MitiiMi. I (jtfljNi, t a*l|i tt ■prita KL Uli. Mi. l"5?r"!L! ^^L* 1 "/* X 54 m/ni m male ogltie do 27 m/m visine l K. nad to vttino vst oglasi 1 mfm X 54 m /n 1 *f50 v. Uradni razglasi ta posilna ter notice isti prostor po 2 K, ienitne ponttdbt in poroke pivšabto 80 K. — Pri narotilih nad 10 objtv popust Vprasaajem glede fnaentov naj se priloat ataka a odgovor. 9prawatttw* „»lov. *aro*a" ta „Baroflaa Tiskanu« Eaatova ulloa *L 5, pritllta«. — Tftltđom *t 304. •fltovasMkl ftsmi" «i(a * U*M«I la »• pftitfi ¥ Jf trtatUti VI»MMMtf»i cdoletno napcej plačan . K 180*— celoietao •••••• K240-— polletno. . •••••» 9fr— poUetao • «*•»»* „120-— 3 hcscvBo • ••»••«■ ▼* ^™ 3 mesccno* ••••••■ otr^• 1 m ......- 15*— .. .....» 20*— Pri morebttnem povttaaja se ma daljša naročnlna doplažtti. Novi naročniki nai poiljejo v pnrič naiočaino vedao 4V po ntlurnid. Na samo pismena naročita brci poslatve denarje se ne moremo oziratt irMalitr« Jšim. Urnnš** Htflm »lica «t i, U artirof|»i TtUloa M9w. 94. »•»IM •9ff*l#JU U pedpiUM ta uiMbM trankovaa«. ■V* stokoplsov n« vrata« "VM Posamema ItevHka velia 1 kroito* Poiffilna platana v gotovini. te Ivan Tav«ar: KOIHllIlIZClll T Koraunizem se prikazuje na nebu naše državice; ker pa visi na tem nebu že toliko oblakov in oblačkov, ne opažajo se vsi tega novega oblaka ali oblačka s prostim svojim očesom! Vsi smo prepričani, da bo Jugoslavija morala vpeljati mnogo socijalnih reform, če naj se razvije in razcvete. Pamet pa govori, da se socijalne reforme čez noč preustrojiti ne dajo in da je izključeno, da bi se kraljevina SHS v teku enega dne preustrojila v sovjetsko republi-ko, v kateri bi delavstvo tište, ki so mu neprijetni, vrglo na ulico ter jih puščalo poginiti, kakor poginejo ribe, če se voda, v kateri žive, posuši! In sovjetska republika na jugu se končno ne da ustvariti brez veli-kega prelivanja krvi, in vsak človek, ki pametno in trezno misli in ki đe-lavstvu ni sovražen, v69 da spada velik de! sedaj proglašenega komu-k nizma v tisto utopijo, katero je spi-r sal Tomaž Morus že pred toliko in toliko stoletji. Vzlic temu se je delavstvo v Jugoslaviji odločilo, pre-stopiti v tretjo internacijonalo, in govori se, da Golouh in tovariši ho-čejo v naših krajih posnemati ru-skega Ljenina, — pa prejkone samo v tem, kako pljuje in kako se od-kašljuje. Puci so baje glavna točka novega programa, kl je bil odobren pri nedeljskem shodu pod Tivolijera z visolrim navdušenjem in baje tuđi z odobrenjem voditelja zagrebških komunistov. Ena stvar je resnična: človeška kri ni voda, teče pa kakor voda, kadar se mesarijo človeška telesa. Na drugo stran je zopet res, da ni treba niti posebne inteligence, niti posebne sile, če se vsled progrrama kake stranke hočejo na vsak način ^okončavati človeška življenja. Zatorej me je posebno pretre-slo, ne da bi se tresel pred sloven-skimi ali hrvatskim! komunisti, ka-tere bo končno že tuđi pamet sre-čala, da je sploh mogoče, da se za tak program, ki je končno le program največje nekulture, največje nesvobode in tiranstva, kakor ga ni izvrševal niti nekdanji ruski car, vnemajo slovenski oficirji, ki so baje v uniforman slavili Ljenina pod Ti-voHjem, in da se je tega slavja in sklepanja o novi krvavi taktikivobi-lem številu, ali recimo, kakor to razširjajo po Ljubljani agenti komunizma, v častnem številu udeležilo tuđi slovensko dijaštvo! Opuščam vsako kri tik o, samo to javno izre-Čem, da je to oficirstvo in to dijaštvo pokazalo, če se je shoda udeležilo, da nima najmanjšega čuta za Uubezen do domovine, da ne rečem za ljubezen do Jugoslavije, temveč tuđi ne za ljubezen do slovenske domovine, ki nas je rodila in katera bi nam morala biti najdražje na svetu! Od takega oficirstva in takega dija-štva se z lahkim srcem poslavlja-mo, pričakujoč, da bodo gospodje, ko se bo ponesrečila sovjetska republika na jugu, prišli do prepriča-nja, da bi se morali sramovati, če bi si predrznili, potem od Jugoslavije še kaj zahtcvati! Toliko vobče. Kakor se je ponesrečil boljševi-zem v Rusiji, kakor se je ponesrečil na Nemškem in povsod drugoa, ponesrečil se bo tuđi pri nas, ker Je sam ob sebi ne jasen. Mogoče so pametne socijalne reforme, iz katerih naj se rodi soglasje med delodajal-ci in delavci in ljubezen med vsemi stanovi, vse drugo so samo utrinki surove sile, katera misli, da je pri-šel sedaj na jugu čas za norosti, kakor jih je uganjal Hoelz v sakson-skem Vogtlandu. Spregovorimo pametno beseđo! Če hočejo komunisti doseči sovjetsko republiko, katera danes po last-nem Ljeninovem priznanju ne more obstajati niti brez srednjih stanov, niti brez kapitala, potem bi jih moralo bit! mnogo več, nego jih je v Jugoslaviji in posebno v Sloveniji. Ce hočejo ustvariti sovjetsko republiko, morajo rdečo armado iz zemlje izbiti, — kje pa jo hočejo vzeti, mi ni jasno! Lahko palite hiše, lahko jemljete po hlšah, lahko morite po hišah — vse to bo trajalo kratek čas, potem pa se vam bo tako godilo, kakor se godi komunistom na Ogrskem, kjer je ćeli komunizem poginil na vislicah! Ce se bo s tem kaj doseglo za splošno blagrinjo ali pa vsaj za bla-ginjo delavstva, na to si komunist lahko dajo odgovor, čc se s svojim premišljevanjem globokeje spustilo v stvar. Res je, da s svojimi puci splošnosti lahko velfko škodujejo. Recimo, da se proglasi splošna stavka po železntcah ter drugod in da se pripete tu in tam krvavi Izgred!, bodo povsod po svetu, kjer nas ne ljubijo, od veselja zavriskali: »V Jugoslaviji se bunijo« — šio bo od de-fele do dežele, in posebno Italiji, s katero se nahajamo v zadnjem sta- diju jadranskega vprašanja, bo ra-sel greben, in konec koncev bo ta, da bodo naši komunisti zakrivili, če borno nasproti svoji najljubši prijateljici, predragi Italiji, vse izgubili' Iz Pariza dohaja vest, da se hoče na Koroško od pravi ti ententna komisija, ki naj nadzira naš plebiscit. Ta plebiscit stoji torej neposredno pred vratmi, in ker itnaino po Koroškem v prvi vrsti proti sebi tuđi nemske komuniste in socijalne demokrate, predočimo si lahko, kako bo ondi vplivala vest, da je v Jugoslaviji na poti sovjetska repuMf-la in da je v ta namen izbruhnila povsod komunistična revolucija. Kdo bo hotel še potem k Jugoslaviji. Č3 si l»o v svesti, da r^u bo ta vzela lastnino, katero je dosedaj imel, Ir če si hv v svesti, dn glasovanje za Jugoslavijo la*iko plača s svojim življenjem? Če hočejo naši komunisti postati grobpkopi za nas ugodne-ga koroškega plebiscita, potem v resnici nimajo boljšega sredstva, nego da naše ofidrje, naše dijaštvo, naše Makedonce in naše od nekdaj krvi željne Arnavte mobiliziralo za svoje nepromišljene puče! V obeh teh ozirih opaziti ie res-nično nevarnost. Tretia nevarnost pa še obstaja za. naš Maribor, ker je tam še hujše ognjišče komunizma, nego ga imamo v Ljubljani, in ker bi tam nemško prebivalstvo morda le rado imelo, da se prično razsaja-nja po mesru, predvsem proti slo-venskemu življu, pričakuioč, da bo ententa pustila potem vkorakati par laških divizij, ki bodo zasedle naše ozemlje do Maribora, — Maribor in vse, kar leži na seveni od njega, pa prepustili ljubljeni sestrici, Nemški Avstriji, ki ravno sedaj v Rimu prosjaci In berači za laško ljubezen! Nekaj resnično žalostnih posle-dic lahko torej rodijo nedeljski tivol-ski sklepi o bodoči krvavi taktiki naše komunistične stranke. Pa po večini Ie na zunaj; na znotraj se raz-mere ne bodo dosti spremenile. Je pa nekaj faktorjev, katerim bi skoraj privošSl, čc bi se človcku ne smilila domovina in tuđi ne smililo delavstvo, s katerim nas bo en-krat vendar morala vezati ljubezen, če naj ne napoči sodni dan, da bi jih komunisti bodisi rudi z nekoliko tr-do roko prebudili iz trdnega špan ja! Eden izmed teh faktorjev je predvsem naša ljubljanska vlada. Clovek ima občutek, da so ti vladarji res zaspanl ali pa slepi. Imamo kazenski zakon, ki naj varuje zasebno last, imamo kazenski zakon, ki stoji s svojim ščitom pred našo dinastijo, ali nikdar se ni v naših deželah tako-rekoč pred očmi državnih funkcijo-narjev toliko oškodovalo zasebne lasti in toliko pljuvalo na dinastijo, kakor dandanes. Toliko je tega zabavljanja, da skoraj ni mogoče reci: Tega je pa še več kot zabavljanja! Pač, vina in alkohola se v tem času vendar še več spije! Deželna vlada naj torej pazi, da popolnoma ne zaspi in da je kakor Samsona v obje-mu Dalile ne prebudi žvenket in ro-pot orožja! Drugi faktor, kateremu bi rav-nolsto privoščil, je gospoda v Beogradu, ki živi od samih konferenc in kl boleha na konferenčni kugi, kakor bol eh a nespametna žival na slinov-ki! Ce bo to gospodo prignal žven-ket orožja in pokanje revolverjev, da bo sprevidela, da spadajo konfe-rence na smetišče in da potrebujemo koristnih in energičnih sklepov predvsem glede prehrane, potem bo prav; ali bati se je, da bo prepozno! In tuđi srednjim slojem bi privoščil nekoliko vznemirjenja, da bi prišli že vendar enkrat do spozna-nja, da je v teh časih najslabše, če se spreminjajo v bojažljive kunce in ne kažeio drugega poguma, kakor tre- i petati do skrajnosti. Tuđi tukaj ve- • Ua, če že mora priti do skrajnosti: Pomagaj si sam, in pomagal ti boj Bog! Morda bo pa delavstvo končno samo najprej krenilo, kakor se je to; že večkrat zgodilo, na pot pameti in zdrave razsodnosti. Vzemimo, da so mu posreči, potom vehementne re-» volucije zasesti Beograd, Zagreb in Ljubljano ter imeti dan sodbe nad trepetajočimi nedelavskimi stanovi, Vzemimo, da se tem stanovom pobe-re vse, kar imajo, in da se izprazniia tuđi različni vagoni, na katere se do naletelo na različnih železniČnih po-» stajah. Svojo glavo bi stavi!, da bf delavstvo, če bi se obenem ne lotilo tuđi kmeta, ne dobilo živeža za štiri-najst dnf. Kako bo dalje žtvelo, rte vem. Odsekana bo veja, na kateri živimo vsi in tuđi delavstvo. Ta veja bo ležala na zemlji; tišti pa, ki so i? njo vred padli nizdol, bodo živeli od zraka, če bodo mogli. Če se bo pa! delavstvo lotilo kmetskega prebival-stva, bo prejkone nosilo krvave glave, in morda se bo prepričalo, da je tivolski program rdečega praporjai in rdeče krvi nespamet, katera se bo. kakor oštra sekira zasekala tuđi v: telesa naših delavcev. Dokažite nam, da je komunizem mogoČ, dokažite nam to s svitlim mečem prepričeval-. Inih argumentov, pa vam borno vsf: sledili! Revolver in pest pa ništa1! taka argumenta! In tuđi stavke ne*i Pred koncem reafeclonarnega režima? b Beograd, 12. aprila. Regent je podpisal dva politično važna ukaza: prvi uveljavlja proračunski provizorij do konca tekoče-ga proračunskega leta t }. do 31. maja, drugi pa proglasa novi davek na vojne dobičke. Sprva je politična javnost gledala ta dva ukaza po-vsem s stališča sedanje situacije in mnogi so sodili, da pomenita ojače-nje sedanjega kabineta, še več, bilo je tuđi takih, ki so rekli, da je regent očividno akceptiral nazor g. Protf-ća. da je vlada nad parlamentom, kar je g. Korošec tako Iepo povedal v Ljubljani: Odprli bodemo še enkrat parlament, če ne bo hotel dela-ti, bodemo pa krenili na drugo pot.. Res se je v radikalskih krogih takoj raznesla govorica, da je krona pristala na nadaljni program g. Protića in da je odobrila od vlade namerava-no znižanje kvoruma ter dala rad!-kalcem, zajedničarjem in klerikal- i cem razpust Narodnega Pred- stavništva m vodstvo voHtev zd Ustavotvorno Skupština Zdi se, da\ je vlada za trenutek to sama verje^«* la, gotovo je, da se je g. Protfć infor^ miral, ali bi krona podpisala ukaz, ki bf znižal parlamentarni kvoniirt1 od 149 na 100. V vladinih krogih se; je resno razpravljalo. kaj bi bilo sto-j riti. če bi se opozicija v parlamenti uprla taki nasilni spremembi ustaiv-4. nega položaja m prevladal fe nazor,4 da bi se naj v tem slučaju predloži! kroni razpust parlamenta in razpis; volitev. Nacrti so morali biti ođstav^ Ijeni z dnevnega reda ,ker }e presto-! lonaslednik izjavil, da ne privoli; v kršenje ustavnega stanja in da to-| rej ne bo podpfsal ukaz o znižanjUj kvoruma. Izv«delo se je nadalje, daj regent nikakor ne namerava "datii strankarski vladi pooblastifo za caz-pust Narofđnega Predstavništva in vodstvo volitev, temveč da neprestano zahteva ob"novitev pogajanj za, sestavo koncentracijskoga kabineta..: Dr. L L.: V ČeihoslooaikL (Crtice s pota.) 5. Šptelbenz. Brno je industrijsko mesto prve vrste. Tu se osredotoČil moravski židovski in nernški kaoital in je vstvaril velika indastriialna podjetja, ki so bila glavna opora prejšnjega nemSkesra Brna. V mestn in okolid je 23 tekstilnih tovaren. neka] velikih strojaren več pivovaren itd. Mo-rava je lepa in bofcata dežela, ki je ohranfla svoje stare narodhe trađl-cjie, toda n|eno glavno mesta je bilo mačna nemška trnjava, ki io je bilo težko premagatL Okoli mesta so rastle nove češke občine in oblesra-nje se je vršilo zarinia leta z vedoo večjo odločnostja Tik pred svetov-no vojno — im dan aarajevskega atentata — se je vrSil v Brnu velik sokolski zlet CeSkm sila ie že rastla med meščanstvom, toda tuji kapital je bilo težko premagati. Svetovna vojna Je totfi tu napravila preobrat ČeH so stopili na vodflna mesta tn Nemd so se skrfll DOd ime »tarih Brnjanov«. Pri tem seveda nlso po-sabili na stare zlate čaše in par ted-ttov pred flrtfcn prttodo« so pcK r nekem svojem gledališču: »O du, mein Ostereich!« Nastale so vsled tega. diiaške demonstracije. Toda taki vzdihi bodo počasi izsrinill. Češka podjetnost si bo počasi osvojila tuđi to staro nemSko pofle. Napisi v me-stu so Se zdaj, kakor so bili: nemški, dvojezični In češki. Mesto samo dela utis velikega mesta. ima nekaj zanimivih starejših stavb. posebno cerkev, v sploŠnem pa prevladuje srednfeevropski tla Imeli smo priliko ogledati si troje velikih podjetii: veliko tekstilno tovarno Beran & Comp.. prve brn-ske strojarne ki starobrnski pivovar. Povsod se mariifvo đela: v tekstilni tovarni je nas predvsem zanimalo izdelovanje sukna: prešli smo đolge đelavnfce, kjer se vrsti stroi za strojem, vse se vrt! kakor samo od sebe, đelavec ali delavka stol! pri. stroja in vse plete in tiče od oddelka do od-deika, dokler konečno cd! knpf bla-ga. leže pripravljeni za trgovino. Ne-kateri so si takoj kupui snkna po 100 do 130 K. Ako defa dan na daa 23 takTh tvwn(c, potem — bi čfervek mtstfl — ne bo pontaikanleza bto-go. Toda manjk« surovin. treba je amerikanske bate fn vse to Se dale-liko ne zađostnfe. Brcr tBfe^a blaga se Evropa ne more obleči Zato je oUika «dw drtga. Uto Je »stn*.J Gledali smo te ogromne naprave, stroj©, dvisrala rtd. delavec pri de-lavcu nabija, toče, knie, delajo se ve-likanski koti i, lokomotive.* strojl, dve uri hodiš iz delavnice v delavnico, vse se ti zdi kakor ena sama veli-častna pesem dela, ustvarianja, na-predka. Ko bi bili tako delali pet let na mesto da smo pođi rali — Me bi bila danes Evropa! Vse. kar se je po-drlo in zamuđilov je treba nadotne-stitl. Bili smo v resnld utrujen?, ko smo po pregtedovaniu Sftarobrn-skesra pivovara sedli k oočftku, po-kusili dobro brnsko pivo in Je nam pevski zbor pod vodstvom dirigenta g. Vaha zapel neka! leoih moravskih pemnl« ■ " ■ Neka] naših tovariSev se je od-pelfalo na izlet v podzemsko jamo >Macoho«, kl ima precei oodobnosti z našo* postofnsko jamo. Nas pa je bolj zanfanaf start Spfelbenr in njegove ječe. zato smo od$l te mesU po Sfrakfli ulicah navmor In smo kmah-hi stali.o% zlrfovja stare«a'građu, U Je bfl doba leta strah in rrofca vseh, kf v stari Avstrtfl nišo bfli zadovofl-nL Spfelbtnr leži srafi imste nekako ttko, kakor ljubljanski Orađ, sa-mojfa je prcocl veflL Zvrhasroo IhhU lav vaaBvpa*1 bo^ aaaBBB^' Ib * ©jboib* ci, tu stoji še spomenik generala, ki je branil mesto proti Švedom. Odšti smo po ozklh stoonicah v grad tn smo naznanili, da si želimo ogledati kazemate. Dva stražnika sta stopila pred nas s svetllkami. razdelifi smo se v dva oddelka in smo odSli v spodnje prostore. Grad obdaja glo-bok jarek, kl je okoli ?n okoli visoko obzidan, taka da le bilo nemogoče pobegniti tuđi Če bi bil kđo uŠel iz pođzemsldh feČ. kar ie bilo *stotako nemogoče. Stopili smo v dolg pod-zemski hodnik, kjer vlada popolna tema: stražnik nam ie svetil s sve-tilko in tako smo §H od ječe do feče. Zanimalo me je že davno videtiSpiel-berg, a drogfč bf ne hotel gledati teh strašnih kraiev. Kar si je mogla nečlovfeškega izmisliti človeška fantazija, Vse je bilo tu orioravljeno zs one nesrečne žrtve, ki so bile tu pokopane v žMh grobovih. Prva jeca! ima vsaj lef deno — tu to bil doigo let zaprt baron Trenk, kile prišel v neoritost na dunajskem dvoru — vse droge ječe pa so popbfrana temne. to ta so živeli fetnftl Ma hi leta. Stražnjk nam prfpoveđuje o nekate-rlh sbvnejšfh pofitfčnih zločmcih, kl so tn trpeU za svoje orepričanje. Največ ie bilo Italijanskih karbonar* jer, med njlmi znani Sllvto Pellco. W smo njegovo celico: stražnik razlazi ga, da je bilo njemu edinemu dovo^j Ijeno, da je imel luč. Spomnil sent| se pri tem na onega našega Ilirca, kii o njem pŠe prof. Denis v svofi k»jw| gi »Čehi po beli Gori«. Imeooval sft jeKurah in }e kot jugoslov. rovoiaci-jonar prisel v zvezo s karbooarfi. PrišeI je na Spfelberjc in edina uteha mu )e Bfla Kollarjeva ^Sfave hči«, k£ je bila njegov evanstelii Lfeiiral je vj teh ziđovih v velild veri na bodoč-J nost slovanstva. VnrašaH smo stra'-j žarja ,ali,so ohranjeni kajci ^ipjskL! ali se ve, kje so grobovi teh ntndanf-1 kov. Stražar \e zmteoval. češ đa je^ vse untčeno, ker se ni boMb, da bi se zvedelo, kat se sxj«(K v teh.pte-^ storih, Le malokdb ie orf§el žrv iz; teh strašnih temnic in če je priš«! vati jasni dan. je bil dnievno in tetesno! uničen. Bilo ie tuđi težka podsati groro teh smrtnih ječ. Zadnhei pod-zemeliski zrak polni te nrostote, plesnoba pokrtva zldovje in vlaga: leži po tleh. V zkkt sa Se vkUjo ^e^ id^e, s katerim* je bil orikJ^jJeji je«-l nik, mogel se je ribati te mk nulteni prostoru, malo slame nm te sfažilo za posteljo — Doda niti smH ni smeL SkoBl vse ječe io vafila žfca, jeirii ki so Imeli po noći k nif nrtvttianei nogev in vojaSca straža je motala. 2* «*""*«___________„SLOVENSKI NAROD*, dne 18. aprila 192a_____________________________________________■^^ 88. Itev. ' ProtekM total je bi! opetovano »pozvan v dvor £. Davidović. blvSl predsednlk demokratsko - socljaH-štičnega kabineta. Čuje se. da Je regent izraxfl telio, naj Demokratska Zajednica formulira glede sestave koncentracijskega kabineti svoje minimalne zahteve, apelira! je nada* Ue na oevedočeni patrfjotizem demo-kratov, brez katerih sodelovanja v kabinetu ni mogoče misliti na konsolidacijo političnih prilik. ki so dospe-ife v dezolatno stanje. V četrtek in v petek se }e opetovano sestal odbor pooblaščencev Dem. Zajednice, ki vodi v sedanjih počitnicah klubove posle, ter }e razpravljal o položaju. Kakor čujem, si je Dem. Zajednica |*vesta ogromnesra bremena, ki bi ga inorala prevzeti nova vlada kot na-islednica sedanjega reakcijonarnega Težima- Pod radikalsko - klerikalnim kabinetom se je zunanji in notranH ;položaj države silno poslabša! m Koncentracijska vlada baš ni dobro sredstvo za ozdravljenje razmer in 1Z.2L izvršenje onih neobhodnih ukre-pov, ki so potrebni, ako hoćemo za-ieziti rastoče splošno nezadovoljstvo. Navzlic temu se Dem. Zajednica zaveda patrilotfčne odgovornosti, ki jo nosijo danes vse stranke 'našega naroda in ve da nudi koncentracijski kabinet v danih razme-Jrah morda edino realno možnost [speljati državno ladjo preko razbur-Jcanega valovja splošne politične kiervoznosti in skozi viharno dobo Volitev v zavetje Ustavotvorne skupštine. Dem. Zajednica bi najra-ije videla, da se izroči državno krmi-jlo nevtralnemu kabinetu, se-Sstavljenemu iz strokovno kvalificiranih mož izven političnih strank, jker smatra, da bi bilo koristno oprostiti v sedanjem strastnem času dr-Saviie posle strankarsko - politične-jga vpliva, vendar pa je morala vzeti na znanje, da izvestne stranke osobito radikalci nimajo razumevanja Jza tak nevtralni kabinet ter uvažuje tuđi ugovor, da bi izvenstrankarska vlada ne imela dovolj avtoritete za Izvedbo na dnevnem redu se nahaja-£ocih velikih državnih poslov. Dem. jZajednica je zato pripravljena sode-lovati v koncentracijskem kabinetu, Jako bo dana možnost, da se izvedejo tevestni neizosibni soc!ialno-polltl£-sđ in prehranbenl ukrepi, ki so pred-jpogoj splošnega pomirjenja. D. Z. za-jpostavlja tem načelnim vprašanjem vse strankarske obzire; zato akcep-iira tndi kakesra zmernega rađ?kal:a kot predsednika nove vlade, notra-nje ministrstvo pa bi zasedla z enim bmed svojih najzmemejših politi-* kov. Kabinet naj bi bil konečno se-stavljen tako, da bi v njem niti ena fniti druga grupa ne imela većine; bato na! bi se eden do dva portfelja Joddala izvenstrankarskim politikom. [Glede pokrajinskih vlad bi bilo na}-jboHe, da se jih popolnoma nevtrali-izira ter iztnra iz rok strankarskih Izaupnikov. Na tej podlaci so se pri-■čeli med obema jerrupama novi dose-'daj še neoficijelni razgovori. Mesto gospoda Protiča nastopa sedai mfni-jster notranjih zadev £. Trifković, [hajboljše znamenje, da se je na stratili reakcijonarnega bloka nekaj — i>&rnilo. ^ In res se opaža v vladi, ki se fe ■Sfe do včeraj obnašala silno oblastno |t.er se dala v svo'rih lfstih nroslavlia-4tl kot »močna vlada«, vedno večia ,'đepresffa. Vsak dan dokazuje znova. rda reakcija ne more voditi Jugosla-VHe drugam nego v propast, vs-ika ;ura takorekoč prinaša nove dokaze, |da ie sedanji režim spravil državo iz ■rtienefca ravnotežja in od vseh stra- ni se valijo nova težka breme«« aa gospode Protića. Korošca in tovari-Se. Vihar ogorčenja ]e odnese! v ne-vtdne daljave poskusnl balo«. U ga ie vlada spustila gledt sporasuaa z ltalfjo ter Je napolnil narod i sflnim nezaupanjem napram todan|fan vo-dUnim državnikom. Vpraiania prehrane preti strmoglaviti ćele pokrajine v obup, a kabinet stoji, prekriža-nih rok in si ne ve pomagati — saj vodi ta resort makedonski profesor, dober človek. ki pa meada naših krajev še nikdar niti videl ni in nima pojma o njihovih potreban. Draginja narašča. finančni minister pa skoml-ga z ramami in on ter mnogi njegovi kolegi se čudijo. zakaj te pritožbe, ko je v Ljubljani« Zagrebu vendar vse ceneje nego v Beogradu. Na Že-leznicah se pojavlja moćno gibanje za splošni Štrajk, ker je gospod Ko-rošec kar na lastno pest priČel ure-jevati jako delikatne odnošaje med železničarji in vlado. Gospodarski krogi z vedno ostrejšimi protesti obsojajo razne napol izdelane naredbe, ki prihajajo iz Beograda ter vsled svoje pomanjkljivosti občutno moti-jo mirno obnovitev našega ekonom-škega boložaja, najboljo zaSčito pro-voljno vsled svojega slabega gmot-nega položaia se vznemirja, ko vidi, kako ministri uveljavljajo princip, da je glavna kvalifikacija uradnika strankarsko pripadniStvo in kako rušijo same zakonite temelje uradni-škega položaja, najbolje zaščito proti korupciji, službeno pragmatiko, kmetje v Bosni se dvipalo v strahu, da jim bo sedanja vlada kasirala agrarno reformo. Posamezne pokrajine so izrocene na milost in nemilost še posebnemu strankarskemu režimu, Slovenija klerikalcem. Hrvatska zajedničarjem, Bosna, Srbija radik.il-cem in separatizem ima lepe čaše. In kot reakcija prati reakciji dvlga grlavo komunizem. Povrh pa se v kabinetu samem gledajo zaveznikl vedno bolj nezaupljivo in glasovi o sporih zlasti med radikalskimi in za-jedničarskimi člani kabineta nočejo utihniti. Znano je tuđi, da se gledajo zajedničarji in klerikalci kakor pes !n mačka. Zajedničarjf ne morejo po-zabiti dna. KoroŠca, da jih je baje svojčas (ko še nišo bili zavezniki) imenoval tepce (znano }e, da sta Ko-rošec in Drinkovlć osebna nast>rot-nika in da bi Lorković ali Krnlc kle-rikalce v žlici vode vtooila, ako bi Ie mogla), kako se izražato klerikalci o zajedničarjih ste pa slišali iz ust prečastitega gosnoda Simraka v Ljubljani. Razumljivo je toret da se vlada v svoj! koži nikakor ne poču-ti več dobro in da se v lasrnih njenih vrstah pojavliajo proroki poloma. Do včeraj so bili to Je »buntovniki« uporniki proti gosp. Protiću in Ko-roscu, katera sta hotela »usaue ad finem« — brez ozira kakšen bi bil ta konec. O g. Protiću pravijo. da se rajše zveže s hudičem, nego bi pustil oblast iz svojih rok, #. Koro^ec pa se je na ljubljanskem shodu povrnil v preteklost svoje stranke hi je politično oslepel. Toda zdi se, da je tuđi odpor teh dveh voditeljev sedanjega kabineta zlomljen in da se bližamo konc« reakcijmiarnega režima. V radikalskih listih !e zaoiha! vetrfč pofmrliivosti, g. Nlnčfć se }e skrega! z g. Rlbarcem. g. DraSkovi-ća vabiio na minfstrske seje (jutri popoldne se vt5! min. seja o ztma-njem položaju), skratka nat>ovedifie se politični preokret in \z vrst samih radikalcev sem daties čnl, da se vlada nahaja pred demisijo. FlmHi Iz Pariza. V Parim. U wriU Ooipo«wMMkl Belptfska «PolititaM ie T svoj Stevilki i ine 30. «arca 11. objavfti ravno tato dobe* kakor aboolutno neosnovni napad na »aekee-i« Wol-fa9 katercmu očita, da ie. »memla« poslan kot kurir v London nastopal tam kot delegat naše kraljevine in zahteval, da se naše iadie vroejo tr-žaškim Hrodolastnikom. torei »haškim podanikom«. PonatisnivŠI de-loma ta napad, }e označfl »Slov. Na rod« sr. Wolfa kot Italifana ter očita! jugroslovenski delegcaciii v Parizu lahkomiselnost pri vporablianju ljudi, ki so lahko laŠki vohuni. Malokeda) je bil kak človek tako grdo in tako krivično obrekovan, kakor v tem slučaju, kar obžalujem ne samo z ozfrom na osebo sr. dr. Wol-fa, ampak še posebno z ozirom na stvar, ki jo je s tako vnemo in tako nesebično zastopal. Upam, da popravite storjeno krivico s tem, da objavite naslednie oodatke * Oos'p. dr. Filip Wolf. rodom Hrvat iz Dalmacije, ie bil odvetnik v 7adm, a potem skozi mnogo let v Trstu, kjer je užival najsnlošnejše simpatiie in velik ucrled. Kot stro-kovnjaka v pomorskih stvareh ga je društvo brodolastnikov. v katerem so imel! Jugoslovenl večino, imenovalo za svojega pravnesra konsulen-ta. Vedno se Ie odllkoval do strogo narodnem mišljenju. Pred izbruhom vojne z Italijo se je napotil v Inozemstvo, kicr se je z vso vnemo posvetil pronajrandistič-nemtt in organizatornemu delu v družbi z dmgimi iujaroslovenskimi emigranti. Pod imenom Vuk Primorac je objavil temeljito delo o jugo-slovenskem vprašanlu (La Ouestion yoi!proslave. Etttdes historiaue, eco-nomiqtie et sociale. Pariš. 191S) in pronacrandistfčno knjižico »Trieste et r Istrie«, Pariš, v katerih je na podlagi bogatih statističnih. narodo-pisnih, zemljepisnih. irospodarskih in zgodovftisldh podatkov slikal razvoi ju^oslovenske misli na slavjanskem jugu in nasproti Italiianom dokazo-val našo pravico do vseea od našega ljudstva naseljenega ozemlia. K oo-sebni hvaležnosti ie obvezal nas Slovence, ker Je, razlikuje se v tem od marsik#terega svoiega ožiega roja-ka, dosledno in s preoričevalno vnemo zastopa! naše pravice na Trst. Istro in Goriško. Za propagando med na5?m! vjetnfkf je napisa! več bro-Sur in urefeval časopis »Jugosloven-ska država«. Mnogo propagandlstfČ-nih članVov je objavllal v francosklh hi ansrleSkfh časotrfsih. Večino njegovin spfiorv je Izdalo društvo »Jugoslavija«, M je bilo nođ predsedmštvnm Srba prof. dr. Ku-manuđlja fn katcremu ie bi! đr. Wolf ves čas njeurovega obstanka pod-predsednfk. DruStvo Je ustanovilo ra tiTcro^lovenske, po arromni večtni srbske đHake v Parfzn koooerativo, ki }fm }e i>res1crb1ieva1a ceneno hrano v lastnfh prostorth. r*'*^cej ča*?a ie tef kooneratfvi predsedoval g. dr. Wolf - Vukovtć. Po prihodu defepmdte v Pariz so Woifovi znanci opo^orili vlado na tera strokovnfalca ▼ Domorskih stvareh, na kar Je hil imenovan za člana pomorske sekcije naše delegacije. V tef lastnosti fe on v družbi z jrg. Baticem in Durbečlćem v neštetih osebnih intervencilah. sDomenjcah in dofrisih skttšal resiti jusrosiovenske lađle. kf so hnele v zmislu st. ger- mainake pogodbe kot bivše avstrU-ske. ociroma ognke Udie pripasti ravemikocL Napoaled ae ie povrečl-io feposlovatl skiep vrkovnen sveta od 21. novembra LLi kateriin a* je, vsai v načelu, naflm zahtevmi ugodilo. Izvršitev lesa skleoa pa Je bila poverjena reporatUski komisijL ZaCel je nov križev pol. Stanje našega pomorstva ie bilo obimna Med vojno je bila većina naših laitj obso-Jena na počivani«. Le malo število is bilo v službi vojne oprave in je pre-skrbtjevalo obalno olovbo. Po pre vratu pa so za veznike sfie rekvirirale vse bivše avstriiske in ogrske ladje, a blokada naše obali ie trajala naprej, tako da je bil položaj naših obalnih mest in naše mornarice slab-ši nego med vojno. Naša delegacija je s potnočjo pomorske svoie sekcije delala na to, da se do končne rn^de-deiltve bivše avstrijske in ogrske trgovinske flote stavilo nam začas-no na razpolaganje v«ai tište ladje, ki so nedvomno jugosiovenske. Po dolgih razpravah je naposled mirovna konferenca z dopisom od 13. fe-bruarja t. I. naznanila. da ie Francija pripravljena en del rekviriranih ladij pod 2000 tonami, vrniti brodolastni-kom. Pa tud! izvršitev tega sklepa Je radi ItaJijanov naletela na tcžave. Med tem je reparacijska komisija ustanovila v Londonu pomorsko sekcijo, kateri je poverila reševanje vseh, pomorstva se tičočih vprašarj. Nastala je torej potreba, da Imamo v I ondonu referenta za Domorske stvari, ki bi naše interese zastopal pri rečeni sekciji. Delegacija je to nalogo poverila *. dr. Wolfu-Vuko-viću, ki Je bil že februaru meseca od vlade imenovan za pomorskega referenta pri našem delezatu zarepa-racijsko komisijo, in ga je poslaJa v London v svrho, da nam izposluie čim najhitrefšo vrnitev vsaj nekaj naših ladij. Kakor se toref vtdi. ni Woif ni-kak Italijan in še manj »laški vo-hun«, temveč velezaslužen Jugoslo-ven, ki ni šel kot kurir v London, temveč kot zastopnik naše delegacije. Da Je zahteval, nai se Tadje vr-nejo tud! tržaškim brodolastnikom, Je za vsakega, ki pozna razmer e, samo ob sebi umevno. Sa! imamo prav v Trstu največ jnjroslovenskih paro-plovnih društev. Ako bi se mi omejili le na one brodolastnike, ki hnajo se-dež v naših lukah, ootem bi mi do-biH zelo malo ladij. ker ima ogromna večina naših društev svot sedež v Trstu, na Reki in v Zadru, ki po se-danjih načrtih ne bodo priDadali Ju-goslaviji. To pa je ravno ena uajveč-ilh zasiti^ naših posredovalcev v tem vprašanju, da so izposlovali rešitev vprašanja vmitve ladij v smislu, da bodo brodolastnikL brez ozira na svoje bivališče, smeli optirati za jugoslovensko ali itahjansko zastavo. Italijani so hoteli, da bi bilo za to merodajno pristanišne. V tem stv-čaju, kakor rečeno, bi bifi mi dobOi le neznatno številce ladif. Ako je torej dr. Wolf zahteva!, naj se iadje vrnejo tuđi tržaškim brodolastnikom, jfh ni zahteval za itali-janske podanike, temveč ravno za Jugoslovane. Le mimo«rede naj omenim, da Tržačani dane« še nišo {talijanski državljani. Upam« da sem s tem tuđi doka-zal, da če je v tej stvari kdo lahko-miseino postopal* se to gotovo ne more očftati deiegraciji. Z odličnim spoštovanjem f!r, Otokar Pyb». lllrlla oitoUena — JugoslaoilJL Stremljenje, kako naj bi se ure* dle posamezne evropske države, da bi ae uresničile narodnostne težnje, da bi dobilo ljudstvo pri zakonodaj-stvu zajamčenih ustavnih pnrvic, to je vsebina vse politične ccodovine izsa dunaiskesa kongresa pa do današnjih dnL Da, vri nasleđnj docod-ki do današnjih dnl so se razvili pod vplivom tega stremljenja; povsod so jeli zahtevati narodi ustavnih pra-vicv bodi si za višje in srednje, bodi si za vse sloje; narodi pa. ki so bili dotlej razkosani in brezpravni. so težili za narodnim In državnim ujedinjenjem. Narodnostne in ustavne ideje so zbudili na evropski zem-Uini francozi. Ze začetkom franco-ske revolucije je pozival konvent vse zatirane narode, obetaje jim po-moč, da nai si izvojujejo svobodo in državno samostojnost na narodni podlagL In v istini je i talijansko kra~ ljestvo Napoleonovo zbudilo v Ita-lijanih hrep>enenje po zdrnženju vse-ga naroda v eno samo državo, v kateri bode zopet cvetla veda in umet-ncst, poljedelstvo, obrt in trgovina. Tuđi nemško narodno idejo je neposredno in pač nehote ojačfl sam Napoleon, ko je podanike mnojdb malih nemških državic oprostil njih malovrednih vladarjev ter jih zdru-žil v večje države. Hipoma so se te- Idaj razširile Nemcem dotle} ozko meje domovine in utrjevala se je med njimi vedno bolj rodoljubna mt-sel, kako lepo bi bilo, ako bi bili vsl Neraci sinovi ene same, pa velika domovine. Ćelo zatiranim Poljakom je zasijalo upanje, da obnove staro poljsko kraljestvo. UspešnI nastois Rusov proti Turkom >e pribori! Gth kom zlato prostost Ta uspeh je zbu* dil Srbe, da so se začeli gibati In se s silo oprostili več stoletnega tur-škega jarma. Iskra iste narodnostne ideje je padla tuđi med ubogi slovenski narodič in je zanetila znova ogenj rodoljubnegra navdušenja, kl ga je bil že veliki Napoleon užgaL M pa ni ugasnll več. Dne 14 oktobra 1809 je skteni! Napoleon v Schonbrunnu mirovno pogodbo« ki Je bila za Avstrfio vprav pogubna. Napoleon, hoteč staro ia bolno državo trajno oslabiti, češ, da se mu ne bode mogla nikdar ve5 upreti, ji je naloži! ogromno vojno odškodnino in vzel ćelo tretjino d^-žeL Solnograd in kos Gorenje Av-strije je priklopfl Bavarski, večfl dd Galicije veliki vojvodini Varšavskl, manjši đel pa Rusom. Najhuje pa je zadela Avstrijo izguba vseh pokra^ jin okolo Jadranskega morja, nan>< reč Gorenjega Korotana, Gori5kcy 1 Trsta, Kranjske in Hrvatske do Saf-I ve; sedaj je bila popolnoma ločen* od morja! Iz t^i dežel. katerim je pridn^* žil še Istro, Dalmacijo, Dubrovnik in Pusto dolino, }e ustvaril Napoleon novo driavo, ki naj b! bfla »trdnjak va, postavljena pred vrata dunajska* — kraljestvo ilirskih krcmovui, kjer, so bili prebivale! iz večfne Slovenci In Hrvati, le od Lienza do Beljaka so bivali Nemci, v primorskih mestih pa nekaj Italijanov. Prvikrat je teamo skozi itemni predor napre). vrsti se celfea za celfeo: pod nam! ie še ena vrsta takih in še stra5nejših ieč. Ta vrata %o imela poseben nameti: tu sem so po temi pripeliali jetnika, ki ni veđel tem gra ženejo: ko je stoofl na vra- ta, so so vrata odtrrla in ubogi jet- nfle je padel v globočino. Tako Je prišel v spodnje ječe — tam so ga znova zaprll — od tam ni nihče več ;V*teI božjega solnea. Oremo naprej: tn je »hladomorna« t. J. ieča, kjer so Jetnflđ umirali od glada. Še se pozna- ■jb sledovi zidu, kler so zazidali one- jga, ki ]e bil obsojan na gladno smrt: krepko privezali z jermenom okoli glave in ko je dihal, nra je letel pooer v grlo In v dušnik. Tako je umri v srraš-nem trpljenju. Tu blizu ie celica, vsa bela od pfesnobe, tu se ie bate dal zapreti cesar Jožef II. za eno uro — od tište dobe tu sem nišo več ljadfj zapirall — svetovne vojne. Po-speSiH smo korake, da bi prišli iz teh krajev smrti. Ustavili smo se v posebni čelici: Ko Je stražnjk posvetil, se je pokazala ored naml nataalnlca te na nji leseno člove fto teta PokrfHH so Oaveka na nekako lestvo, rvesali rok« In noge tn oa škripctti potegnill; vlekH so, do-. Utr ni Izdihnfl: potem so vrgH trtitv Io v podzem«ljsko htknkK k« Je bila mmdtmi sa natezahdco* Ta hikrm }e itf^ lazMana, ker H te «•• pnhaW nrtvaSM vzdnh: natecaJnlea stoji Se kakor pfcfSnie čaše: ni te ttmrio 7f) ljn««. Ne, drvgtč bi ne 5e» gledat te!* stmšnfh krajev: tfpaMH ob mokra? sidn amo leztt tmorei m Je Se ^^Ailafa^ kte aa>< a^faml AmhBm tn je kapljala nanje voda. da so zblazneli od groze in strahu... Hi-teli smo proti izhodu. Mer se je sve-tii zopet belf dan. Oddahnili smo se. ko smo stopili na prosto. Zunaj je si-jal lep pomladanski dan. Nemogoče si Je predstavljati notraniost Špiel-berga: kar si je izmislil oodivjani Rim za svoje cirkuske igre, se da komaj primerjati tem podzemskim nmetnostim: to je bil odmev španske iznajdljivosti v rafiniranosti muk. Strašen spomenik strašne dobe. To je cesar Fratic še v začetku 19. veka zapirali politično nezanesliive ljudi z juga in severa. Sele leto 1848. je iz-praznilo Spidberg. a ne Še popol-nonia. Ob začetku svetovne vojne so napohnli te prostore Rusi hi Poljaki z yzhodne Oaliciie: v naših taborih smo imeli več tovarišev. ki iih je pot iz OaHcije skod Spielber* oripeljala k nam. Ta so bili zaprti tuđi uporni vojakl čeSkih poUcov. Sedaj so prazni ti prostori, ostali bodo le v spo-mfn na straSno preteklost OdMi smo v kapelo, kjer Je nekaj slik slavnih tetnikov. med »J!ml le tudl btron Trenk, M ie dal na svoje stroške po» staviti glavni oltar v kapeli Par slfk predstavlja mnčente na natezal-Mct 'n na SVrtncih. PndHsali smo se v kttfgo obt^knvalcev in smo. odfll skozl ozek vhod mimo debelih zidov aceot m proato. Tu skori so voOiU v spodnje prostore one, ki Jim ni bi* Io več dano videti luč sveta. Ka| so ču tili pri zadnjem pogledu na svobodno sobice J? In oni, ki so tod skozi zopet ocfliaJaH v svet, so bili kakor iz nova rojenf. sal se ti zd\ vsa ona podzemska tema kakor strašert sen, ki je nemogroč na tem svetu: ko^ maj peklo pozna take strahote. A' človek je hujši od vsesra. ker je i»-» premenil ta strašni sesi v resnico. Pot skozi kazemate. ki traja sko-raj dve uri, naredi na človeka težak vtis. Skoraj se neče spominjati na vse, kar je videl. Kalco nizko je pa--del človek — ustvarien oo božji po-* dobL Zdaj sem razumeL zakaj ]e češka omladina obesila pred 25 leti škopnik na vrat cesarhi Francu, ka-terega spomenik je stal na najlep-žem bregu Vltave v Prasrt. Kdor ie videl Spielberg. je pogleda! globoko v zgodovino. Zato me ie veselilo, ko sem našel pri obedu svofega tovari-ša iz časa svetovne vojne, pripro-stega brnskega delavca. ki sva skupa? služila kot prostaka pri nemSkent dimatskem poUcn. To Je bil priprost češki človek. a vedel ie mnogo, govorila sva o politiku literaturi in o drugem. Prehodila sva skunai rusko ta romunsko fronto in sva drug dru-gemu pomagala: jaz sem mu dajal tabak« če sem ga imel. on na je za* ma kitdol krumpir, iabolka in ću **• *«*•_______ .SLOVENSKI NAROD-, dne 18. aprila 1920, * sfcaij, m ja; in vzklila je v mnogih slovenskih' srcih nada, da si tuđi Slovenci pribore dostojno mesto med evropski-mi narodi ter takisto obnove slavo svojih pradedov. To je bil začetek narodnega preporoda slovenskega, ki ga je tako oduševljeno pozdravi! naš prvi pesnik Vodnik v veličastni »Ilir'ji oživljeni« in ki so ga med na-mi povzročili oni Francozi, ki so na-stopili tedaj kot zastopniki in apostoli svobode in ujedinjenja narodov. Pred dobrimi sto leti so spoznali predniki sedanjih Francozov važnost Ilirije — trdnjave, postavljene pred vrata dunajska. Toliko boli mo-rajo potomci svobodoljubnih pretini- kov spoznati pomen ujedinjenja v s e h Slovencev, lirvatov in Srbov v Jugoslaviji v moćni trdnjavi, po* stavljeni pred vrata dunajska in madžarska — kot svoji naravni za-veznici Oporoke, ki jo je naredil veliki Napoleon s svojinu Francozi z ustanovitvijo Ilirije, ne bodo zavrgti njih potomci, ampak jo bodo še spo-polnili in s tem tuđi sebe okrepili. Francozi so podpirali ujedinjenje Italijanov proti volji stare Avstrije in iste podpore nam ne bodo odrekli z drugimi vred sedaj, ko prihajajo kot Člani ententne misije povodom plebiscita v Celovec. V tem znamenju dobro došla ententa misija! Dr. P. Zanlmlol dohumentL (Važen donesek k jadranskemu vprašanju.) Dne 6. aprila je izšla v založbi »Internacijonalne knjigarne Licinio Cappelli« v Trstu zanimiva knjiga z naslovom »Polemične per i confini d' Italia«, ki jo je spisal znani itali-janski propagator Giuseppe Lazza-Jrini. Lazzarini je bil med vojno ne-oficijelen, toda od italijanske vlade pooblaščen diplomat, ki je skupno z drugimi pripravljal tla za sestanek z iugoslovenskimi emigranti in de-Ioval v inozemstvu za zbližanje z drugimi podjarmljenimi narodi v bivši avstro - ogrski monarhiji v svrho uničenja habsburške države. Ker je bil v stiku tuđi z našimi ne-oficijalnimi zastopniki v Inozemstvu, so njegove izjave za nas vele-zanimive in dokazujejo marsikaj, o Čemer se je pri nas že veliko pisalo in razpravljalo. Zlasti glede jadran-skega vprašanja, ki naj se te dni resi v San Remu na podlagi »sporazuma«, je Lazzarinijeva knjiga posebno za nas Slovence važen dokument. Italijanske zahteve po našem ozemlju so se spocetka zdele Fran-cozom in zlasti Angležem, — o ka-terih pravi Lazzarini, da so tozadev-no »formidabile ignoranti«, — pa tudl Amerikancem silno pretirane. Zato je podal Lazzarini leta 1917. italijanskj vladi spomenico o novih ftalijanskih provincijah z ozirom na strategični. narodnostni in zemlje-pisni položaj. Ta spomenica, ki vse-buje seveda italijanske interese, je služila na mirovni konferenci kot informacijski materijal zlasti za Gori-ško, Trst, Istro, Reko in Zader. Lazzarinijeva propaganda skupno z delegati od »Democrazia socia-le Irredenta« je dosegla končno nspeh. Lazzarini priznava, da je pri-dobil za {talijansko stvar med dru- gimi sledeče merodajne osebnosti: sedanjega čeho - slovaškega zuna-njega ministra Beneša, predsednika angleških labouristov liendersona in francoskega socijalista Alberta Tho-masa. Italiji se ni priznala samo pravica, odrešiti Italijane, ampak tuđi pravica, zasesti »un confine difendi-bile« na suhem in na morju. V razgovorih s Thomasom, Hendersonom, Benešem, Stee-dom in z jugoslovenskimi emigranti Trumbićem, Vojnovićem in dr., je dosegel Lazzarini priznanje, da se ne more Italija nikdar odreci geo-grafični crti Julijskih Alp, pomorski strategični obrambi v Kvarneru in na Adriji, Gorici, Trstu, Reki, Pulju in Zadru in da ne more razpravljati o »neumni meji« ob Raši, katero imenuje Lazzarini »bestialita, geo-grafica, storica, strategija, etnogra-fica, economicac. Lazzarini pravi, da so bili Srbi pripravljeni, uzado-voljiti tem italijanskim zahtevam, ker je Italija zadrževala ćelo avstrij-sko vojsko in ker bi bilo gorje za avstrijske Slovane, če se ne bi nada-Uevala vojna. Slovenski in hrvatski zastopniki so proti temu protestirali, toda Beneš je izjavi!, da bodo Cehi nastopili proti Jugoslovenom, če bodo nastopali kot šovinisti! Beneš je rekel, da morejo podjarmljeni av-strijski narodi pričakovati odrešitve le od italijanske politike. Zanimivo nad vse pa je Trumbi-ćevo vprašanje, »če bi Italiji zado-stovala naravna meja Julijskih AIp«. To vprašanje, pravi Lazzarini, dokazuje, da je Trumbić tedaj misli! na možnost italijanske meje na Snež-niku. Na vsak način je Lazzarinijeva knjiga za nas zelo zanimiva, ker smemo suponirati, da vsebuje" re-snične podatke, o katerih smo obve-ščeni tuđi od naše strani. Notus. Polltl£ne oestl. = Država 5HS ali Jugoslavija? »Jugoslovenska Obnova - Njiva« priobčuje na uvodnem mestu Članek z naslovom »Jugoslavija«. ČJanek je napisa! Ivo de Grisogono. V članku se zavzema Grisogono za to ,da se odpravi sedaj uveljavlje-no službeno ime našedržave»KraIje-stvo Srbov, Hrvatov in Slovencev« fa se nadomesti z imenom Jugoslavija. Svoj predlog pisec prav spretno utemeljuje. V svojih izvajanjih pravi med drugim: Eno državno fme »Država Srbov, Hrvatov in Slovencev« že imama Toda ne samo na temelju avtentičnih izjav, marveč tuđi po splošnem pojmovanju, ki se javlja tako v publicistiki, kakor tuđi v javnemu mišljenju, pa nosi to ime nesporen značaj provizornosti. In zares kaj naj pomen ja to ime? Da je naša država sestavljena iz treh ple-men, ki imajo tri imena. To je vse, kar se more razvideti iz tega sicer neobičajno doteega imena. To je vse, ali to je tuđi malo. Vprašamo: Ali naj bo država samo suha aritme-tična konstatacija, da tvorijo to državo Srbi, Hrvati, Slovenci? Ali ni bolje, ali ni lepše, ali ni koristneie, da to državno ime pouči vsakogar s samim svojim zvokom, da so ta tri plemena ne samo eden narod, marveč, da tuđi hočejo v bodoče ostai kajti bil je že tretjič na fronti in je VedeJ, da brez tatvine ni trogoče iz-hajati. Na dan bitke sva se zgubila. Mislil sem večkrat nanj. Ko smo prišli v Brao, sem prosil, nai ea poiSče-jo, če Je se živ. Res so ea našli. Tuđi on je bil ranjen z dvetna kiorfja-ma skozi prsa; o meni ie mislil, da 6em padel, ćelo v LjubUano je o tem sporočil; spominjala sva se, kako sva po Volhiniji prosila krompir* kako sva: na Romtmskem Drodala čev-l|e za kruh itd. Vojaški soomini. A Jaz sem se spomnil, kako sem bil ve-sel, ko sem našel med tulci takrat enega človeka, ki je bil z menoj ene-ga srca: in to je bil priprost češki delavec, v temnih nočeh sva na fronti sanjala, kako bo fazoadla Av-strija. m, . _ Popoldne smo bffi oovabHeni, da si ogledamo čeSko tehniko. Jugoslo-vansko in češko đijaštvo nas je spre-jelo v avli, na to nas ie pozdravu* rektor tehnike v dalisem govoru, profesorji so nam razkladalt moder-tio urejene kabinete hi delavnice. Bmo ima češko in nemško tehniko In začetek druge češke nnhrerze. Jo-goslovanska dffaslca koloniia v Bran je precej velika hi se počuti tam prav dobro. Kar se tiče tehničneifa gtudiia. nudi Broo v vsakem ozlrn mnogo praktičnega in to Je za studij tehnike vellkega oomena. + Takoi pri prihodu v Bflio je nat Mdmril aa fcoiođvMt todl Mi ■» « nec gospod Marek. bivši režiser našega slovenskega gledališča. Bil je nas zelo vesel, izpraševal je o naših razmerah v Ljubljani, o eledališCu, o znancih itd. Gospod Marek ima sedaj mnogo dela v Brnu. kajti Čehi bodo tam imeli tri gledališča. Za naš večer so določili opero »Ekvinok-cij«, ki jo le po znani Vojnovičevi drami zložil češki skladatelj Neu-mann. Skladatelj sam je ta večer dirigira! opero. Na stopnicah nas je po-zdravH gledališki ravnatelj, imeli smo na razpolago lože in občinstvo nas je veselo pozdravilo, ko smo vstopili. Opera »Ekvinokcij« je moderno delo, ki bo mogoče prešlo tuđi na naše odre. Po drugem dejanju nas je ravnatelj povabil na oder, kjer nas je pozdravi! ured občinstvom. Naš Marjanovič se je zahvalil za iskrene besede. Po trudnem đnevu je bil nam ta večer v gledališča prije-tem užitek. Odpeljali smo se v Đeseđni dom, kjer se je zbralo mnogo narodnega občinstva. IzreHo se ie nekaj neiz-ogibnih govorov in zdravic, potem pa so nam pari v krasnih narodnih nošah zaplesali v dvorani nekaj tepih moravskih plesov. Bilo ie že čez polnoč, ko smo se postavljali od naših bnuirih znan-cev in smo se odpeljali na kolodvor — kajti drogo jutro smo imeli biti v Bratislavi Se en pozdrav češkemu Bnra in vide Je odhitel na jug. a jeden narod, narod Jedinstven, na* kr rod v vekov veke nerazdetjivo uje- - dinjenje?! — Vprašam nadalje: zari kaj ne utisnemo, ako je nam to samo - mogoče, že samemu imenu viđen - pečat državne misli, s katero so bili z skozi stoletja navdahnjeni naši naj-li izbranejši duhovi, one državne mi- - sli, ki so jo s potoki krvi oblili naši L najplemeneitejši borci? Naziv »Dr-e žava Srbov, Hrvatov hi SkTvencev« ti je zgolj neke vrste fotografija. Ko-z liko matematične hladnosti je v tem t imenu! A mi potrebujemo no tolikih - stoletjih potrtosti in razdvojenosti l mnogo topline, potrebujemo blagotvorno kemično amalgacijo Pra.v * dobro vem, kakor vedo to tuđi drugi, da bo vsako skupno ime nalete-lo na odpor. Toda odpor. ako ni . upravičen ali ako ni upravičen v * vseh svojih konsekvencah, ta od-[ por je za to na svetu, da se ga pre- maga. Mi borno to poskušall, posku-Sali borno s srcem, polno ljubavi, z * mehko roko, toda zavedajoč se ve-j lične končnega zaželjenega cilja, Sre- Ča in moč domovine poleg: vsega in nad vse! Odgojen, da spoštujem iskrenost tuđi napram samemu se-\ bi, izjavljam takoj. da je moje glo-j boko prepričanje, da je nam najpri-kladneje ime: »Jugoslavija« ... Ju-| gosloveni so bili najodličnejši sinovi našega naroda. Neumrli vladika Pe-[ ter, veliki državnik Mihajlo, široko-grudni Strossmayer in idealni Gaj so z enako ljubeznijo in z enako to-I pio pieteto objemali vse sinove te-ga jedinstven e^ra našega naroda. Ti orli nišo priznavali niti zgodovin-[ skih, niti osvojalskih pravic. Te Sokole pa je posnemal naS sivolasi In ; ljubljeni vladar Peter Osvoboditeli, ko je takrat v Nišu razvil sveto za-' stavo svobode vsega naroda našega [ Jezika! Ne, ni to Velika Srbija, ni to Velika Hrvatska: to ie Jugoslavi-| ia! ... Srbi. Hrvati in Slovenci so se srečno ujedinili v državnem oziru ali I ujedinili so se, da postanejo eden , jedinstven narod. Enemu narodu je ; potrebno samo eno ime. Eden, edin-[ Mven narod, ali more trpeti meje, ki jih je udarila tuja sila, da ta narod oslabi z razjedinjenjem? In zato tr-dim, da je naziv »Jugoslavija« ne samo najprikladnejši, marveč da tuđi najvemeje odgovarja misiji, ki jo mora vršiti naša država v kulturnem tekmovanju. Jugoslavija je istina, Jugoslavija je pečat na tužne čaše, na goli egoizem. Jugoslavija je zaveza ljubezni, cvet pobratimljen ega truda. Jugoslavija je ključ in vrata v svetlejše čaše. Jugoslavija je prag k novemu delu, k novi zgodovinl, v novo slavo! . . . Pokleknimo tuđi mi pred globoke temelje naše države in zakopljemo globoko, globoko stare mržnje in stare strasti. Po strašnih potresih najstrašnejše vojne je jerihonska tromba svobode razrušila plemenske mrtve zidine in iz morja plemenite še puhteče krvi je zasinilo novo silno solnee: ime mu je Jugoslavija.« = Politični klub JDS z ozirom na sestanek okrajnega odbora JDS v petek zvečer 16. aprila ni hnel svojega sestanka. Člani kluba, ki so pre-jeli vabilo za 16. april, naj smatrajo vabilo veljavno za prihodnji petek. = Nanteni sedanie vlade. »Balkan« poroča glede političnoga položaja, da se vlada noče nasilno vzdr-žati in niti noče Izkoristiti odredb, ki bi bile le-sralne za njen obstoj. Vlada pa ne bo prej demisionirala, do-kler se ne izvrši nacrt ustave in nacrt volilnega reda za konstituamo. Da se pa država povrne z ozirom na svoje sosede v mimodobno stanje, bo vlada brez parlamenta ratificirala mirovne pogodbe. Obenem se dementira pisanje časopisja o kakem obstoju vladne krize. Krize ni, ker ima vlada dolžnost. vršiti nadalje svoje posle do razpusta sedanjega račasnega narodnega predstavništva. = Navodila naši mirovni dele-iracIJL Beograd, 16. aprila. Vlada ie poslala včeraj popoldne v Pariz posebne instrukcije našemu mirov-nemu delegatu dnu. Trnmbiću, tičo-če se jadranskega vprašanja. Po končanem kronskem svetu dobi na-tančnejša navodila naš delegat Ka-dović. ki odpotuje z njimi na mirovno konferenco v San Remo. = Iz seje mlnistrskeffa sveta. Beograd. 16. anrila. Ministrski svet ie nadaljeval tuđi danes svoje zasedanfe. Seja ie traiala od 17. do 20. Pretresa! se je ekonomski položaj države, posebno prehrana in finance. Razpravljalo se ie o načinu, kako za-sigurati državi živež. da vzdrži do piihodnfe žetve. Prišlo se ie do spo* razuma, da se proglasi nova kron-sko - dinarska novčanica kot zdrava vahtta. Nadalje se ie raspravljalo o : agrarni reformi < = O KoUaki ▼ jModaTifl pri- < občnje informativen članek »Ntue < Zflricher ZeHungc V tein članka Ci- I tamo med drugim: % ... Ne smemo 11 nega bi državnega Jedinstva v Ju-1 goslaviji, odkar je bila ta država ustanovljena. Vse stranke in skupine v državi prizoavajo to načelo, kt edino upravičuje obstoj jugosloven-ske države. To jedinstvo oa ni v no-benem oziru v nevarnostL ako dobi država na znotraj decentrilizovano upravo. Da, trdi se lahko. da bi to edinstvo tuđi ne bilo ugroženo, ako bi Se Jugoslavija konstituirala kot zvezna država. Zgled Švice in se-vernoameriške unije potriuje najbolje to državnopravno temelino nače« Io«. Priznati je treba, da se da debatirati o vprašanju. kateri državni ustroj bi bil za našo državo najpri kladnejši. Spocetka smo bili Slovenci najgorečnejši pristaši centralizma, [ a v zadnjem času smo se v svojem navdtiševanju že đokaj ohladili, in mnogo je med nami takih. ki sedaj še z večjo vnemo zazovarjajo decentralizacijo, kakor so Drsje zago-varjali strogo centralizacijo. = 2eleznlška stavka, Z a g re b. 16. aprila. Kakor po vsei državi, je pričela tuđi tukaj želez-niška stavka. Ob 22. že so na zagrebškem kolodvoru odstranili stroie vlakom, ki so bili pripravljeni na odhod. Sprva se je mislilo, da bo orijentekspres ne-ovirano vozil, toda ko je prišel vlak na južni kolodvor, so železničarji preprečili odhod tuđi teea vlaka. Vlaki, ki so se v noči nahaiali na pro-gah, ustavili so se na oni postaji, ki je bila opolnoči najbližia. Ko se je v mestu izvedelo, da prične stavka, odšla je na kolodvor policija in vo-jaštvo. da zabrani plenjenie. Toda dogodilo se ni nič. V železniških krogih se govori, da je nristala stavka, ker vlada ni odgovorila na predstavke železničarjev. v katerih so zahtevali med drugim tuđi Dovišanje plač. = Stavka transportnih in prometnih delavcev. ^Politika« piše o železničarski stavki in pravi, da se tuđi nameščenci parobrodnih dru-štev nahajajo pred ustavitvijo dela. Ako ne priđe danes do sporazuma, bo prenehal vsak promet na vodi in ni izključeno, da bodo tako stavkall vsi transportni in prometni delavci. = Konferenca balkanskih ko-munistov ▼ Sofiji. V Sofiji se je vršil zbor komunistične balkanske federacije, katerega so se udeležili zastopniki bolgarske, srbske in grske komunistične organizacije. Na konferenci so sklenili, da se pretvori dose-danja socijalist, balkanska federacija v komunistično federacijo, ki pristopi k tretji internacionali. Usta-novitelj komunistične balkanske fe- I deracije je bivši vodja romunske so- I cialistične stranke sedanji predsed-nik ukrajinske sovjetske republike Rakovskij. Romunski komunisti na zborovanju nišo bili navzočL = Pašfćev sestanek s Stambu-Ifskhn. Beograd, 16. aprila. »Epoha« javlja, da je g. Pašić na po-tu v Zaječar imel sestanek z bolgar-skim ministrskim predsednikom Stambuliskom. Svrha in rezultat njunega razgovora ništa znana. = Nemci se pritožiileio prod 5ešMm nasiltvom. Mesto Znojmo rta Moravskem ima čisto češko oTco-lico. Vkliub temu se fe v mestu sa-mem držala na površju nemška klika, ki iie z vsemi sredstvi delovala na to, da ne dobe Čehi v občinskem svetu nobenega zastoimika. Sedaj fe čehoslovaška vlada nastepila proti tej kliki in odredila, da se naj takoj iz vedo občinske volitve t>o predpi-sanem volilnem redu. Nemci vedfo, da jfm doneso nove volitve siguren poraz. Zato kriče na vse načine in I očitajo vladi, da nastotm nasilno in I protizakonito z očitnim namenom, da snravi mestno upravo v češke roke. Nemci pravijo, da so Čehi v zadnjem Dofdrugem letu izgnali iz Znojma nad 35.000 čeških prebivalcev in jih na-domestili s Čehi. Nadalje so baje Čehi dali volilno pravico 4000 češkim legijonarlem. Iz volilnih imenjl-Vov pa so Izčrtall več sto đomačih Nemcev. Za nasflstvo označujejo Nemd tuđi to, da volik) % Znojmoin tuđi predmestja, ki bi že odavna md- ', rala tvoriti eno upravno enoto t me- ; stom samim. Seveda so fe pritožbe : docela neupravičene. V Znoimu Je < Wlo na tisoče nemškfh nrtseljeitcev, prerfvsem uratfnikov, fct so bili naj- « jačia opora znojmskeira nen^tVa. \ Ako je -vlakla' te elemente, ki so \ umetno vzdrževali nemški značaj i znoimskeira mesta lztfrala. ie porfo- j naki docela pravilno. Sicer pa rifsd i Nemci prav nič upravičcnL da očt- i tajo drugim nasifetva. ko so sami bili i mojstri v tem poideđu v castf, Ko» so < ineli z^irMiibd Se oH zsroraJ. j = Češka tmmgM ▼ Znoimit Dne < 1T. i m. so se vrSile v Znoimu, kler i so doslej go^podovaU Nemci, občln-1 i ske volitve. Cehi so si tzvojevali ve^ fino, Združeni češki kandldatje so dobili 7875 fflasov, nemškf združeni kandidatfe ^816 srlasov In 2idje 339 i glasov. Na Čehe Je odpafflo26man- 11 I 2ide pa en mandat Od Čeških stfarit I so dobile: narodno demokratska stranka 2113 glasov s 7 mandati, če-» ška socijalisttčna stranka (narodni socijalna) 1727 glasov s 6 mandati te češka socijalnodemokratskar stranka 4035 glasov s 13 mandati. Na nemški strani je dobila nemška »Volkspar-« tei« 3357 glasov z 11 mandati, nent* ška socialnodemokratska stranka? 1051 glasov s tremi mandati in nem-< ška svobodomiselno - demokratska* stranka 408 glasov z enim manda* tom. Oddanih je bilo v celem 12.936 veljavnih in 30 neveljavnih glasov. Š tem je Znojmo, ta stara nemlka trd« njava sredi Češkega ozemlja na Mo> ravi, prešla v češke roke. -----------------------------------------■ -'*">/ Teleffonsba in brzcsl^na poroCIla, O JADRANSKEM VPRAŠANJU^ LDU. Beograd, 15. anrila. »Poli^ tika« poroča, da je prestolonaslednilc regent Aleksander spreiel v avdijen-* ci namestnika ministra za zunanjei posle, dr. Spalajkovići. Minister mit je poročal o zadnji fazi razsovorov v jadranskem vprašaniu. — Koncem tega tedna posije vlada naši deIe?ra-» čiji v Pariz potrebna navodila. Kcf, je g. Pašić vsled obolelosti zadržanv odpotujeta v San Remo minister za zunanje posle dr. Trumbić in posla«* nik v Parizu dr. Vesnič. — Zan i**» miva je vest, da so Italijanl po angleški brzojav, agett* turi objavili v londonskitf listih, da je jadransko vprašanje že rešeno, in sicer n^ ta način, da dobi Italija su* verenitetonad Reko, doč'Inl. dobi Jugoslavija Sušak iri Volosko, a Opatija pripada Italiji. ;^ VOLITEV ZAGREBŠKEOA! ŽUPANA. LDU. Zagreb. 16. aprila. Da$žW se je vršila volitev mestnega župa-* na. V občinstvu je vladalo veliko z&m nimanje. Ob MO .dopoldne so se $& stali mestni zastopniki. Komunisti sd prišli okrašeni z rdečimi cvetlicamO Vladni poverjenik dr. Goglia je ugm tovil, da je prisotno zadostno Steviltf občinskih zastopnikov ter Je natqf otvoril sejo. Seji ni prisostvova! R^{ dič, ker je zaprt. Seje se nlso uđete* žili tuđi frankovci, ki so poslali vlađK nemu poverjeniku izjavo, katera \4 bila na seji prečitana. V tej izjav? pravijo. da so bili v zadnji seji napaj* deni od socijalistov, demokratov m da nišo našli pri vladnem povefjeni* ku varstva. Zaradi tega; izjavljakfc da ne bodo prišli na sejo, dokler ie; jim ne zagotovi zadostno varstvo. V( svoji izjavi govore nadalje o svojem boju proti Avstriji in Madžarski, kar] je izzvalo v dvorani buren smeh. Ni predlog zastopnika \Vilderja se $ uporabil paragraf zakona, po kale^i rem vsak občinski zastopnik, ki nrf priđe k volilni seji, izgubi mandati Občinski svet ie ta predlog sprejćj in so se Irankovskl mandati uklnilt Zatem je komunist Kamilo Horvat prečital izjavo komunističnih za^ stopnikov* radi zapriseženja, ki fla^t glasa, da polože komunisti oredplsa-j no prisego s pridržkom. Nato je iz^j javil zastopnik dr. Šinkovič, da isto-' tako kot prepričan republikance np] more položiti predpisane prlsenr brez pridržka. Enaki izjavi sta poda^; la tuđi dr. Politeo in Bnkšeg. Nato; se je prešlo na zaprisego mestnJh za^! stopnikov ter so vsi zastopniki prl«*j segli. Pri točki dnevnega reda: »Dtf-j ločitev županove plače« ni bU stav^ Ijen noben predlog ter ostane z ozin rom na to dosedanja županska plaW ča. Nato so prešli na volitev župana. Pri prvi volitvi so dobili: komunist Delič 22 glasov, bivši župan dr. Sr^ kulj 14 glas., demokrat Ancel 4 gla-« sove in demokrat KresiČ 1 glas« medtem ko so 4 zastopniki oddailj prazne glasovnice. Ker z ozirotn v& to noben kandidat ni dobil absohi&i^ većine. Je bife odrejena ožla vo!HevC med dr. Srkiđjem in Ddičem. Prf ožji volitvi so demokrati glasovali 4 komunisti ter je dobil komunist Deflč 27 glasoT In le bil taka izToHen . za zasrebSkeea župana. Dr. Srind) je> dobil pri ožfl vofitvi 14 gtaflmr, t* Deliča pa je glasovalo 20 komuni-stov, 1 soclalist, 6 đetBokntfav fa t'j zastopnik izven strank. Nato je tiH novi mestni župan zapris«kn: Ko] nm je vladni poverjeofle feroCft ztaw; žnnansko vratno vertžfco. k> fe »vi; žttpan odldooD ta DoloiH nazal v škatlio. Novi župan se je zahvalil nt Izvolitev ter fejavil, da bo ddovaf za okrepitev gospodarskMi kt soclalnih, sil prebiv^lstva. Za tem Je bil taiojj overovljen zapisnik današnje orcin^ ske seje. Noveotu županu so ifpaCj^ ništi priredi burne ovatoiie. ":f KONFERENCA' V SAN KEttU. LDU.LyiMb 16. aprila. (Brezfifrj no) ItaUjanska vlada Je povatfla bel^l gijsko vlado, naj poSlje svoje mtothj 4- stian. »SLOVENSKI NAROD", dne 18. aprila 1920,__________________^_____________________________ gg. Štcv. Belgijo bosta zasiopala ministar; sa zunanje stvari Hymans ta trgovinski minlstec Jaspar. AMERIČKA BOJNA LADJA V SPLITU. LDU. SpK, 16. aprfla. (UDĐ). iV splitsko lako Je priplula ameriška bojna ladja »Olvmpia«. na kateri se nahaja ameriški admiral Knapp, bivši člen ameriške delegacije na mirovni konferenciji. Lađi a obiskuje razne luke sređozemskega morja. iVČeraJ sta general MiliC s sprern-stvom in predsednik pokrajinske vlade s tajnikom posetila ameriške-ga admirala Knappa na bojni ladji »Pittsburg«. Posetniki so bili spreje-ti z godbo in vsemi voiaškimi Čast-mi, kl so običajne pri spreiemu ruj ih oblasti. "ALBANSKO POSOHLO. ' LDU. Skader, 15. aprila, Začasna albanska vlada v Tirani razpisule notranje posolilo đveh mfiifcmov frankov. Obrestf bodo zaaSale 5%. japonci v srantuL LDU liinlMiaM, 1& aprila, (Brezžićiio.) Iz Tokia poročajo, da so Japood v Sibiriji izvojevan* po-polno zmago. Sibirske čete so bite pri Statesku poražene* Pokrajina okoli Vladivostoka je v rokah Japon* cev, ki izjavljajo, da ne nameravajo trajno zasesti teh krajev, marveČ ho-čejo le vzpostaviti red in poraziti boljševike. Nadalje se poroča, da so Japonci premagali boljševike ob Bajkalskem jezeru. AVSTRIJA, NEMCUA IN ZVEZA. LDU. DunaJ, 16. aorila (CTU). Kakor poroča »Presseinformanonc, bo Nitti y San Remu zahteval, da se Nemčija in Avstrija spreimeta v zve-zo narodov. To se smatra za uspeh dr. Rennerjevega potovania v Rim. Proti draginii In uerižnfkotn, za red in pošteno oprano. Olcrajni odbor JDS. Liubljana je ?v svoji zadnji seji sklenil do obzirni tiebati o gospodar skem ooložaju slo-Venskega dela države SHS naslednje sesohicije: I. Ker so Ičazni. k! jih Je izrekel verižniški urad nad nekaterimi urad-|niki »Zitnega zavoda« v Drimeri s škodo, ki so Jo povzročili z veriže-injem in fzvažaniem žita. vsled česar preti našim krajem lakota, tako ne-:printerno nlzke rudi z ozirom na do-jbiček, ki so ga spravili navedeni ve-iiižnild, zahtevamo, da se takoj uve-;ljavi zakon ali naredba, ki naj uvede eksemplartčne kazni proti vsem verižnikom, tihotapcem in rudi trgovcem, ki se ne zadovoljuiejo s po-■stavnim dobIČkom. Smatramo vse take osebe za veleizdajnike, ki Širijo s svojim! mahinacitemi nezadovoljstvo med naše ljudstvo ter ga vzgajajo za protivnika obstoječega reda in ga po^ranfaio v revo-lucijorno raspoloženje: zahtevajo torti, da se take osebe kaznu-i.fejo kot veleizdajnik! in obenem s ^konfiskacijo premoženja, ki se naj porabi v olakšanje bede in za cenejšo 'prehrano. Protestiramo najodločneje iproti postopanju merodarnih oblasti. !k5 puste pravnomocno obsolene en \gros verižnike na prostih nogah, tu dl jSe se to zgodi proti Doložitvi kavcije, 'med tem ,ko se nastopa uroti male-mu človeku te vrste z vso strogost-ijo zakona. Vsi verižniki. ki so obso-jeni, a nimajo v Uubliani domovinske tpravice, se morajo takoj iztirati. II. Protestiramo proti postopanju Vlade, ki sklicuie sedaj, ko sama ne imore več preskrbeti potrebnih živih radi ^višanja ceo živilom ankete, na katerih pa se naravnost rjredlagajo !za gotova živila in za ra^ličnc živ-ljenske potrebščine še večie cene, fcot so bile do sedaj. Cene živilom nai se uredijo tafco, da Drihajajo v ikKHist celott, ne pa samo posamez-irim velekapitalistom. V tem oziru naj se izvrši predvsem zaplemba žita pri onih veletržcih, ki so nakupili ISfto po nizkih cenah, a za. ponujaio jsedaj za drag denar in nai se odda 'to blago različnim javnim aproviza-icljam v razdelitev po zmernih cenah. in. -•■ Ker tiči vzrok sedanie draginje v ^eliki meri v tem, da se vrši izvoz blaga iz Jujg^>slavije v tuji valuti, N^sied česar raste kurz tuuh valut in rtemu primemo tuđi cene uvoženega [blaga, prediagamo, da se ukrene na ^pristojnem mestu vse ootrebno, da se zađostno fundira državna novčanica in se čim preje vpelie vplačeva« nje: h) izvozne in uvozne carine; 2.) faktur za izvoženo blasro, izvzeni-ši blaga, ki se izvozi v kompenzacij- skc svrne, KaKor tuai iaKtur za uvo-ženo blago, v jugoslovensko kronsko - dinarski valuti, ker imamo novčanico, ki io ni možno izlahka ponarediti. IV. Vzrok sedanii demoraH^aciji tn sptošni ne zadovolji osti tvori jo tu dl delomržne osebe. Ker Da hna država bodočnost le v kar najvišiem pove-čanju sedanje produktivnosti, poziv-ljamo deželno vlado, na} takoj nkrft-ne vse potrebno, da se r>retš5ejo vse osebe z ozirom na njihov poklič. Vsem osebam, kf mrze delo ali se ukvarjajo z drugimi poklici. nej?o so jih opravi iali pred vojno, v toliko, da zlorabljajo različne soclitilre !n-stitucHe, je ustaviti brezr>o$e!na, otU roma begunska podnora hi l!h fe od-poslati v domačo obCino. oziroma oddati v prisilne delavnice. v čemur se bo uredil đel stanovanjskega vpra^anja po mestih. kamor se osobito zatekafo verižnild in drugi brez-poselni individuji. V zvezi s teTr! delamržneži so razllčnl hnlskači, ka-terim b! bHo tre^a DC5Sve5ati vso pozornost jih eksemplarično kazno-vati ui izpmatT. Osebe. kl so brez po-klica in izjavijo. da žive od svojih ka-pitalij. ki so jih pa oriđobile ?e le med vojno, Je pozvati, da predlože izlcaze. k]e imajo dotične kapitalne m so uvesti potrebni korak! da se ne izognejo davku na voine đob?čke. — Stanovanjska kom!siia na! IzvrS cgled po vseh hi?ah ter nai prtsoći stanovanja vsak! stranki le v onem obsegti, kolikor ga neobhodno potrebu je; vs! drug! prostori na! se od-dado strankam. ki nimalo slanovan}. osobito pa se naj T>ostorl. kl so služili prel za stanovanje, a so se 5e le v zadniem čssn začeli VDorabliati v trErovfnske ali obrtne namene, sprc-mene zopet v stanovanfa. V. Pozfvljamo vlado, đa posveti čim nafve^o skrb vfctnišketnii vpra-Sanjt! \n storf potrebno, dm se naŠI vjetniki čim preje vrndo, v kolikof se pa to ne more zgoditi, da se »>rl-zadetfm rodbfnam. ženain fn n)fh otrokom podeli sedannm razmeram primerna podpora. VT. Z ozirom na defstvo, da je scda nji parlament za delo nesnosoben in ker je vedno eksnerimentirarje s strankarskimi vladami nafboliše agi-tacijsko sredstvo za vedno Sireče se nezadovoljstvo, smatramo za neobhodno potrebno, da se tako! sestavi medstrankarski ali pa nevtralni kabinet, katerega prva naloea bodi izvesti nepristranske občinske volitv« v Narodno predstavništvo. Dnevne uestl. V Ljubljani, 17. aprila 1920. ■' ■ —* Z Iftibijanstoe aniverze. Redna Ifftdavanja v letnem semestru se prično na vseh petih fakultetah v po-oeddjek dne 19. t m. * ~ Spre^nB pri defeld vl^B. Predsednik deželne vlade za Slove-n8o dr. Janko Brefc orelema lx-ključno le samo 6b četnkih od 10. dalje. Izredne depotacDe. slasti te def e!e, ki bi vsled oosebnih okolnosti ne mogle priti na ta dan, naj ae obrnejo poprel na oredsedstvo t MjntSanjem, če Je moflroče. da bf bile sprejete na druftl dam slcer Jtm iitegm biti pot v Uubliano zamaoL Gospod predsednik Ima ootne roke dela ta ne more biti vsak ča* prost in pripravljen spreiematL — Spo«— da« p^ćBm jasafcoaL Dancs ob 10. uri doooldne so bite ▼ ^fa*M «m*Ia «A^tiai^ ** narilfr Im« nake. Zadušnice tn reofriemi so danes po vse] državi. Zadašnic so se udele* žili zastoptiiki vo|a§kih in civilnfti oblasti. Po končanem reouiemo so čete ljubljanske gamizije defilirale pred generalom SmilianlćcoL —— Ali |e m? S Dovsem sancflB^ ve strani smo dobiti oorocTlo, da ae je preteldl teden mrnfll ▼ Ljabljafii bivSi poHcUsM nađkomisar đtt. Skubl. Kaj le tu delal? AH |e prl> šel semkaj skrivaj, al! morda ćelo t izrecnim dovoljeniem vlade same? Sktiblor poset v LfnbfiML In naJM se je izvrSfl skrivaj alt oa t Tednottjo naSih oblasti. Je vsdrakor svrtN do-godek in Javnost Ima praviso. da sa-htcva od kompetentnih CMtdJev, da JI točno Ui Jasno povedo. đa - U so davoim Sknbla porratik v UftMlt* skrivaj s pomočjo svoffli vernft u-mmi)fmt kUBtlma te veteo moš m* kajtnjlrt redari ? _m_ ppoff. Remec, sprefema straake edi-»oAe v joeedeljek, četrtek in soboto od U. do 13. ure. ^^ ^vTfVmHI m|HIVHi oBivl^ orir Dntelerju v rimt^m »In sdaj še Ti?« . . . tako sem vkliknil, ko sem čital v »Naroda«, da Je umri kapitan Slavonrrir Drahsler v Đeofrrado« Bfl je eden najboljiih in najzavednejšfh pomorskih častnikov v stari Avstri-Ji. On ni uklonil tilnika ob Ijud&kem Uetfa leta 1910 in je ponosno prizna! občevalfri Jezik slovenski. — Ni se ustrašil podplsati jugosiovenske deklaracije — kot avstriiski Častnik. Menda ©dini njegov nafboliŠi prijatelj je bil pisatelj Ivan Cankar. Bila sta sošolca na realki in skozi ćelo življenje v najtesnejSi priiateliski zvezl. Pred leti je pokojnik kot mlad pomorski častnik priobčO v Hstku »SI. Naroda« spis svojega notovanja po Avstralili in po Atlantskem moriu. Kot neustrašen borilec za slavjansko stvar ie večkrat riskiral cek> svojo eksistenco. Izgubil ie vse tri brate* dr. Pavla, Milana, ravnatelja Ljubljanske kreditne banke v Celovcu in duhovitega filozofa Demetra. Med vojno je bil povelinik nosadke v Ma-lem Lošinju. Ob prevratu je v zadnjem času zbežal z motornim čolnom italijanskemu uietništvn. Po-ročen }e bi! s hrvatsko ooerno pev-ko in zapušča 3 nedolerne otroke. Bodi mu lahka bratska srbska zemlja! F. G. — Preskrba t nsnlem. 2 mero-da)ne strani se ooroča: Po daljših poprajanifh s hrvatsko Dokrajinsko vlado in hrvatskim! industrijalci se le posrečilo zaffotoviti slovenski usnjar-ski industriji dovolino množino surovih kof; s tem se bo odpomoglo vedno hujernn pomanjkanju tega blaga v Sloveniji in preprečilo ustavitev obratovanja na^ih usniarskih tovare«. O potrebnih korakih se bo ukre-palo v torek v Za?rrebu. kier se bodo zbraM zast<»pn!ki slovenske in hrvatske nsnjarske !ndustrUe in pa za-stopnik! pokrajinskih vlad v Zagrebu, Ljubliami in Saralevu. — čevllarska zadruea za LJub* lfano in okolico naznanja. da se vrši poma^alska prdzkušnia dne 25. t. m. točno ob 2. popoldne pri Karlu Kor-deliču. Rimska cesta 5. Kdor se hoče podvreči prelzkušnji. naj se zghtsi do 21. t. m. Na poznejše prijave se ne bode oziralo. (k> — Čiovekoljubna ustanova. Pokojna ljubljanska učiteljica Agneza Županova je zarostila 32000 K z đoločbo, da se ta denar porabi za ustanovo za 4 slepce, ki nai uživajo obresti te ustanove dosmrtno. Ustanovo podeljuje, dokler živi. ookojnič-ni brat monsignor Tomo Zunan. po-tem pa mestna občina ljubljanska. Svoto po 32.000 K le izročil mons. Župan županu dr. Ivan Tavčarju na dan 1. obletnice naše svoboditve. — Windlsc]iflEraetzoTa koča v Katnniški Bistrici sto}! prazna. V planinsko kočo pa prihala že sedaj toliko turistov. da jih ni mosro-če vseh sprejeti pod streho. Ali bi ne bilo umestno, da bi se Windlsch-jrrStzova koča rekvirirala y turi-stavske namene in izročila za vporabo »SIov. planinskemu dnt-§tvu€? S tem bi bilo ustreženo društvu, zlasti pa nlanincem .oškodovan Da bi ne bfl nihče. Nadejamo se* da bo vlada takoj vse potrbno ukro-nila, da se ugodi tej upravičeni za-htevi — Sentfak^bska naoredna koflž-ntca, Voćarski pot 2. koncem Piori-janske ulice« postafališče električne cestne železnice. izposoia vsak de-lavnik ražen srede in oetka najleoSc slovenske, srbohrvatske. češke, nem^ke, i talijanske in franeoske knjige od pol 6. do 8. zvečer. Kumtjejo se vsakovrstne knjige po najvišji ceni. k — Stavka v tovar* za ržlgafice. VčeraJ dopoldne so stopili v stavko delavci tovarne vžtgallc v Beogradu. Ker Je upravi monopolov uspelo dobiti gotovo Stevilo delav-ccrr9 kl hočdo delati. nadaHuJe tvornica pod varstvom policije delo. — Modklnslilui foadon Je daro-val g. dr. Fran Kofoj, okrožni zdravnik na Jesenicah. mesto venca na krsto ▼ Pragt umrle cand. med. Roglnove tnesek 100 K. =^ VHBsrra inianMN wtvcaMca V ndtaj dnefi bo doSa te Pariza več-Ja kottOna novih novčanic Ker Je ie t prometu odreteno Stevfto novib novčanic se bodo novodosoele kroti-skiMinarske novčanice teročile Narodni banki, kjer se bodo shfanHe sa mcrvoi •^ Jartovaala n ffcftllfti^** trate. Lefos se SMt obnovi star! običaj jurjevanja na ttobtfansfcem ffradff. ktr nam Je vojna orcfctafla za Šest let Jmievanfe se tniređl 21 aprila v prid Clril-MHodovi dnđM Sentjakobslro * trnovska moSka fn iflMfci podružnica. (k) — Skđfca b«tti v 4-vora v senatu se da posneti, da na-merava radi Reke Italija pristati na Wilsonovo crto. Kakor da bi nas ta nesrečna crta. sestavtfena iz potvor-^Jenfh njegovih točk. ne stala že 400.000 najzavedneiSih bratov, kakor da ie to izraz velikodušnosti. In ako že ne gre drusače vsaj resko ume-stno državo! Ceš potem ie še vedno dosti časa. da pobarantamo in se do-govarjamo z Jusroslovani. Da, potem, ko bo d* Annunzio lahko na-prej paSeval in bodemo vezanih rok caka!? na popolno ouustošenSe re§ke hike in mesta. Pred meseci je ogorčenje vse jusroslovanske javnosti upihrJlo znanemu ultimatn luč ?tv* ljenja, predno je mosrel priti v pretres. Vlada se je oprla v voljo cele-ga naroda in javila: ne! Danes na-sprotuje istotako ćeli narod italijanskim nakanam, odločnejše kot kedaj, in vlada — omahufe. Ne gre za prekooceanske pu-§čavre, vadi]a se za naielementarnej-§e ži^Henske interese. Zato povefmo v nedelio đtie 18w t. m. vladi naše mnenje in ookažimo ji Še enkrat edino Dravo cesto k Tispehu. In ta cesta ie: vztrajati, tr-dovratno vztrajati, vztralati do konca. Mafiifest*rati inoramo, oovzdijnif-ti zopet naš že toliko osrorčenl glas, da nas bodo s'i^aTi rTdi oni tam doli v Beogradu, ki se zibljeio na mfnl-sterskih stečkih in ki jim ie bog zna kat era majčkena skrb utopOa čut narodne dolžnosti. V nedeljo pozabimo. da smo demokrati, da pripadamo k ljudski stranki, da stojimo v vrstah krneč-ke stranke, da smo prisegli na zastavo socijalističnesra Ideala, v nedeljo bodimo edino Slovenci In Jts-gosloveni. Ne s krikom in vikom z besedo človeka, kl stoil na važneni razpotju. poveimo obem vladam, naši in italijanski. da ne maramo Skadra, ker je radi blizine Vakme nam edino na škodo, poveimo. da Reke ne damo nikdar, proglasimo jasno in odločno, da bodo ražu meli to, tU(H oiri v San Remn. Vsi na protestni sbod zaradi Rehe, Mboi MdeDo 18. tm.obio. o oettU dvorani Untona. Roiahl fn nlahtale, narodna doltmst hm m2i« da k odeleilniD o On na|oečlem itevfli tega shsda! _ • Sbod laonlh nameSCenceo. V petek ob 30. zvečer Je bfl v dvorani hotela »Union« shod javnih nameščencev iz Ljubljane in okolice. Dvorana je bila tako napolnjena do zadnjega kotička kot malo kedaj prej. Sfcođ je otvoril predsednik Zve- ze g. L i 11 e g. Omenjal je anketo, ki se je vršila 8. aprila t. L in ki ji je bfl namen raspravljati o omejitvi In oblaženju današnje draginje. Stro-kovne organizacije k tej anketi nišo bile povabljene, pač pa gospodarske organizacije. O anketi smo bili razočarani že v prvi pol uri njenega raspravljanja. Namesto da bi se bili posvetovali. kako ublažiti draginjo, je anketa tekmovala, kako naj se cene raznim potrebščinam zvišajo, Ugotovila je, da če prodajajo mleka-rlce mleko po 7 K 20 v, storijo to le iz krSčanske usmiljenosti, ker ga da-jejo v izfrubo; le iz krščanskega ns-miljenja đelajo tuđi tovame za nsnje, ker bi sicer bilo na cesti toliko in toliko delavcev. Edini, ki se le postavll za težnje nepremožnih slojev, je bfl ljubljanski župan, g. dr. Ivan Tavčar in za&topnik javnih nameSčencev; vsi drugi so ščitili Industrijo in pod-Jetn&e* Za njim ie govorit g. Zor, kl Je poudarjal da so Javni nameSčenci zvesti shižabnfld svoje države, zahtevajo pa zato od nje, da jlm omo-goči pošteno življenje. Ako Jhn vlada ne bo pomagala, si bodo pomagali sami: sami pojdejo pred verižnike in Jim bodo blago rekvirirali ter sami cene diktirali. Q. Vojska vgotovf, da ie vlada pred štirimi meseci poviŠala javnim nameščencem plače v veselje verilnikom in tihotoocetn, kl jun vlada neće stopiti pošteno na prste, mrvfjč Jfti ie podpira in ščltL Med Javne aameSčence je vlada hotela zanesti razdor, s tem da flm ie dovo-IIU dvoje vrste prtspevkov; najprej nUWm manjSe, posneje pa. ko |e pri-čda računati na maso, katero treba Pridobiti sa volitve. Je naehkrat ea-čtia sapostavtiati viSje aradnlkt. Toda MiraSČenct so Ujab tenm ortatt stoiai. »Mi smo tittU, Je nad** Ueval, »kl smo ustanovili drtavo SHS s svojim trpljenjem, 5 svojo krvjo (vinarno odobravanje!), do vlade pa so prišli gospodje, ki so nosili prej do kolen dolge Črno-žoltd zastavice in ustanovili državo Sa-muelov in tovarižev. Mi nismo proU državi, zaničujemo pa dsnaSnje pr>-litične voditelje. Tam na fugu Imamo brate Srbe, ponujamo fim roko in Jfli pozivljamo, naj današnje voditelj odstranilo. Kot zastopnik poStnlh to brao« javnih uslužbencev Je govoril gospv nađofidjal Urbančlč. Na to so še govorili TaVfiar, ravnatelj Jelene, prof. Reis* ner in carinski urađnik Drofe* nik. Prof. R e 1 s n er Je preCital slo* deče resoludje: 1. Vsak javni osfažbenec ima % veliavnostjo od 1. aprila prejematf najmanj službene prejemke v izmeri današnjim đraginjskim razmeram ođsovarjajočega eksistenčnega ral-nima. Priznavamo upravičene ra«-« mere diferenciranja službenih pm-jemkov po kvalificirani strokovnl službi in službeni dobi. 2. Zahtevamo odmero služben« prejemkov na podlagl razmerja, kakor je bilo 1. novembra. 3. Zahtevamo, da se pre]emkl od 1. aprila določUo v razmerjn 4:1 K prejemkom od L novembra 1919. 4. Zahtevamo, da sa vpokojen-cem prisna pravica do polnita pokoj« ninskih prejemkov negtode na to> aK imalo privatni saslužek ali ne. 5. Zahtevamo, (hi dobi vsaS vpokojenec pokojnino v enakl od* stotnl meri od sedanjih prejemkov aktivnega nslužbenca njegovoga čina, kakor ie to bilo pred nastoooai dragtnjske dbklade* 6. Zahtevamo« da st vsem n*» Slm zahtevam čimprej ugodi, ftajktv ne}e pa do 15. maja t L 7. Zahtevamo enkratnf nabavtri prispevek in sfeer za neoženjene ori* roma neomožene J000 K. za rodbino nm 40001 38- štcv.____________V _____________________.SLOVENSKI NAROD % dne 1B. «pciU 1920.______________________________________________________5, stran. 2elezntCanha stavku Položaj stavke je đoskj neizpreme-njcn. Prvi dan splosne ŽelezniČarske stav* ke je potekel mirno. Ni bilo niti najmanjše-ga incidenta. Stavkiifoče organizacije, tako »Zveza«, kot komunistička organizacija sta ostavili na kolodvor ih močne nadzor ovalne minimalen. Samo enemu Ijubljanskemn mesarju je na neki štajerski ostaj! ostalo !67 teletkupljenih v Prekmurju.— Tovorni transporti po mestu so malenkostni. Živah-nost prometa pojenjuie. — V mesto prihajajo že vozički iz oddaljeuejših krajev. Klasični poštni voz je zopet nastopil svojo funkcijo. Nekateri potniki, ki so ostali v Ljubljani, kjer jih je zalotila stavka, so najeli za drag denar izvoščeke, da prideio do-mov v odđaljene kraie Slovenije. — V društvenih prostorih »Zvcze« in v Mahrovl Jiiši, kjer imajo komunisti svoj stan, ie bilo tekom dneva zclo živahno, zlasti obsirrto so stavka i oči debatira!! o pozivu voJaSke oblasti. — Ambuiance Itablianskesra pošt-necra tn-ađa so ostale v Brod« ob Savi, v Beogradu in Zagrebu. Na Vrhnik! stoii cei park z najrazličnejikn blago« natovorfeafk avtomobilov, ki se prispeli preko demarkacijska crte !■ so bili aa potu v LjuMiano. Ustavili so jih carinski uradnikt in železni-čarjU kl stoje na staliŠČu, da se med stavko ne srne v Ljubi ja no do vaza ti niti živil, niti blaga. Tega staJišČa ne morccno odobravati, kakor tuđi obsojamo nastop stavkujočih proti carinskim uradnikora, katerim zabrani ujeio, da bi opravljali svojo služba Carinski urad bi med stavko lahko spravil s pota vse svoie 2astanke. kar bi bilo pač v javnem Interesu. Vprašamo. ali so interesi železničarjev prizadeti, ako posluje carinarnica? Menlmo, da ne. Čemu potem ta nepotrebna šikana? • -« • t)anes zjutraj je bilo zbranih na Kre-kovem trgu okoli 1000 železničarjev, kate-rim je komunist Marcel 2 o r g a, stroje-vodja južne železnice, poda! situaciisko po-roČilo, v katerom se nabasa: Stavka je po-polna, lahko se trdi, da je generalna stavka. — Poročilo odločno zavrača očitke, da ima stavka politično ozadje. Železničarska stavka nosi značaj me?đneKa Ribanja že-leznfČarjev. — Govornik je opozarjal, da |e stališe vojaskih oblasti 1© prožnia železni-čarjem, pudariaioč. da, dokler železničaril ohranijo mir, red in disciplino, jim Kič ne morejo. DopasL — Iz Borove!!. Od 10. na 11. aprila t. I. ob ^2. uri zjutraj dofcođii se je v Borovljah slučaj, kateresra bado Celovške novine gotovo na svoj način izrabile. Kakor že svoie-Jnsno javljeno, dovolile so Jniaroslo-vanske oblasti, da se smejo vrniti vsi bejrunci iia svo}e domove v co-no A, ki imafo vsaj do eotove mele čisto vest. Prišli so vsak s par sto kronami v tepu* katere so jim dali, da se tu napiiejo, a potem razara* faio in plujfelo v skledo, iz katere so ročelf z veliko sfastio jesti. Seveda nišo v$f ftnakf, ampak $h ie mnoero med njim?, ki so izpovedalu kaj se iim 1e vse v Celovtu. s strani tam vladajoče klike, naložilo, kako rtaj nastopalo fn rrtejo proti tukafšrtmn ^btastfm. Te besnmce ie Da počel v Borovi fah in sploh v Ražu organizirati neki M8vf*is, bivši poročnik pri Vr>lksweTiru. Vozil se ie v družbi njemu ermkfri, po ečTovšld vfadi r)Ta-eanih asrentov. vedno naokoli iti čwd-■no se je že vsakemu zdela kako more ta Človek sploh brez mfni fn spania Živetf, ker videlo se ca je ob vsaki urf !n povsod, ko je sorejenvl od polftfčnfh aw?tov prvrocila, bilo ^ ~>a cesti alf v lokalih. Kamor fe prf-^el, je z svršim pona5Anjem prfsot-ne fzzivaJ. Tako fe bilo tud! hmeno-vano TioČ. Klatil se h po Barovljah v družbi svojih agrentov. ki gotovo nl-so imeli dobrih namenov. Ob #2. uri zalotfla ie to družbo, družba Slovence v, ki je menda za si eć ovala de-Invanje teh litidi in jih oošteno nre-"nikastila. Kolovodia Movfus dobi! fo pri ti priltki yeč poškodb na erlavi, ■:i pa menda nišo težke narave. Po-llicana Je bila voiaška pomoć, kl Je opravila Movlusa k zdravniku, ki sra ?e Se po rioci obveza!. To na; bode resen »memento^ onim hujskačem, Vi so po celovšk! vladi plačan! rafo, da vprizore nemire pri katerih bi morda zonet mnocro Hudi po nedol?-nem tmelo in marsikdo plačal ne-prernislienost z življenjem. T. V. S Ptefa nam t>i§eio: V »SJo\»«tTCtf« st 82 Je Jiistoslovanska tlskama na Čiideii način odgovorila na notico v »Novi Dobi« o -nekom Aufrechtu«. Ker mort vsalt poStea Jugroslovan pomagati, da se iltdividue ala »Aufrecht«, kateri ropajo naiSo Jnfft>??!avijo naipotrebnelfih stvari, zasači \r\ uničl tiaj služi v razjašnjenje te afere vam sleđeče poročilo. Dotični inž. Aufrtcht, Inspektor Južne *ele»iic©, progovne sekdfe na Du-najo, Ie ve3 mesecev v uniformi pokupuje sam \n s svojfm! agenti orašlče, ♦eleta, vols iti ter razpoSilja vse to z ražftih postaj na naslov ^proKovtra sekcija Maribor«. Pr>Ši-Ual iih je večiidel kot prtljajro t J. ekspresno blago. Skuša! Je pobijati kot režljsfco železniško blago: ako mu Je uspelo na kakšni postaji, mi ni mano. V P. so agenta teica Aufiichta, nekem« trgovca iz Sv. Urbana sdedaR zdo na prste, ker je bilo vse prepričano, da tak« rrmožine ne rabi pro-covna sekcija v Mariboru. Kajti safl«> kar ie Aufricht poslal iz P., prečega daleS v >N. D.c navedeno množina Do Živega pa vendar nišo mogli temu Aufrićhtn, ožir. njegovemu mešetar ju aii meSetaliem. Pref namreč ni bilo treba pfeVožnte v Slovenij'i, odkar so pa potrebne te frttfcnice v Jugoslaviji, fe prfnalai đotiCnf mešetar tuđi pravilne prevoCTiioe đo Maribora. Vsem «e Je stvar eđela relo sum!|iva ta vsl so bili pre-pH^anf, đa rre vsa ta mnoJlna v NemŠVd Avsttijo. Da W stvar prišla v javnost se Je pisalo enfcrat v »Slovenca«, (Ko Je bil še v opoziciji!) »Slovenec« tega ni prfobčn. Pred kratkim se je stvar naznanila tutli na okr. ulavarstvo v Mariboru, da bi zasledo-valt kam gre ve pa tuđi njegovi pomagači naj ne tiidejo zasluženi kazni. Dan&lf nm ooliKe dobici««. »Shi£bene Novine* prfnašajo v Ste-\-iHd SO. l dne 8- aprila 1920 zakon o dav-ko na vofne dobičke k tivođnim pismom flnančnega ministra na pr«sto!ofiaslednlka, v katerem sJika finanCnl položaj naše držare. Uvodoma navafa, da s* ]t flnančnf pofofaj, name^to đa b! se bil izbolj§aU poslabšal. Proračunski primanjkfjaj, ki Je bfl prvotno agotovlien za proračunsko leto 19I9/1920 na «43 milljoiiov đ!narjev, ie đosegel dosedaj ie 1725 mflffonov di-nariev, se Je tore! več kot pođvolfl. Od 2,300.000 dinarHv dnevne«:« nHmuijidiala smo dosegli soda] blizu S mliftdnov đlnar-iev dnevno* Ako se proračunsko leto zaključni« v dveh meseciti. se letos proračunski deficit ne da popravi«, marve^ se bo ivtomatfč-no prenesel na bodoče leto, ki bo že teda] frnelo samo svoj deficit. Že maja meseca lanskega leta Je koalicijska vlada predložila Narodnemu predstavništvu s proračunskim predlo-fcnm cei niz naredb, ki bi naj vzpostavile ravnotežie v državne ftnaftCe, Narr»dno predstavništvo Iz znanih razlogov ni re» šilo niti proračuna, niti zakona o davku na vojne dobičke, ki sta bila najnnlnejša ta neobhodno potrebut. V neprijetni dilemi ti! naf se !»re-p«5;tt državno gospodarstvo kronlCnemu defjcftu, iz katerega je povrat iako težak, a!f naj se potom provf*omfh feakoiftov tfd* prejo drjavi «jM đohodiđ, oHooroCa mt-n^ter za finafle* pfMtolonftftiednfldt, đa Tx>frđi predlog rajona o đt^ini na voSne đobičke fn to tem prefe, fcer r» H lani 9 tei obliki finenčnl odbor predstavništva ie odobril. S krediti pri Narodni banM Je rreba vi^evati, ker emisija bankovcev brer pnđtage ubiva državni kredit, zmanjšuje urednost denarja in povečuje ažljo ter po-đrafnie življenje v deŽelL Ma podla** podat*** eksvottfri U nfestofnnasletffilk potrdfl s tahofinfo Te- ija f INJ91V9 UH1HI O WIVU Hl ▼U|fW w& Nflr©, ftt |e bil pfeđlofftn ^ wroofltev pfWstavRffitvn 6ne !0. aprila 1019. • 6Um» ćdUtib* tega saJcooa to sledt&tf Davkn na vojne dobičke fe podvrže-•o vtakn povezani« tfotffttfltov fc%t>*n roj-frfh let. to Ie od leta 1914.—1911 Pifr&rtl ftorafo ta davek đn»tt>e, M Imajo ?avno radmovodstvo, flzfčne In pravne osebe. M đraStrih, ki so vezana na favno račemodaistvo, spada pod davek na vojne đobičke <*ii nadMtek, Y kollkor prc«ei?a posamezno vojno poslovno leto povpteČfie i Čiste đoliodke mirovne dobe. Pri novih dručbah, prf katerih te ] mora Ie prvo poslovno leto smatrati za i vojno leto, se računa za CTstf đoblčefc, W je j>ođvržen đavVu, oni del, ki presrga 6 ndstotkov Vfožfret fctavnicte, pod kftlero se ' razumeva osnovna glavnica OtieneTH 5 fond?, kt so v bilanci naveden!. 2* osnov- ; ne glavnico se smatra za dotično leto j rplačans glavnica. j Za družbe, kf i majo svoje sedeže izvten kraljestva SrboV, Hrvatov In Slo-vencev, teda fmafo pr! nas svoje obrate, računa se nađbftefc pri člstem dobičku sa- ; mo od obratov na na5em ozemlju. Ako Je drnŽba poslovala ta Ie med vojntmj Ie«, smatra «e celokunen dobiček teh ro!n!1i let kot nađbitek dobička, DruStva, katerih nadbitek v posameznih vojnih letih ne presega 10.000 dinarjev, so od obdarSenja tETteta. ' W. cfstemii ooMcnt ee računaj© fnd! rezultati ktipčfjskfli poslov Izven teritorija ; naietra kraljestra. Prt IsraSmifavmnftt davioi s« Iriirtli okflf tffdl mi krtentas ivp^frev facvoe* M se pomvllalo r postmtttnih letih, ee odbi* Jejo od doMĆkov rednih let Srednji čis« dobiček* Mpram iaferettm se bodo računali vr>jni doMčH, ie ho otf-meni na oodtagi flnančnih aspehor ME 1909.—T912. Drnžbam, M talcrat še nfso opstojale, ee bo odmerfl sredntf «ltti do-biček po ospehfh onfh let tVO so Ie opstojale. Domaće dm*h* plaiafo darek m vrtm Jtrogfh. Kakor Sujerto, fcM moi v vefTkl ! beđ), zato bi bilo pač flfnestho, da se ca 1 seda) špomfli na?a vlada In mu priskoči na pOlTiOČ. *- StafofitinJ koscert. OpenU ravnatelj Frideiik Rukavina je dal s pomnoženim OTkestrora kraljeve ga Narodnesa gledali-šča svoj prvi simfoničoi koncert, ki i« vzbudil mnogo pozornosti. Začetno točko — Beettiovnovo ouverturo k operi »Leono-ra« op. 72 — Je morila netočnost In ne-taktnost našega glasbo Ijubečeea občln-stva, čeprav je bila ifvajana v vsem na-ravnost izborno. Posebno lep in doneč je bil piano. Vsa njena Iepo4a, globočina in dramatičnost je prišla po interpretaciji do prave veljave. Masse«etove »Scćne« Alsa-clennes« so tako muzikalno nedovršena in slabotna dela, da jih tuđi najlepše predavanje ne more poglohiti. Dvosp«v med klarinetom in violončelom v tretjem delu te skladbe je bil v toliko ponesrečen, v koli-kor čellst ni razpolagal s posebno čisto intonacijo. Gospodična Thierrvjevt je ^. pela tri moje pesml s spremijeranfetn tM*-kestra, v katerih ml Je tako glasovno kot prednašamo bila izredno po volji. — Grfe-gova »NorveSka plesa« !n Dvo?akova »S!o-vanska plesa« so skladbe poljudnega značaja in so torei tudl pri nas usajale. ~ Glavna točka večera ie bita Cajkovskega »Simfonija St 5, op. 64.« Očividtio ji je tuđi di-rfffent pAsve^al nafveČio pozornost in paz-Ijivost. NaStudirana le bila vestno i« »red-nalana vseskoz! tamperaittentno — deloma tako osnjevito, kakor rudi nežno. Posebno finale je bil grandioeno Izveden. Neka} tnc*<, med njim? tuđi simfonija, Je gosp. Rukavina dirigira! n* pamet z vso njemo lastno fineso in elefarteo. — S tein koncertom smo stopili kOTak naprej v vrsti kulturni prireŠlepcih« bi se dalo reci, da se tep$e titajo, nego gledajo, zakaj nfih rrtfitllai, ptvnttod } prepofena * neviđno fcrozo, Tsekakor trpi na odru, ker se skupina sleptfi sirornakov ne kaže več v oni tajaostiil tnegli, kl Jo ta-k<* fafinfritho haS Maeterlinck ovija okoli zastopnlcov STo}««a ide|n«sa sveta, nego ker se vse te osebe vendar ne morejo pređ-stavllati drugare nego kot fufčita, torej realne. Medija |e pač IzfcoflM upotabfla vse tehnične pomočke, lWir lin ima na fazpola-so, da je v »Slepcfti«, očtakovala nbranost; ni pa mogla uveljaviti ont sttidene troze, ki prihaja tierfdno proti koncu te tragedije, in tuđi ni mogla obraniti iluzija, da s5 ža-btedll slepd kdo ve kako dalec od gostima, tako da so brezpogoino izgubljeni. Ne glede na to nepfilifco, kl pa irhaja iz tega, da tako majheii oder sam po sebi tekljačuje aebmejeTiost fantazUskt^a prizorlšča, je bila uprizori te v vrlo dobro pripravljena, tako da ji nf kaj oporekati. Pozornost fe žbudfla gospodična BergatitOva kot mlada šlepa, ker je bfezupno bolest a mela Izražati z veliko, iskrehb toplino. — Wilde-je^a frSaioma« Je biblljstd dotodek, kl pa mu ]o plsatelj prinesel sadistlčen moment Zgrabljiv sujef, ki žahteva prvovrstno reprodukcijo. Vše se suce okoli želje Salom i- I ne po glavi .Trt>ianaah6Vi, ta to pohotnost j« I Wilde utemeljii s perveranim čustvova-njem Herodijine hčere. NekaJ btutalne^a zvenl I* vttikegli stavka te drame, obenem pa veje iz nje dHi razpaljene orientalske poecije, za čigar Izralanje je Wtlde upora-| bfl ttajfinejše odtetike besednega aparata, i To se Pt%y tako kakor pri »dlepcih« čuti Se bolj pri Čitanju nego pri gledanju. Salomo ' sf je gospa §arlče*a — edina, kl ob danalnfl sesttttl naSega igralskega osebja sploh mote igrati to vlogo — ustrojila s ' samoniklim pOJihovanjem. Njena Saloma n4 kasala strastnost! z zdnanjtml pefhečk^ ne-; go |e Mla na videe ledena, časih čelo apa-j tična, a vendar le pričala vsa njena oseb-| nosi kako tapira vaše okrutno počel ji vost po prerokovem tefem. Mimika gospe Šarl-čeve Je bila, ko Šalotna tenčno prejme glavo Johanaanovo* prlmerno Izrazita; vso perverznost svofe ftnakinie pa Je^onasorUa 1 v prizora« ko se Je vrgla čez mrtvo tta^o ter se vsesala ▼ nfe«« vstnM, Slrrr^či ples v sedmero tenčlcan trt Wl seveda lahko do* sf! otcnievltejši, toda naposled vse tuđi ni za vsakogar. Johanaaila Je predstavlja) go-[ spod GabrSčlk |akO dobrfc po mattet i ražen te^a le njegov simpatični sonomf organ kakor nstvafta ta take patetfčve stav* ke, kakrSnJ sesta^lafo a|egOV9 liouo, »fno da jo bfl časih malo pf^niseU. Pofff 8t-loi»e to JohanaiM Je ptavtaprav y Vsej drami aamo Se tttrarha Herodn prisojena znatneJSa vloga. Qee06d Danilo fo je re-fil p» tvoje, to «e ttiivt kazat le ie#et bt» Wbow si katero t* tim M ntOte, 4a se flni le tiee zlomfl Vftefel, kadar Ie heeel lirariti afekti mimo tetft v tmmmmskm oaJrft id Mi neoporečen. J**ri J™*** ^^** ^ treba priznavala mhlnfU gospo Rogo- zovo kot ffurafl« Brfpsnwnnwtgiet kot stotnlka teHMt straže« Oprem m bila slogovlta, kompafteffli dOsri« f«H|a gospoda Šesta v efeefc draiHaJi »fadufc posebne pohvale. *~ Bi zahteva šaloma gla-v# loliaiiaaaa li m &tn Jonana«nw«, ft* TvvsB mnnn pre«asaiein^ po rasr |(tetrarnovoy. ^remstvo Heroda (Herodo- I v6) M im ^SMtott* tSe*>.*n>. ^-ti^-I Naroda Hdtmffk V Kresffl. d^skl đre-^NjIŽ, Je Ofetti V nee>tf)» Od HV—I*, do-ptlMlie. V^rtn|Hitaa 2 kroH! n^a oaebof e^ialđ ifinwicD(. Toeti «M zavod Legat v JVhirisort. Tečajl ia Legatovem zasebnem učnem za-vOtn imato natnen, podati udelezencetn V naftoraišeffl Času za frtsarnttko prakso po» trebnb znanje In lim tako odpttrti pol do samostojnega zasražka. V vseh tečajlh se ptmove tuđi temeljni pojmi, tako da se mo* relo teČajev ndeležiti tuđi oni, ki Že dalje časa n!so oMskovafl Sftle. Ves pouk ie ure-jen strogo metodlčno po obče primanih ptdagc§kih načetih m se ozira v prvi vrsti na pTaktične potrebe. Zarad! đobrm učnlh uspehov je Legatov zasebni očni zavod na naJboljSem glasa. Na zavodu delujtejb iz-vrstne učne moči, med njtmi vcČ profesor-jev. 7avod je moderno opremljen In ima električno razsvetljavo. Zasebni uČni zavod Legat Je naivečje fn naibali§e p^đjetje te vrste v Jugoslaviji. Tečaji trajalo pet tne-secev, oziroma za udeležence z boljko predizobrazbo Štirt mesece. Novi tečaji začnejo dne 3. mainika 1920. Ob^Trnl prospekti brezplačno. telefon št. 34/VIII. Zasebni učni zavod Lejcat v Mariboru, Ve-trlnjska nifca 17, I. nadstr. psroclta. KONGRES UČITELJEV. LDU. Beo»rad, 16. anrila. Kcrx-ftrts tnsroslovanskih učiteljev se ne bo vršil dne 23. maja t K, temveč 18. iuliia in feicer na zahtevo tovar!-šev iz SJoverme, DalmacHe in đruorih ftrajev, ki zelijo. da bi bil kongres v času velikih šolskih Docitnic, da bi se ga tako mogli udeležiti. SRSKIC DEMISIJONIRAL. LDU B^osrrad, 16. aprila. Prer Itaterfern 8« ie Mv^mu mfngkemu om&rto in ^rastatmtiisl^dTifkii dovolilo orebiv*-tHe fift NH»Weiiiiketn. Alilraftd to gMrtRjrs^^ar ^o mwAU dajbi Hf^ I bivšega cesarja deportlcatl V kak&io kolonijo. STAVKA V AVSTRUI. LDU. ĐaooL 16. aprila. (DKU.) Kakor javljajo listi, so jeli davi stav-kati uslužbencl južne Železnice. Stavka izhaja iz Dunajslcejra Novega mesta in Olognicc, kier so začeli na-meščenci južne železnice stavkatf zaradi mezdnih zahtev. Nn dimaj-. skem južnem kolodvoru so se pridružili stavki delavci iz simpatije, tako tuđi uradnfki ravnateljstva južne že^ leznice. Davi se ni mosrel z dunaH skega kolodvora odpeliati noben vlak. Tuđi i talijanski eksoresni vlak se davi ni pripeljal. Upajr>, da bo stavka šc danes nehata. Kakor se doznava, je bila stavka proglašena proti volji voditcljev strokovnih organi-' zacij. Tuđi razni uslttžbenci državnih* železnic so baje stavili zahteve. V đelavniceih državnih železnic v Sem-meringu je izbruhnila stavka. Delav-ci zahtevajo povišano plačo V! akordu. Kakor poročaio listi, je iz-bruhnila stavka tuđi v delavnicah zapadne, vzhodne, severfio zapadne hr južne železnice. Delavci zahtevafc* zopetno povišanje prehodnih doklad. Osrednji odbor državnih že'ezmčar-jev zahteva od vlade pooolnitev pre-t1 liodnih doklad. ^ LDU rmna!, 17. aprifa. Kakor poročajo listi, se je kabinetnf svet včeraj bavil z zahtevami stavku jočih železničarjev in sklenil, da' se nameščencem južne železnice ta*« koj fzplača po 400 kron. Zastopnikf, železničarjev so izjavili, da je to pa8 malo, da bodo pa vendar priporoča-* li stavkujočim, na} sprejmejo pontiđ-* bo. Na vseh progah drž. železnice se vrši promet neovlrano: nam«* ščenci se ne narneravajp pridružit! stavki železničarjev na iužnf želez< nici. STAVKE V ITALIJI. LDU. Turin, 16. aprila. (DKlt -^ Agenzia Stefani.) Stavka v Turinu se nadaljuje. Mesto je mimo. Javni obrati delaio LDU. Milanf 16. aorila. (DfOJ. A^enzia Stefani.) Kakor poročajo H^ st!, se širi stavka tuđi v orovinciJT. Industrijalci so podpisali vsoto 71/« milijona, da bi se nadalievala borba do skrajnosti. — Zvfšad^ orte*H*fia. Dežehrti vla 6\ kron za ošebo v pređprođaji V trgovini Ćešnovar, Stari trg, in NIČman, Itopltarje* va ulica, Ker je prireditev docela nestran-t karska in fre za odllcen Čin pltmentf&Hfc tešiti uboštvo in mladino dvfgrati k poSte-* njn — na| W si vsak Stel v đblžnost 4* »ff-ređftev t>osetf. Fomagajte mm, defUfno » sknpnfrni moCtnf! V Koncert dgflndke voćfte se vrst v ne* i dello, dne 18. aprila v salonu gosoine »Dra^ Šček^, bohoričeva nlica 9. Začetak ob 19--nti. Vsto0 prosi 1», Ofcčn! zbor sioT^ifishft^il i4h k fUlAi^Cll đfnštra ▼ L|ubllanl 3* vrsi dne 6. Htefe «1$ 3. popoldne v magistrat&t dvorani s »led'e-«. Čim spbredo*n: 1. Volitev predse^nflot. Ai Zakonski naŠrt zfe edm^nlUn iMnrfeA & Volitev V poKraiffllkl zdravstveni stil C Čistili sdđ. 5. Slučajnosti. ff Aprmiizffcfffl. f Mesne karte. Za vjk*ft§ m* m ** dajajo mesne karte v BtfnedeUe* d^ 1R aprtti ter v torek, dne & aprila. PolEiredbe* IcftlM se fe n* trtih}! Mti slilll Zvetđo t>^t>ti tiufttketna 8aHldWI>ia rtrt &n* cl*kloni ilat trttan brer butient, OUfa tffl 6. rtriu_______________________________________________________»SLOVENSIO NAROD«, dat U. aprila 1920._______________________________________________________88* *tev- narodno gospodarstvo. ZA SLADKORNO INDUSTRIJO V, POSAVJU. (Strok. učitelj Pr. Malasek.) Slovenskim kmetovalcem ne kale prav lepa bodočnost, ako bodo po vojni, ko so se razmere tako silovito spremenfle, ostali pri načinu gospodarstva, karkšnega so se naučili od svojih očetov. 2e pred vojno Je slovenski kmetova-lec težko izhajal, ker je moral svoje prl-delke prepoceni prodajati in svoje nujne potrebščine predrago plačevati. Ves dobi-ček iz predelovanja njegovih prldelkov In Iz prodaje teh produktov so imeli tovarnar-ii in prekupci. Danes grozi pa slovenskim kmetovalcem Še ta nevarnost, da ne bodo mogli uspešno konkurirati s svojim! hrvat-skimi in srbsklml tovariši, kJ na svojih Sir-nih in rodovitnih planjavah pridelajo 2 manjšimi strošk! večje množine pridelkov, kakor morejo slovenski kmetovalci. Rešitev slovenskega kmetovalca obstoH le v ura-nem gospodarstvu, zlasti pa v idustrijali- \ zactji poljedelstva, ako jo izvedejo na§l • kmetovalci sami v svojih zadrugah. Naj- j boljši začetek industrijalizacije poljedel- j stva pa kaže napraviti s tem» da se ustvari v Sloveniji sladkorno industrijo. Danes Je cena 1 kg sladkorja že nad 50 kron in ga je Je za to ceno težko dobiti. Godrnja-nie te Jeza na Čehe, da nam ne dajo sladkorja in da Je ameriški sladkor drag, nam aa porna«*. TVaba U. * «1 savauuao a* kave ta se sami poprimemo dala. Za tutanovttev sladkorue tovara« Imamo v slovenskom in hrvatskom Potanju najboljJo zemljo. Od Sevmica do Sav-skega Marofa, od Krikega do St Jarnaja, Cateža In VeL Doline bi lahko imeli 4—5 sladkornih tovaren. Zemlja ▼ Posavju ta povsod dobra za sejanje sladkorn* pest. po nekaterih krajih, slasti v okolici Dobo-ve pa prvovrstna, da Je na ČeSkem m Moravskom ni nikjer boljSe. Tuđi pri nas na Ćeškem in Moravskem nišo bile za kmeta razmere nič boljše, kakor so danda-nes za stovenskega kmeta, predao se ni ustanovila sladkorna industrija. Naši stari očetje so imeli tripoljsko gospodarstvo in sicer ozim, jurino in ledino ter so pridelo-vali na 50 orallh okoli 100 q žita in 50 q kromprja. Kultura sladkorne pese je dala povod popolncmu preobratu v poljskem gospodarstvu. Vpeljalo se je koiobarjenje plitvokoreničnih rastlin z globoko korenlč-niml okopavninami (krmsko potem sladkorno peso). PriČelo se Je t globokim oranjem v jeseni in uporabo umetnih gnojil. Zato so se pa pridelki 3—4 krat povećali. \ Kmetje so mogli začeti konkurirati s tujino | (Ogrsko, Rusijo) in Je prlhajalo leto za le-i tom večje blagostanje in napredek v kraje, | kjer se je uvedlo to umno gospodarstvo*. Kultura sladkorne pese se Je sčasom raz-širila po vseh čeških deželah in češke zemlje imajo od te kulture svoje sloveče blagostanje. Tajnost, zakaj si je priborila pesa svoje odlično mesta, obstoji v tem, da vsebule izmed vseh rastlin naivefi sotečae taerzlR Um H s**Joča afla orgaalsnov. Ta sfla |a ntalaaa y oglilko-vih voda**, tor«! v trsteen slaAotfu, U |a kako prabavllHr ta selo otoue*. Presoiaimo sladkorno »eto s alealco. katera Je. bila vedno najboJJ valna rastlina sa prehrano Undstva! Pšenica daje v aaj-boljsern slučaja 35 a zrna na i ha, pesa daje povprečnp v nsjboUtem slučaju 300 q korenstva na 1 ha, katera Ima povprečno 15 odstotkov sladkorja (na Slovenskim tuđi 18 odstotkov!), kar daje 52*50 q slad« korja, katert le naravnost prebavijiv in re-dilen. Pšenica daje kvečfemn 80 odstotkov raoke za ljudsko hrano, (katere škrob pa ni naravnost prebavliiv). Ako računamo moko v isti vrednosti s sladkorno peso, vidimo raztlko 28 stotov moke proti 52*5 stota sladkorja (pri današnji vrednosti: 16 K za 1 kg moke, 50 kron za 1 kg sUdkorja, 448 K proti 2625 kron!) Ker se pa pri nas sladkorna pesa ne seje, predstavlja to za nas izgubo 24 stotov ogljikovih vodanov na 1 ha površine. In kako je mogoče ono gromovito na« koplčetije en erzi je? Cisto naravno zato, ker rase sladkorna pesa od spomladl (od druge polovice aprila) do mraza in tako dal] časa utaju je solnčne žarke kakor žito, ka-tere kopiči v koreninah v podobi sladkorja. Polee tega Ima kultura sladkorne pese tuđi to važnost, da nam daje vellkan-ske množine krme, (šavja, cime, perja) rretjlno teže pese same. Sladkorna tevar-na vrača kmetovalcu 40—50 odstot. pes-nih izrezkorv tn 5 odstotkov apnastega zno- fUa od dobavljana iiflui meUse, katara je Izborna sUdkm krma In Is katare se more pridelovati špirit Ostankl od špirita pa dalo kaliievo rninlno, iz katere se naora-vflo kalijeva umetna znojila. Zemlja po sladkorni pesi H čista, brez plevela, je rahla in najbolj prikladna ta sejaje ječmena in drugega iita. Države, katere Imajo vpeljano moč-bo razvito sladkorno Industrijo, kakor Ce-ho - Slovaška, Nemčlja, Francija, stojijo v poljedelski kulturi na zelo visoki stopnjt Razloček med krajem, kjer je sladkorna tovarna ta kjer je ni, je kakor noč In dan: kjer so sladkorne tovame, vlada bla-costanje ta z njo samozavest ljudstva ta kultura, kjer jlh pa ni, je doma klavernost ta skrb za vsakdanje življenje. — ng Čehoelovaška, in trgovina « Iztokom. Na Češkem se je ustanovila >Cehoslovaška dražba za trgovino z Vzhodom« kot delniška družba dne 23. februarja 1920. DelniŠki kapital znaša prvotno 30 milijonov teških kron. Kot glavno torišče delovanja je izbrana evropska in azijska Rusija, Japonska, Kina, Singapore, Vzhodna Indija, Port Said in Carigrad. Obenem hoće družba izkoristiti ladj©, ki prevažajo legijo-narje iz Dalnjlega iz toka, da odpeljejo Industrijske izdelke nazaj v Orijent. Legijonarji privažajo seboi velike za-loge bombftža, zlata, platina in drugih surovin. Družba se sedaj pogana s šti-rimi velikimi rvTdkami na Japonskem. da stopi ž njimi v zvezo s kapitalom 1 milijjona venov ali 45 milijonov 6e- šklh kron. Družba je že odprla v Trsta podružnico (Via 8. Nicolo 4). — ng Statistika tržaškega prometa. V Jannarju 1920 je prispelo po inorju ▼ Trst 90.436 ton blaga in ođšlo 21.758 ton. Po železnici je priapelo v Trst 90.250 ton in odžlo 52.589 ton. Od tega je pripadlo na Jugoslavijo 40.057 ton, oziroma 28.907 ton, med tem, ko pri-pade na Avstrijo 105.694, oziroma 161.445 ton in na Češko 16.545 oziroma 8103 tone. Od morskega importa pri-pade na Argentino 317.500 q in od izvoza na I ta lijo 50.500 q in na Dalmacijo S3.130 q. — ng Prekop med Donavo in Solanom preko Srbije. Francoski inze-nirji đelajo na željo naše vlade studije za projekt vodne zveze med Donavo po Moravl in po Jardarju do Soluna. Prekop, ki bi bil 600 km dolg, bi imel 65 klavž in bi moral premagati 300 m visinske razlike ter bi bil eplaven za ladje do 10.000 ton. Iz doline reke Mora ve bi vodil prekop preko Skoplja in Velesa v jardarsko dolino. Tehnično ovire so vsekakor ogromne in tuđi po-men prekopa bi ne bil tako velik kakor iz Save po Kolpi k Jadranu. - - ^ ■J Glavu! urednik: Kasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik: Đožiđar Vodeb. ffft) tll prvovrst*1* kuharica in serv'i-Ift" SE rarke s sprlčevall Hotel Je-kler in UravUlikl dom Bled. Rg se ipflijaliii stroj n("eftz? ^i: lavo ka rt on ov. Ponudbe na A. Jelene •ksport ćerlfeT, Trttć. 2759 IsMflianfl fnha sredi mesta IS-e ^roti ■nnaTauD $1)118 visoki najemnint tX)ljši trgovec N:tslov pove upravništvo Siovenskecja Naroda. 2772 Sftia šemeBskega 1 laporom Franc Potočnik, gostilničar v Dn'eši va5i pri Pliberku. 2792 ffidnn nanradđ đobl tist1' kI p^skrbi LCHilU UdyiuUO trem uradnikom brez otrok primemo stanovanje, obstoječe iz treh ali več sob in kuhinje. Naslov pove upravRiStvo Slov. Nar. 2709 SiifiTfiiiTaS^ najska cesta, krepfa želodec, pospešuie prebavo ter odprtje telesa. — Naročila proti povzetju. 10661 Mi poUniL i,'Z:^, fi* takoj sprejme proti dobri plači. Naslov F. Fajdigi, Taloga pohištra, Ljubljana, St. Petra cesta 17. 2743 lit 1bW6 ftvlianlđti pomotnlkov in prlrei^valem sprejme takoj K. Majce Sa drag, Radeckega cesta 6, Ljab-yau. 2753 le se piaBino m klavir ff?f£A dobrem stauju. Prosim za navedbo ce-ne. Naslov pove upravništvo Slovenskoga Naroda. 2755 IKOll D3yldUB I IIIIIIO in žgani kavi) tn Aanmrfm dam tistemu, ki mi preskrbi stanovanje s 3 — 5 sobami v mestu ali neposredni blizini mesta za takoj ati avgusta. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 2786 Vnai tu fluHilns v obratu s posestvom ROJI K QWlllBa ali brez niega v ka-Vem prometnem kraju na Kranjskem ali Štajerskem. Ponudbe z opisom in navedbo cene pod naslov: Vnrlan An-drei, ttttaalk« MOlJaaa, HiUtrJeva ml. ŠL 1. 276S TukiTRtiie stare kofine bTn\,r Cink, kositer ter posode od karbida (bobne) plačaje po najvišjih cenah Breziik k Fritseb, trgorina i železnino LJabljana. Caikarjero nabr. 1. 2710 Wbi3 mnM pnntora U^> dniini pogoji večja množina drv (odpad-kov od parketnib deSčic). Ivan SUka, toTana sarketo? ta farsa faga, Metciko-ti tika ti 4. S788 tnM k trt)? ifelaid r?Av; obrt, delo je trajno. Dalje en đelavec za zgornje đelo. Plači se po dogovoru. Več se izve pod naslovom: Bted. Tttm Jmlifa M. 14$. 2762 Volak, U te m pri mM 5£r^mmg\b ^ bil po mogočnosti iarža, llqBnUI te fKt kot filevar, (Stali-metsten k 14 parom konj. Ponudbe z oznako let kdaj je tlužil in zahtevami, naj te poSljeJo na GORANIN, Ind. drva d. d. Lolnre, Hrvatska, Oorsld kotar. __________________2798 IMfrilli* ^™1)11 M cijepi fen je loze, nHljBH. (trt) modra galica, sumpor (fveplo) za vinograde, djetelina, datulje, smokve n vjencima, rogaCi (rožici) kava t čaj, papar« sardine, sardele usoljene, svi. ječe, octena kiselina i drogo. Upitati kod: BertfcaUleisMa,Zafrel. Poslovnica: Hfca: 73 1, Telefon interurban 277 brzojaTni naslov: .Eafres* 279» Mmm es»a*4strtf aa vila z 8 sobami, K kopalno sobo, verando itd. na Bledu tik jezera. Cena SX).OOO kron. MM eatsaistrtf se, dobro obran-H jeoo MSletJe nekdanje tovar-ne, doliina 85 m, iirokost 13 m, z vodno močjo, pripravno za vsako večje podvzetie, zraven 3 orale zemlje: cena 500000 kron. VHIIl M l^ajsjBtf^ ■ v#dsi9 ■a#o|#* "lipi iy vllav, Mstoaiii Utb* H«as3 ig JMMriiiiMl. PoiaanlUdaie Unni IH železna Wertheimova Magaj-111191 « nica St 3 ali 4. Ponudbe na poštn! predal št. 2. 2781 foto, trezen In lamBljli'1ŠŠSŠ .Croatia", Ljubljana, Oosposvetska ces. 2. 2831 lUel metilofano mesetno sn&§. Ponudbe pod .častoik 2826" na uprav-nlStvo Slov. Naroda. 2826 Pnornten Mu in umarica za restavracijo se sprejmeta. Plafa dobra J. Dektefa. S1om§ko?a nllea 23. Ljabljtna. 2815 Proda te ta 15 kg cerja za blažim in pernice. Naslov pove npravniStvo Slovenskega Naroda. 2795 IŠlBID 2 0Hl|3r]3 trajno delo proti dobre mu plačilu. Ivan Kotar, Utifs. 2738) Proda»novo sretni ledOio ondje (Besteck). Naslov pove upravnlStvo Slov. Naroda. 2827 tfftininf uporaben za zgradbo barake, HUlIIIBU se proda. Poizve se: Med-voda ftt 10. 2816 OM »tato] sprejme v Česalnem salona za dame O. Fettlch-rraakhalm 2818 Kopirne plinove teri l%:^ £* na Elektrano Šktfja Uka 2760 KDfljski hlapet te iirejnie tato] za zasedeno ozemlje (GorlSko). Ponudbe pod: .Hlapec 2824* na upravništvo Slov. Naroda. 2824 Prenamejo se raznuoiefiiia "'^r Naslov pove Anončni zavod Drago Be-leljak. Ljsbljana, Cankarjevo nabrežje 5. 2828 Proda k Mmn lakoinoiiila 4V2 PS, prevozna, popolnoma intaktna predvojno blago, za ceno K 22.000—. Ponudbe na poitni predal 103, Ljibljaaa 1. 2821 rrgonta oaratfla ii kombije za Beooral prevzaneot. olžzl X- nudbe pod .Beograd 2820" na upravn. Slov. Naroda. 2820 Ilioski staibeBiUrDOBter)'^',t; mlinskog poduzeća. Plaća po dogovoru Nastup odmah. Ponudbe na Ivas Mi-UavčiČ, Oor. Balinec, p. TopUte. Slof eaiia 2825 Iznien stefloorafiojo ^2;pt Vlasllamlr Kroe In tfr. Josip Far lan odretnlk« t LlnMlasl, lodaa ■lloa 1. Reflektira se samo na prvo-vrstno moč. 2741 Korespondentinja, r^M pisju in stenografiji, slovenskega hrvat-skega In nemSkega jezika zmožna, se išče za takojSnji nastop. Predstaviti se je osebno. Kranjska tvornica železa, Kamnik. 2784 lanen stenounoii ■ ttnjeoiika n:u. Mesečna plača 600 K. Delavni mJL čas 6 do 7 ur na dan. Ponudbe na Oeaeralai ksaisarijat za tajski •ro«tt t IJsfeljani, Daaajska ces. tt 18 2521 Dobro seno sa govedo ali konje 3—4000 kg. se takoj proda na Brezovici. Pojasnila daje Fr. Sastar, lesna trgovina, Ljubljana, Doleajska cesta 12. 2808 iTflr.Frtil onUnta zopet redao od 3—3 pop. « Unbii«m, niniuwi—i Cttfliai 18» HL IMMtolf« IMK Prodan mjat lotoiaiii ioilen in novo kožuhovinasto garnituro. Naslov pove uprav nlštvo Slovenskega Naroda. 2823 VSMm tn ra °*ko graščino na čfiett lireiB 16 za tako): tafeartoa, llka-rlca, koenaft In alvtt|a sa porUo. Poizve se v posredovalnfd .Novotar* Doaajska cesta 14. 2882 ifOHlfrtlilira ve5C* slovenskega In fZyDll1n]IQU nemskega jezika, čt možno tuđi znanje klavir ja se sprejme k dvema otrokoma od 6 in 7 let — Naslov pove upravniStvo Slovenskega Naroda. 2725 ilii ineSrlnH olJiajolta V™. stanju, rabljena dvokolesa, SI valni »troji itd. Trgovina z razniml »troji IJaMjaaa Stari trg it. 28. 2724 Dobro obraolen uma za nafti sofei 1b otnft inteljin V^r Naslov v upravniStvn Slov. Naroda. 2785 Dobra iznjeia iirtia iToj^^ovV. nje s ćelo oskrbo v bili, plača 200 K mesećno. Ponudbe na St BartsMB, trfo-viaa BleC 2735 uh «ionom i^z"«ran praktikant, za trgovsko pišamo. Pismene ponudbe na upravniStvo Slov. Naroda pod „Trgovska pisama 2811" 2811 lotom lolo Piti 2'A P »oma za .c000 K. Je v dobrem stanju ter z močno pnevmatiko. Ogleda se v mlekaml Vo|aika nL ti. 2810 120lgntran tmze za 1b3 lesa franko proti franko vagon oddaina postaja v Sloveniji. Ponudbe pod šifro: .Zamena* na Aaoačai savod Drago Bese-ljak Ljfloljaat, Caakarjev • aabr. 5. 2648 finpitoaii taiabiRa "iKS* izobražen gospod flza kornisjjonelno treovinn v Beogradu. Ponudbe pod: .Maj 2811* na npfavniitvo Slovenskega Naroda. 2819 Več tesarjev se sprcjme takoj v trajno delo. Antom Matmar, Joraaora «1. 11, MmMlana. 2773 Spreten rlsor (holljmO za ft na dela, late alnilio. Sprejema tuđi delo na dom. Ponudbe se prosijo pod: .ftisar z7M" na unravnittvo Slovenskega Naroda.' 2706 Vdoul Urez otroh ki odstopi pol stanovanja mlrnemu para, plaćam ćelo stanovanje in obskrbtm s hrano. Ponudbe pofl: .Prilika* na upravniStvo Slov. Naroda. 38(13 — Klavir — garnitura, zastori in druge mobilOje se prodajo. Naslov pove upravniStvo Slovenskega Naroda. 2813 Proda se; velik ročni kovčeg Iz angL usnfa. gn-mijev dežnl plasA tiieder (Zelss) ter amerik. brivni apaiat Skupaj: 4.000 K. Naslov v apravalstvo Slovea. Naro a ____________________________»14 :: Kupim:: vaaf« »saoimfa iiaiilia ali aa smanfi j §ys^ila^» Poaudben« ffSraoM v Pmlali aa Pilvosnl cesti aa vaamlo desno pri Uabl|aafdte gioatovoijao proda. Ponnđbe »a|an)t; ls» aMovi ■ faM^M O^aadOnv flOttđ Hitar n Rh Ia me5tno postavo. UMI trn mZ Hrana In stanovanje v hlsi. Poizve se: Cesta na Kodeljevo 8. _______________2758_______________ Zltarsko Izvoznifta radnja Vit! T. RiiiCeiid ianaa, SrUlfa, Totofon lt, Izveltava zaftiteresovsne, da ima uvek u svojim magazinima svih ovozemaljskih proizvoda kao: niaafaa, sobi (•tu), laesaona, a naročito, kakn-rmMMf 1 u stanju je liferovati najveće količine. Adrese za telegram: Kovačevi* Satae. 2800 Člektrotehnik MAKSO SAHTORV m prtporeia sa via v to atroko sp«-dajeCa dela In poprave. 377S KOIOMAZ, loštilo In kremo za fevlie, fr-nilo> plavilo* vazelino dobavlja Oraser CftenTiscne PrtdaktesrFssilk, Joseff Laber« Grasf ■avlanantrnana 9. Ostaatvljeao 1868. 2797 Lvsake vrste te- ^^ san, Žagan in aVft bM °^ro^^ kupi vsa- ■ ■ ■* ko množino U 1 Malenšek N. |l|l lisotriEac **w Maribor. Pnor! Zafeeležfti ustofl Pozor! Kdor 2eH kupiti prima suha bukova drva po nizki ceni, naj jih naro« pri »CElf-TtALI DKV' Ahadjeva cetta IS. tianvaj-ska s+ttaja: Sv. Petra cerkev. Postrežba točna in kulintna. 1549 Vsakovrstne slamnike, ratliCne torbice, predprožnike, slamnate Solne in druge ple- tarske izdelke priporoCa po prlmerni ceni g. trgovcem rr«fi|O CBRsUI, tovarna slam-nikov v Stobu, pošta Dom žale pri Ljnbljani._____________1772 Lep čebulček "STMoV Htrov po K 3 — se dobi v trgovini s semenl tover * Eama, LjSBljaaa, Wolf»»a al. 12 Drva »uha, mehka in trda, zadana In eeplje- na, dobavi in pripelje na dom Sraoot- nfak« KaloOormk« nJlea 31. Na prodaj je bradlja, mal »kobelnlk kuhinjska mfza, kip (glava Krista, tuđi za cerkev), knjige, Časopisi in muzikalije, palmovo drevo, beden} za palmo, Crna salonska obleka. Ogledati od 2—4. Naslov v upravniStvo Slov. Naroda. 2715 Slamnike in klobuke vsah vnt sare]«ma w aopratlla FmHo CBMR, tovarna slamortkov v Stota, pdta Doonžale pri UubHanl. V Ljubljani se sprejema pri tvrd kl SoracoTld In Taraaa-, v Prešernovi ulid it 5, kjer so na raspolago tuđi najnovejši vzord.______1771 taspontat ali korespondentinja, veSa popolnoma italijanskega dopisovanja, se sprejme stalno ali tuđi samo za popoldne. Stenograf Ima prednost. Porradbe na po-stol predal ft. 1—, HabUana. 2722 Kistaij ef lu kupim po najvlSjl ceni prosto vagon Ponudbe s skrajno ceno in časom dobave je nasloviti: &jnalfanaf poitni praslal 1S1« OpoStevalt se bodo samo Esnesljtvl dobavitelji — vagoni na raz-jolago._________________________2589 rrfnitto DiuU^lo Društvo i SttboUd. I. Arpad nUca 153. Ravnatelj-d jelo vodja Mala Jarkovio. ranelsja tlavBka hrttstelss: tf3 I LMOMr- Talonr.i Uapnun e. — ^^HfSr vodnih sil. l/\\ ZahvaOa. ': Za mnogoštevilne Izraze sočutja ob dolgotrajni bolezni in smrti mojega ljubljcnega in pređobrega soproga. gospođa Josipa Lenčeta za poklonjene krasne venec in cvetje, za izvanredno mnogobrojno čaftefo ndeležbo pri pogrebu izrekam tem potom vsem svojo najprisrčnejšo zahvalo. Dovoljeno naj mi bo poaebej se zahvaliti prečastiti duhovičini Ma-riiinega Oznancnja, gospodom zastopnikom javnih oblasti, korporacij, bančnih in denarnih zavodov. prosvetnih in kulturnih društev ter prijateljem blago-pokojnikovim za spremstvo na njegovi zadnji poti, dalje slavnim pevskim zborom .Glasbene Matice", .Ljubljanskega Zvona41 in „Slavca" za prekrasni toUibepolni žalostinkt ¥ Ifpaitnnl, dna 17. aprila l«a Žalojota soproga Terezioa Un&tova. *8. itev.__________________________________ .SLOVENSKI NAROD', dne 18. aprila 19». 7. stran* — ——— ii ■■■ -------- ----------------- F ■■■..*> Kupi M V«K|« posestvo na solnčnem kraju ali Sozdno zemljice Ponndbe pod: JUnjSte 25S0" na uprav. Slov. Naroda. 2580 Vanilinov - sladkor - prašek za pecivo .Mirodije": po-per, cimet, klinčeci, piment, ku-mena, paprika, ođprto in v kar-tonih a 130 omotičev, čaj v omo-tih vseh veHčin. Cimet italijanski v orig. omotih po 1 kg, spece-rijsko in kolonijalno blago na veliko. — Kupujem in prodajam vse vrste živiL Zahtevajte in po-šljite ponudbe. G'orđje Vučko-vić Zagreb, Kikoilćova ulioa. „BALKAN"^ ■ ^b vajtaAvaaiBB^a a^a^Maaiđaađ^aaaiaAa^ laat aRa^asaas^B^^^^^^h ^a^a^iji^^ ^aflaM^PAkasu saM^^^^a^^^^^^^s ^^^^^^^^^^^m ^ a^fe^^aa^v^b^^^^^A^^^^Ma^ ^i I TUST« f^fjfjajAijiA MAMbMM. ajaisoozltiira tafaaMA. I I teL int 20-40 tat tnt 3G6 tcL tat 375 Opernring 21. ■ Spedlclla vseh vrst. Spnjenanit Naga * skladBEa. Zacarfajaija. RadMrodri pravtzL ScMn s nafentiraninii vo-1 zovi na vse strani. SkladiSfe ipaJMp s tko« Jaint žateaka. — L ajati|aMha |a«© akUđJM*. I Spediciia-ImpoH-ElispoH-Komlsija. I PrTovrstna Mu kita plaiče In cevi priporoča Unoc Uoli, iilju Seite« ulica ćtev. 7. ELEKTROMATERIJAL I engros i elcsport. I I WALTER, hrtn za ranreta, WIĐf fl.. GmBptHđurftntr. 88 E. I ■ Br»)inl BtAtovi ILETnOVALTB m. SSI I BBHB^^HHiaSBaSailBBBBlHlHlHBHB Želim ndetežbe pri hahSni novi Indnstrlil u Slouenlil. Dam na razpolago parni kotel 50 m' kurilne plosk. tcr p»rnf stro| s 40— 50 konj. sil, event tuđi prime ren kapital. Sem Slovence. — V po5tev pridcio samo serijcne pentićbc, kl naj se nastovijo na ,Foitnl prtalal 47*', Ljabljiii „NADA4 tvornica dvopeka Neumann i. dr. Zagreb. Prolzvadja: Kekse, biskvit, dvopek i razno pecivo za čaj. Zastopnik za Kranjsko r^# j g> % © fe Ljubljana, Stritarjeva ni. 7. eoo tovarn« Jos, Balobf 4litm (»u Ljubljana, iJitiltTfl ■? ....."V-^ilH w I^Tđpftoi^ maj ^•aMHat*^ ■i! ii raiiie grelme loKo] nprroa „SlopensReža flarofg". iW E^T" Sprejme se takoj 'VB *^@ 5 trgovsko - knjigovodskim tečajem zmožen povsem slovenskega, nemškega ter eventuelno hrvatskega jezika. Pismene ponudbe^ s prepisi spričeval pod „praktikant" na uprav. Slovenskega Naroda do 25. aprila t I., I Bez Konkurencije!\^2zSbez konkurencije!*I E JOOĐSIAVENSKA INDUSTRIJA PAP2RA i I TCLEF. BR. 6-38 CiJSTAV S£1IGNA^N T1LSF. SR. C-38 1 I BrzojavL„Jip'N:koiičeva 3. ZAGREB NiKofičeva uf. 3. i | f-^'cene;?3 dobava m boffttskteARi: ramili vrstpapirji kafetr: «skovnee9, pisalnega. § | Vonceptnega, tfokumentnega, konceptnegs beftgartđ. papirnatih prtov, papiiia za poltci 1 i (rteiažs) trgovsJcNi to «wic eatto«. mao. ka*«i to ostato^a v to široko spada- | i Jo2t9a blaga. I S—- ŽENSKO ZDRAVI LISCE —| I TOPLSCi DOBRNA PRO CEUU I i Nadomestuje v polnem obsegu Fraatitkove lazoc (Franzcnsbad. I ■ Iz redni uspehi pri ženskih i a živčnlh boleznih, boleznih src*, S i ledic, JtebokrrnostJ, rcfoatizioo, »fet'on in vseh pojavih MlabelostL ■ 9 Termalne naravne ogljikove kopeli, termalna pitna voda. Želcznati vre- R 1 lecf masaža, elektrane, solnčnc in ziačne kopeli, ter kopeli v vročem zraku, n 1 Krasen park. — Smrekovi gozdovf. — Divni izleti. I 1 Nikdar meglenot — VojaSka zdravtliška godba. — Sezija: maj - tktober. m S Prospekti zastonj pri uoravi kopal*§Ča. m ' iDHmSKI KOnCERTl I svira vsaki večer v restavraciji ^Zlajtvng44 v Gos- | poski ulici štev, 3. Točijo se pristna vina, vsaki dan sveže pivo, izborna domača kuhinja. Za obilen obisk se najtopleje priporočata [J Iuan in hležlha KoCeoar. PoljedelskI stroji. Mlatilnlce za ročni in vratilni pogon, vratila, v čistilnike, trijerje, slamoreznlce za pogon z roko hf silo, sadne in vinske stiskalnice, sadne mline, brzoparilnike, stiskalnice za seno in drugo Ima vtđno v veliki izberi lastnica po umrlema soprogu FMtiCHITTIJUvLluDIlanl na Sir« Maartina cesti 2. Edlna »aloga po^|e^i^l»fc^^^ »■>•■ j€iw I« twoitilco UBJIRATH Jj Comp. 2463 ^tHW»iiiMtiiiiiiiHiiiifniiiiiiiiiitiiiiiiiKiriiHifniiimtiiiii»iiwiriiniimiiitiii»iiiHiiiiimiiiit»HniiiiuiMiiuiiikk j Knjigovodkinia, TI § prvovrstna moč z večletao prakso, sa no stoj na v slovenski In 1 1 nemškt korespondenci ter vseh pisarn&kih delih, se tprejme i | proti dobri clačf. Hrana in stanovanje v hi$1. | i Kate lake fntiisa i šascerfl. ii lilnU. Maioi Rra|. i <^niiimHHmiiiitniiiii»iiiiiiiHmtminHii»iniimiHiiniit»iiiHtiwiiiimii»iiiiiiiiiwmiiiiHHii^ ■ Kupci vina naj se zaupno obračajo na solidno mariborsko I I vinsko agenturo I I Maribor* Aleksandrova cesta 35# I I V zalogi je: 1500 hekto dalmatinskega rdečega (krvnega) I ■ vina, 600 hekto 9% ogrskega zelenega svetlega vina, 400 I ■ hektolitrov izvirnega Ijutotnerčana letnik 1918 in 1919 po I I najnižjih cenah. I aaV aT^UnSar^^aaaj^ar ^apBptjiaBBBlHaiak ^Ba^^B^^B^Ba^a^^a^aBH ^■b^bbbbv I ■■■ Aab£2F^BnB^Ba^u^r AESaBBKaraEaBlM ■Bnaa^B^cffSE^BaB^Ba b^bbbbbh I I za vino, rakijo, olje, med mast in petrole}, a osobi-1 B to izdelujem sode la transportiranje piva kaker I ■ tuđi za hrambes vse solidna izdelava iz prvovrstne I I slavonske hrastovine, nadalje sodarski matsrijal za I B sode vedno na zalogi, na malo in veliko. Tvornica I fl sodov I I Antun Novosei | Osflek U Vžnkovaflta c U TeL 5-66, | ee rw ^afUw|CIII%a ee izvežbana v papirni stroki in po možnosti tuđi v knjigotrStvu S# sprejme. Nastop takoj ali pozneje. Prošnje s prepisi izpričeval naj se vpošljejo Narodni knjlgarni v Ijubljanl, Rreier« nova ulics Stev. 1. ________j I 10 vagona xdravogf rabog, banatskog I > I prodaje se odmah uz povoljne uvjete. - 2713 I i I Af •n^vratf, koaBialosisIiil, lasportni 1 eksportni p#8fto .DUiAN I ! fl PRSSECSI. Zagr«b. Hosinsklievm 5. Brzojavni naslov: MUŠTARDA fl ■ ZAGREB. ___________________■ ■ Novi tečaji za slovensko stenografijo, nemško steno- I grafijo, strojepisje, slovensko korespondenco, nemško fl korespondenco, računstvo, slovensko knjigovodstvo, fl nemško knjigovodstvo, slovenščino za začetnike, hrva- fl šdno, nemščino za začetnike, lepopisje in ćirilico I se zaStieio dne 3. mainlka 1920. I Znssbni uf ni zauoUegat u Mariboru, I VetrinUks nllca 17. I. nadate. Obilral prospekt aiiaa« I | § 9lm*mo, totoloai ftt. 34 ¥HL ■ I™ Pohištvo HBB HSpalne, jedilne, in gosposke sobe, kuhinjska oprava, podlolld, mo- rjjt drod, otomane, spaTn! in dekoradjsM divani, postelje, omare, miže |M| ■—I in stoli iz mehke^a in trdega lesa, železne postelje in umivalniki p-^ [Bj ter vse vrste lesenega, železnega in tapeclranega pohištva v vsa- IHI " " kem slogu cd proste do najfinejše izvršitvs po jako nlzkih cenah ZZlf L5J pritrrđkt za pohištvo KAREL PREIS, Maribor, Stofal trg 1 LSt jWj Svoboden ogled! 1118 Ccalfct sastonjl [■] ^^^^^ ^^^^^ i^i^^^_ ^^^^^ _^^^^ ____^ ^^a^_^ » ^_^^^ I .^^^^B. I i^^____ __^_^ ^^i^^H aiBM^iH ^^^^^ ^^^i^B ^BB^aM Pioddloni svojo tovarno sa OPOCIf G in dvigala v Borovliah. I Mm. ionulie. LaS»«^ JUGOSLAVENSKA JVORNO ELE1CTRICNIH STROJEVA D., tmo»m. na ubmc KARLOVAC 'g|fj 6RAM • • ..^.r^r^ ^B^3 aaaklroaaoioffj^ ajaano*stro|Ofo I Danfoiniiifciif ^^^K^^^fl fROJEKTUJE ICVADJA %BJ •MAKas <**nt»j» tndwM^««l»l dabra. ljubljanska kreditna banka v Uublianž B riWi51^SHSaTSooo!oor^TI!5!!T^ StratarJuua ulica itav« 2. ^^SSSnMSJaSlooTooo^iS!^! Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorki, Čedu, Mariboru, Borovliah ter ekspozitura v Ptulu. I WW SpreiaMna "•■ ■ Wnpitf> i» prodaja m wr»f wrcdwojtnih papirjsv, valni I rloge na knjižice In tekožl račun ^ ^mm^tJ^bUTidedite ih I *• '***•_________________________________________.SLOVENSKI NAROD«, dm H. april« 1920. __ ~ "~'".V L" ^ «■.**_? »^sarL, Podružnica treliiKii zniii b tniiiii ii obrt i Ijulliiil i==^ Prtitrmra ulio« *t*v. SO9 v tastntrnt poslopj«. PMta|A in aakvp vreteMtalh papiri«*) tama ■■■»Uli sprejea ta oskrba mr Proti: ^Vlk f a ta frm$. krni&Mai btarji hloka ta frem, *| ^1 ždeKian lamam, hoMrailMi ta bttaori adnKb, ^M piti« ta kktosti, je n|M|i( srdshro miVMi ^1 zlrartoa ■tacnbu vtla „nfBla sbttaa". ^H Rogaška slatina ■ največje in najmodcmcjSc zdraviliSče v Jugoslaviji, hidiote- ^^H rapija, elektroterapija, inhalatorij, gimnastika za tdrartjenje, ^^M keeell s eejltlteva kleUse, tolne, smre&ie. parne, srm6w, ^^H solnčne kopell In kopell z vročim zrakom. ^^H Vo|aška gođba (42 mož med njim! at*ohirani konscrvatoristf). ^H ^ Za vsakovrstne zabave je preskrbljeno kakor v najvrtjih J ^^m svetovnih zdravllličih. (UmetnlSM koncerti, tombole, plesni ^^M ^ venCld, gledaliJke predstave, kino, izleti Itd. — SetJftt •* ^ ^^M P t. amt^Mto U. oktobra Ittf. f\ ^H Si,.____—^, tiKH TI—7»- gamaM ■ ■ ^^ r ■ ^B Ijše. Lastm i*delek, vtr ■ ^UM ^et^U^O lika ztloga v trK^)vini 1——^^^ Biti Stflal mwia«. 1 MB UMU-■ IMBBflBB^-t m. Ml, BmB li ML I Svojim trgovsklm prijateljem in đraeira interesentom aaznaniamo. di Je nti do«danji zastopnik sa T3IESBLOVE MOTORJE g. Ivan Kavcc odložil zastopstva Chn najprej doblmo novega zastopnika hi prosimo svoje cenjene odjemalce in interesente za Dieselove motor je. da do objave na-daljnega obvestila svoje želie in dopise naslavl>ajo neposredno na ravnateljstvo naSe tvornice v Gradcu, Oraitr Wigfoa- mđ Matekiiet-rtMki-AMicBfes. Ttrn. h Wdtrer in Oias. 1 Štev. 78997ref. XX1L ^^ «>5 Razglas. Meseca maja 1920 se zopet prično v Ljubljani redni mesečni živinski sejml in sicer vsako prvo in tretjo sredo v rnesecu. Prvi sejem za konje, govedo in prašiče bo v sredo, dne 5. maja 1920. MMtnl magistrat ltnbllanskl, dne 14. aprila 19tO. I Tovama Barva ^^^1 JOS. RelCh KemKno Hs« ^ Ljubljana. PoliansM nasip 4. SvetlOlilCa Sfgfgg Podražnita: Setenburgowa uL3 ^^E^a^^s _=_==—- Podružnica ' I Maribor Novemesto Kočovjo Sosvooka ali •#■ auvsi vf| •"» ••• i Razglas. KonkmenCni nacrti za zgradbo firadncga poslopja Trboveliskel premogokopne dražbe v Ljubljani bodo v smislu razpisnlh določb I razstavljeni javnosti na vpogled v državni obrtni loli v Ljubljani I od 18. do vitetega 25. aprila t 1. v učtri sobi štev. 6, I. nadstropje, I Obisk Je dovoljen v dobi razstave vsakega dne od S. do 1S. do-poldne in od 2. do 6. popoldne. Projektanti osautkov. U nišo bili odlikovani, se vabijo, da i^vijo, če ieUjo.da se njfli osntilki razstavijo pod njih imeni. I ¥ Mvbljasl, dne 15. aprila 199a I TpboiBljsha premogokopna dralba v Ljubljani.' 8 Hoćete obdržati svoio tapotel | Hotete Imetj kakor baržsn mehko kožo?! I Hotele solnCnlh peg. mozoll« hi ogrcev? {I ^^ ^^ rMM Miniiju ni]nrtihi ali* u t. I Hotele iniefilepe, zdrave lase? r^.ir..SS I mmmmU u n* lu Stfdt me buci U- ___.^ I ■nHiM mm Mtteajt. Zkknri fM»J ^I^BE\V I ZeBte^Tkail'sSs?^ J^^tm\W' I tflSc OMtafifka f«i4 I **9* K *• ^N« osIpaU praick proti »oicahi I ktasld efedaM S41. BcjtolJII !«*■ »-SSTiSrtSrS +£££!**£ I * s i^55^ nm^i« ■«•*!»»*« Sl ***&•}£•<££-£ nutpr I EUG€ISJ1L?LLER ^mSsr^\ StuMca Oenia. Ctzatrg «. 29*. ^^^Sr i I Hrvatska. ^BP^ >^<* ___«: I ^^ LUDVIK KUHARIČ -«-*- nudi svojo veliko zalogo vsakovrstnega modnega, mannfaktnrnega blaga, platna Ltd. - Nadalje priporoča vedno sveže špecerijsko, blago, moko, olfe. Naknp in prodaja poljedclskih pridelkov. Dobava vsakovrstne železnine, cementa, traverz, kakor tndi poljedelskih in dragih strojev. — Uvoz in izvoz vseh vrst rezanega in stavbenega lesa. — Lastna motorna žaga. Glavna zaloga delniSkega piva. Glavna zaloga delniSkega piva.