo naroda. — 19.04: Objave. — 20.10: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). — 20.30: Fantje na vasi. — 21.15: Reproduciran koncert simfonične glasbe. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Vesel spored radijskega orkestra. Petek, 23. avgusta: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Naše veselje (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 14.10: Tedenski pregled Tuj-skoprometne zveze. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Bosanski satirik (Srd j a Djoki). — 19.40: Objave. — 20: Deset minut za planince. — 20.10: Spet so se odprla šolska vrata (Lebarjeva). — 20.30: Domači koncert (Mirko Premelč, Stanko Avgust — spremljava in radijski orkester). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Nekaj komornih srrokov (plošče). Sobota, 24. avgusta: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Plošča za ploščo — pisana zmes. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.03 Plošča za plo-Sčo — pisana zmes. — 14: Poročila. — 17: Otroška ura: Počitniške dogodivščine treh navihancev (članice narodnega gledališča). Popotnikovima Most pri Petanjcih izročen prometu Murska Sobota, avgusta Dolgoletne želje Prekmurcev po zvezi z ostalo Slovenijo so se uresničile. Pred dvema letoma so bila v Ljubljani na javni dražbi oddana dela za nov betonski most čez Muro pri Petanjcih. Gradnjo novega mostu je prevzelo gradbeno podjetje »Slograd« iz Ljubljane in jo zdaj dovršilo. Se pred vojno in med njo je bil brod edino prometno sredstvo čez Muro. Sele po vojni je bil zgrajen lesen most pri Veržeju. Ver-žejski most pa je v zadnjem času že v zelo slabem stanju. Sicer pa je veržejski most za večji del Prekmurja tudi precej odročen. Razen veržejskega mostu obratuje na več krajih čez Muro tudi brod, toda prevoz z bro-dom je zelo zamuden. Zdaj zgrajen most pri Petanjcih je dolg okrog 100 metrov in zgrajen približno 6.5 m nad navadno gladino vode, zaradi česar so morali napraviti precejšen nasip, za kar so porabili veliko količino tvoriva. Dobili so ga delno na mestu, delno pa so ga dovažali od drugod. Nasip je približno štiri metre visok in tri do štiri metre širok. Po nasipu teče cesta od mosta do Radencev, katero so morali zaradi mostu preložiti. Ozemlje, kjer teče nasip, pogosto Mura preplavi in so zaradi tega morali narediti več prepustov, čez katere držijo mostovi. Most je bil te dni odprt in izročen prometu. Strašen roparski umm v Halazah Sv. Barbara v Halozah, avgusta. Blizu Sv. Barbare v Halozah stoji prijazna vasica Medribnik. Hiše v tej vasici so precej oddaljene druga od druge. Tako stoji tudi hiša trgovca Rudolfa Debeljaka na osamljenem kraju. Tu se je zgodil v noči na nedeljo strašen zločin. Trgovec Debeljak je že nekaj časa na orožnih vajah. Doma mu je vzorno vodila trgovino njegova žena Julijana. V soboto zvečer je bila zaposljena z raznimi deli do 23. ure. Okrog polnoči pa so napadli hišo razbojniki. Začeli so streljati skozi okna v sobo in razbijali so vrata, da so vdrli v hišo. Pretaknili so vse kotičke in odnesli čez 40.000 din gotovine in za 1000 din tobaka in jestvin. Nato so zbežali proti hrvaški meji. Ko so prišli sosedje gledat, kaj se je zgodilo, so našli hišo vso razbito, Julijano De-beljakovo pa mrtvo. Smrtni strel je dobila naravnost v srce. Njenega šestletnega sinčka so našli ljudje živega. Bil je ranjen v levo stegno in do smrti prestrašen, tako da ni mogel dati nikako pojasnilo o nesreči. Razbojniki so menda najprej vdrli v neko zidanico v bližini Sv. Barbare in tam popili precej vina. Nekdo je srečal malo pred napadom v bližini Debeljakove hiše večje število moških, ki so bih po obrazih namazani s sajami, oboroženi pa z motikami in krampi. Roparji so ga opazili, niso mu pa napravili ničesar žalega. Le nekdo je zaklical za njim grdo psovko v hrvaščini. Ta priča sodi, da je bilo neznancev šest do deset. Oboroženi so bili, kakor smo že omenili, s poljskim orodjem, imeli pa so še kaka dva samokresa in dve lovski puški. Orožništvo je šlo takoj na delo, da bi roparsko tolpo čim prej izsledilo. Menda je za zločinci že našlo sled. 17.30: Med igračami (plošče). — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Radijski orkester. —* 18.40: Uprava stare Ljubljane (Viktor Ste-ska). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Naši Primorci (Nikola Pavelič), — 19.40: Objave. — 20: Zunanje-politični pregled (dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: Jože Vombergar: Nesrečni Job. — Vesele in žalostne iz življenja Jake Smodlake in njegovih. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester. Sin je ustrelil očeta Kranj, avgusta Nedavno noč se je zgodil v Predosljah pri Kranju strašen zločin. Kmalu po polnoči sta počila pri Dolharjevih dva strela, nato pa' se je v hiši posvetila električna luč. Domača hči je planila v vas klicat sosede, češ da se je zgodil roparski napad. Ko so sosedje prihiteli v Dolharjevo hišo, so našli 701etnega gospodarja Franca Dolharja ležati krvavečega na postelji. Poklican je bil tudi Dolhar-jev najstarejši sin France, ki ima v bližini lastno domačijo. France je ugotovil, da je oče še dihal. Nemudno je pohitel v Kranj po zdravnika, med potjo pa je o dogodku obvestil orožnike v Predosljah. Čeprav je bilo le malo upanja, da bi Dolharja ohranili pri življenju, jfe dr. Petrič na željo sina Franca odredil prevoz v ljubljansko bolnišnico. Ko so gospodarja odpeljali, so orožniki uvedli preiskavo in so povrsti zaslišali vse domače. Mlajši sin Tone je edini vedel določneje povedati, da se je ponoči izvršil roparski napad in da je ropar ustrelil očeta, nato pa streljal tudi nanj v njegovi sobi, kar dokazuje luknja v divanu. Tonetovo izpovedovanje pa se je orožnikom brž videlo sumljivo. Res so našli luknjo v divanu, toda sicer ni bilo nikakih sledov za roparji. Orožniki so trdneje prijeli Toneta, ki se je brž zapletel v protislovja in naposled priznal, da je Sam ustrelil očeta. Kakor je iz vsega razvidno, je svoje dejanje izvršil čisto premišljeno. Dolharjevi so premožni. Imajo poleg obsežnega posestva žago z lastno elektrarno in mlin, kar jim omogoča precej udobno življenje. Na žalost pa je bil oče strasten pravdar in samosvoj človek, kar je sina privedlo do sklepa, da spravi očeta s sveta in da svoj zločin prikrije z izmišljenim roparskim napadom. Toneta so orožniki oddali v sodne zapore v Kranju. Preiskava se nadaljuje. Ženski cestnik »iWWW«MPWBagBgB«l|l HimiMUl 1'NII ........II I II Za kuhinjo Grahova kašnata juha. Skuhaj v treh litrih slane vode en liter zelenega graha. V kožici napravi masleno prežganje (to je s sirovim maslom in moko), prideni pretlačeni grah in zalij z vodo, v kateri si ga kuhala. Prideni sesekljan zelen petršilj in daj z opečenimi žemljami na mizo. Praktičm nasveti Pri umivanju rok si rokave zavihaj. Tako ti ostanejo rokavi na koncih dalje časa čisti. Važnega perila ne hrani zmešanega v košari. Posamezne kose je treba prej posušiti, da se ne pojavi rja na njih, kar se pozneje le težavno odstrani. Perilo naj se tudi ne hrani v posodi, ki ne pušča zraka. Pri odstranjevanj« madežev se tkivo lahko pokvari. V hudih primerih je boljše, da daš madeže odstraniti v čistilnici. V zrcalo naj ne sije solnce, če nočeš, da se ti zrcalo ne pokvari. MODERNA PESEM Kunigunda sedi pri klavirju in se pridno uči peti. Pa jo piči osa, da plane pokoncu in začne klicati na pomoč. Nihče v hiši se ne gane. Kunigunda hiti v kuhinjo in se začne jeziti: »Zakaj pa nikogar ni, če kličem na pomoč? Osa me je pičila.« »Ah, uboga gospodična,« se opravičuje kuharica, »mislili smo, da ste peli moderno pesem ...« MELINCI. Naab vas stoji ob Muri, kar je združeno z mnogimi nevšečnostmi zaradi pogostih povodnji. Tako je ob povodnji 1. 1937. Mura odnesla celih 15 oralov najboljše orne zemlje in travnikov. To pomeni za vas, ki ni bogata, veliko škodo. Mnogi vaščani so v neposredni nevarnosti, da jim Mura ne odnese zemlje z domačijami vred, saj jim dere že tik pod okni. Zasilne jeze, ki so bili zgrajeni po povodnji 1. 1937, voda vztrajno ruši in odnaša. Zato bi bili oblastvom zelo hva-lcvni, če bi nas s temeljito regulacijo Mure enkr-at za vselej rešila skrbi. SKOMARJE. Po dveletnem službovanju se je pred dnevi poslovil od Skomarja g. Ivo Pečnik, eden najbolj priljubljenih učiteljev, kar jih je doslej službovalo v naši šoli. Premeščen je bil v Svibno nad Radečami. Ko je bil pred dvema letoma premeščen po službeni potrebi iz Radeč pri Zidanem mostu na našo enorazrednico, ga je hudo zadelo, ker je moral iz svojega rojstnega kraja, kjer je dolga leta služboval. V Radečah je moral pustiti tudi svojo družino. Od začetka zelo potrt se je počasi privadil novemu kraju. Njegovi učenci so ga vzljubili kakor očeta, kar je pokazalo tudi slovo ob koncu šolskega leta. Za časa svojega službovanja pri nas se je odločno zavzemal za razširjenje naše enoraz-rednice in dosegel dvorazrednico. Obudil je tudi delovanje za napravo vodovoda v naši vasi. Kot odličen poznavalec gospodarstva je takoj opazil, da je pri nas marsikaj potrebno izboljšanja. Posebno se je zavzemal za sadiarstvo. Preteklo zimo je imel kmetijski tečaj, ki ga je obiskovala vsa izvenšolska mladina hkratu z več starejšimi posestniki. Usreh tega tečaja je bil zelo lep. Čeprav je bil s koncem šolskega leta razrešen dolžnosti šolskega upravitelja v Skomariu, je še ostal pri nas in vodil za obiskovalce kmetijskega tečaja izlet na vinarsko in sadiarsko šolo v Mariboru in drevesnico bratov Dolin-škov. Na niegovem novem službenem mestu mu žel'*io mnogo zadovoljstva. VIN JI VPH (Smrtna kosa). Te dni je umrl na Vinjem vrhu posestnik in mlinar g. Ivan Hlupar Zadela ga je bila srčna kap. Štel je 77 let. Pokoinik je bil prava dobričina in znan po vsej Beli krajini. Bil je dober in varčen gosrodar na kmetiii, žagi in mlinu. Živel ie več let v Ameriki, kjer je delal v rudnikih. Vedno 'je gledal, kako bi povzdignil semiško kotlino. Naiorej si je uredil mlin, pozneie žago, nato majhno elektrarno in dajal tok netim sosednim vasem po prav nizki ceni. Zdaj elektriko zelo pogrešajo, ker je moral Hlupar na pritisk oblastev vod ukiniti, češ da nima zadostne prakse. Tako so prizadete vasi že nad šest let brez elektrike. Povsod, kjer je videl, da bi kaj lahko koristil svojemu bližnemu, je prijel za delo. Tako je pred leti ustanovil na Krupi gasilsko četo in žrtvoval precej denarja k nakupu motorne brizgalne. Blag mu spomin, hudo prizadetim svojcem naše iskreno sožalje! _ PRED SODIŠČEM Avtomobilistka (ki je povozila nekega moškega): »Nesrečo ste zakrivili sami. Jaz sem dobro vajena voziti, saj šofiram že 10 let.« Poškodovanec: »Prazen izgovor: Jaz sem tudi vajen hoditi peš, saj hodim že več ko 50 let.« ŠTUDENTOVSKA Študent Jaka bi se moral učiti. Toda mikalo ga je, da bi šel v gostilno ali pa na ples. Ker noče samemu sebi ničesar očitati, sklene žrebati. Iz žepa vzame dinar in reče: »Zdaj ga bom vrgel na na mizo. Če pade na števili«), fojdem plesat, če pade na glavo, pojdem v ostilno, a če se bo postavil pokoncu, se bom učil...« NEPROSTOVOLJEN REŠITELJ Neža: »Lepo je to od vas, da ste skočili v vodo in rešili potapljajočega se nesrečnika.« Jaka: »Da, lepo je bilo to, samo rad bi vedel, kateri hudič me je pahnil v vodo.« MALI OGLASI Naslovi inserentov oglasov s šiframi ostaneio strogo tajni PRODAM POSESTVO 35 oralov prvovrstnega sveta 5 km od Ptuja. Pojasnila daje lastnik Cimerman Janez, Pacinje, pošta Moškanjci pri Ptuju. BREZPLAČNO DOBI vsakdo poljudno knjižico o napotkih za duševni in telesni preporod. Zahtevajte na naslov: Miloš Markovič, Masarjrkova 9, Beograd. SADJEVEC IZ TROPIN, SADJA ALI GROZDJA Ker bo slaba sadna kakor tudi vinska letina, in bo marsikje primanjkovalo pijače za domačo uporabo, priporočam, da preizkusite »Jablus«, iz katerega napravite* izvrsten jabolčnik ali hruškovec tudi brez pravega sadjevca. S poštnino stane 50 litrov 43, 100 1 71, 150 1 103, 300 1 191 din. Tudi tropine od sadja ali grozdja lahko izvrstno uporabite pri izdelavi »Jablus« sadjevca. Pišite po navodila. Ze čez 1000 pohvalnih pisem. Glavno zastopstvo lačičev trg 5. POSESTVA, VELEPOSESTVA, kakor tudi večje gozdove, vinograde, razni les, hraste in bukve za posekati, ter gorivo drvo, kupuje in plača najvišjo ceno takoj v gotovini M. Vincek, Z?.greb, Je-lačičav tro 5. VEČJE POSESTVO, ne predaleč od železnice, katero je pre-za dolženo, po možnosti z večjim vinogradom ali z lego, pripravno za ureditev vinograda, kunim takoj. Lastnik lahko dobi dosmrtni užitek in lahko ostane tudi za gospodaria. Ponudbe s točnim opisom na M. Vincek. Zagreb. Jelačičev trg 5. ŠIVALNI STROJ, KOLO ALI CTROŠK« VOZIČEK najbolje kupite, prodate ali zamenjate v trgovini J. Uršič, Celje, Narodni dom. NOVOST! SAMO DIN 49.50 Bt. 82.300 Anker-ui» pravi švicarski 'stroji Dobra kvaliteta, len kroialran ofcrof • pismeno gwranc{]4 Din 49.50 Stav. 63.301 let« osvetljenimi kade tn številčnico (Radium) Din 59.50 Zahtevajte cenik, b vam ga požlle M stoij ln » proeto Ljubljana 6 Lastila protokollran% tovarna ur T Svld. NOV REDILNI PRAŠEK »REDIN« za prašiče. — Vsak kmetovalec si lahko hitro ln z majhnimi stroški zredi svoje prašiče. Zadostuje že 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zav. 6 din, po pošti 17 din, 3 zav. po pošti 29 din, 4 zav. po pošti 36 din. Mnogo zahvalnih pisem. Prodaja drogerija KANC, Ljubljana, Židovska ul. MOSTOVA ESENCA „MOSTIN" Z našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z najhnimi stroški pripravi lzborno, obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena 1 stekl. za 150 litrov din 20.—, po pošti din 40.—, 2 steklenici po pošti din 65.—, 3 steklenice po pošti din 85.—. Pazite, pravi »Redin« in »Mostin« se dobi samo z gornjo sliko in ga prodaja za kranjski del Slovenije drogerija KANC, Ljubljana, Židovska ul. 1 a. Za štajerski del Slovenije in Prekmurje pa samo drogerija KANC, Maribor, Gosposka ulica 3 7,9 ifl dtetffleta 2 Zakaj kupujete draSe kuharske knjige, ko pa fii^mi« £33 • dobite za din 10.—zbirko preizkušenih receptov. SES ki jih je spisala poklicna kuharica po lastnih dolgoletnih izkušnjah? Razne juhe, navadne in pikantne omake, od navadne pečenke do najfinejše mesne specialitete od navadne močnate jedi do najfinejše torte, razno pecivo za vse prilike, razne likerje in barske pijače ter razne druge domače in tuje specialitete lahko skuha po tej knjigi okusno vsaka žena in dekle! To vam jamči pisateljica knjige, ki je kuhala v prvovrstnih restavracijah in hotelih in ki je prebrodila že pol sveta. Kuhajte po teh receptih in vaša družina bo z vašo kuho zadovoljna. — Nakažite din 10.— na račun Pošt. hranilnice št. 14.259, ali pa pošljite v znamkah na spodnji naslov, in pošljem vam knjižico poštnine prosto. J. E. knjižna centrala, Ljubljana, Dvorakova 8 Broširana, knjiga: din 10.— Vezana knjiga: cUn 15.— ZALOŽBA NAJLEPŠE ČTIV0! Ravijen: Z0Odfe@ &F£Z SrOZG Klabund: pjotr-Rasputin Ravijen: (ma y0/na Thompson: Majerjeva: Rudarska balada , .CESTA" LJUBLJANA KNAFIJEVA ULICA 5