KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO FERDO SEIDL O SVOJEM ŽIVLJENJU IN DELU V jubilejnem letu Seidlovega vzornika Charlesa Darroina priredil Marjan Mušič Leta 1956 je šla skoraj neopazno mimo nas i stoletnica rojstva profesorja Ferda Seidla, i utemeljitelja modernega slovenskega priro-; doslovja in poslednjega naravoznanskega j polihistorja pri nas. Čas, ta sicer pravični \ sodnik, je bil zanj vendarle krivičen, zato i sem se odločil, da opozorim nanj slovensko I javnost in rešim pozabe moža, ki sem ga \ Ferdo Seidl pobliže poznal in spoštoval ne le kot bistro- umnega in z obsežnim znanjem okrepljenega znanstvenika, marveč tudi kot plemenitega in za vse lepo zavzetega moža, svobodomi- sleca in rodoljuba. Avtobiografijo je Seidl napisal v rodnem Novem mestu na pobudo prijatelja doktorja Pavla Grošlja in jo je datiral z dnem svoje 82-letnice, z 10. marcem 1938. leta. Razmno- žena je bila v tipkopisu v več izvodili, ki jih je poklonil svojim sorodnikom, prijateljem in znancem. Poleg tipkopisnega izvirnika, ki ga ima prireditelj avtobiografije in je služil pri objavi, ima med drugimi dva iz- voda kopij Studijska knjižnica v Novem mestu, po enega pa Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter naravoslovcev ne- čak dr. J. Globevnik. Da bo ohranjen v čim večji meri njegov slog — I'homme, c'est le style —, podajam v celoti njegov tekst, ki bo takšen, kakršen je, v največji meri pripomo- gel k čim neposredneje očrtanemu profilu velikega pokojnika. Ob prebiranju avtobiografije mora imeti bralec pred očmi, da jo je Seidl pisal na pragu smrti. Zato je razumljivo, da je pone- kod marsikaj, kar se nam danes zdi manj važno, podrobneje obdelal, drugod pa, kjer bi želeli temeljitejši opis in razlago, to opu- stil ali pa celo povsem izpustil. Prav tako se mora bralec zavedati, da je bil tudi Seidl v vsem globoko zakoreninjen v svojem času. Njegov vzpon ni bil lahek, bil je ves čas spremljan z nevšečnostmi in ovirami, ki so se katerikrat zdele kar nepremagljive. Vži- veti se moramo v njegov položaj, ko se je znašel po odlično opravljenih visokošolskih študijah na meščanski šoli v Krškem ter se 36 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Prirodoslovčeva mati Alojzija Seidl, rojena Kalcic je kljub neprilikam in neugodnim perspek- tivam že tedaj krepko uveljavil s svojim tehtnim znanstvenim delom. Nič manj ni bila težavna pot, ki ga je končno dovedla v Gorico, kjer je prevzel mesto na realki po umrlem Franu Erjavcu. Njegova napredna, vsestranska naravoznanstvena usmeritev je naletela na odpor in negodovanje, saj je bil prvi pri nas, ki je goreče širil nova spozna- nja v stroki in jih spretno presajal na do- mače tlo. Bil je pionir modernega prirodo- znanstva, ki je bilo dotlej v pretežni meri deskriptivno in ni posegalo globlje v bistve- na vprašanja glede nastanka sveta in raz- voja živih bitij. Pa tudi njegovo poslednje novomeško obdobje od leta 1915, ko se je umaknil pred grozečo vojno iz Gorice, do njegove smrti leta 1942, ko se je okupator- jev bes v vsej infernalnosti razmahnil, ni bilo brez stisk in nevšečnosti v vzdušju za- ostalega, takrat še močno provincialnega No- vega mesta, ki mu kljub skromnim prizna- njem ni moglo nuditi pogojev za njegovo vsestransko znanstveno udejstvovanje. Zato tudi v polni meri razumemo njegove izjave, ki bi se nepoučenemu zdele kot izjave samo- hvale, le kot ginljive izpovedi človeka, ki se je kljub ovirani dokopal do uglednega po- ložaja in je bil hkraju deležen priznanja in skromnih počastitev. Čeprav je težko ločiti Seidla človeka od znanstvenika, ker nam je drag v vsej celo- vitosti, se je vendarle Seidl kot znanstvenik povzpel na evropsko raven in je prejel za svoje neumorno znanstveno delo priznanja najuglednejših ustanov in strokovnih dru- štev. Bil je med drugim dopisni član Sloven- ske in Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, častni član Geografskega društva na univerzi v Beogradu, Geografskega dru- štva na univerzi v Ljubljani, Muzejskega društva v Ljubljani, Prirodopisnega društva v Ljubljani, dalje častni član Hrvatskega prirodoslovnega društva v Zagrebu, dopisni član državnega zavoda za meteorologijo in geodinamiko na Dunaju in mnogoletni refe- rent Akademije znanosti in umetnosti na Dunaju. Po svojem svetovnem nazoru je Seidl pri- padal tisti evropski inteligenci druge polo- vice XIX. in začetka XX. stol., ki si je na podlagi napredka prirodoslovnih ved ustva-' Prirodoslovčev oče Ferdinand Seidl 37 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO rila svoj monistični svetovni nazor o enot- nosti materije, energije in duševnosti. Nanj so odločilno vplivali Darwin in Spencer, Haeckel in Ostwald. Seidl tega nazora ni obdržal zase, ampak ga je širil tudi v po- ljudnoznanstvenih spisih, poudarjajoč pri tem njegovo neskladnost s cerkvenimi na- zori, kar ga je privedlo v ostre konflikte. V tej veri v napredek naravoslovja kot ključ za napredek človeštva je naprednost, a tudi enostranost Seidlovih nazorov. Po politični orientaciji je bil Seidl sloven- ski liberalec, ki je leta 1918 navdušeno po- zdravil Jugoslavijo, a je zatem zastal v raz- voju in se je trdovratno oklepal tega, kar je spoznal za pravilno v preteklosti. Tako mo- ramo razumeti med drugim tudi njegov ne- kritični odnos do obdobja med obema voj- nama in slavospeve dinastiji, ki so prišli do izraza tudi v avtobiografiji in so se okrepili prav v usodnih letih pred vojno, ko so se številni rodoljubi starega kova zatekali k utvaram, pričakujoč rešitve od tam, kjer je dejansko ni bilo moči pričakovati. Seidl govori sicer o sociologiji ali kulturo- logiji kot posebni znanosti; vse njegovo gle- danje na družbo je prežeto z liberalnim optimizmom in vero v napredek brez druž-, Prirodoslovčeva žena Pavlina Seidl, rojena Golč benih pretresov, prav tako kakor pri nje- govem vzorniku Spencerju. Seidl se pri tem ne zaveda težkih notranjih nasprotij, ki so posledica samega napredka nara- voslovja brez ustrezne družbene preure- ditve, ne spozna teže družbenih konfliktov in ne najde pravega odnosa do problemov socializma. Vendar je v pogledu vzgojnega ideala Seidl v marsičem še vedno vzpodbu- den. V mislih ima znanstveno in umetniško izobraženega človeka visokih etičnih kvali- tet. »Jedro izobražene osebnosti leži torej v družabno in socialno usmerjeni delavnosti.« In dalje: »Ideal izobraženega človeka je mi- sleča, čustvujoča in hoteča osebnost, ki je premagala sebičnost (egoizem) in deluje v prid javnosti ali splošnosti.« Vse Seidlovo življenje in delovanje je bilo prežeto z viso- kimi etičnimi načeli, ki jih vsebuje ta, v »Mo- derni izobrazbi« podani ideal. Kljub navedenim pomanjkljivostim pa se kaže Seidl toliko bolj kot napredno usmer- jeni znanstvenik, ki je opravil svoje pionir- sko delo temeljito in ga je razširil na vsa prirodoslovna področja. Bil je v pravem po- menu besede naravoznanstveni polihištor — tako ga je prvi označil njemu v marsičem sorodni Pavel Grošelj —, ki je umel razjas- niti prav tako najtežje znanstvene probleme in jih tudi na poljuden način približati bralcu v klenem, sočnem jeziku. Njegovo delo je prežeto z ljubeznijo do domače grude in do lepotnih vrednot pokrajine, flore, fav- ne, neba in vsega, kar zaznavamo v naravi. »Kje je tisti skrivnostni studenec, iz kate- rega je Seidl črpal svojo nenehavno vero in moč? Ena je misel vodnica, ki se odraža iz slehernega njegovega spisa in ki veže nje- govo življenjsko delo v harmonično celoto: Domovina! Štel ji je sončne in viharne dneve, pisal zakone njenim vetrovom, prisluhnil drgetu njenih zemeljskih grud, vzljubil je gozdove in cvetje njenih gora, stal ob bregovih pra- davnih morij in gledal, kako je vstajala iz njihovih valov in se oblikovala v silnih, krčevitih zgibih — kot znanstvenik je po- vzdignil glas za "njene pravične meje. Kako skromno a resnično je sam označil svojo življenjsko vsebino v geslu, ki ga je postavil na čelo »Rastlinstvu naših Alp«: Spoznavaj domovino, da jo prisrčneje vzljubiš! Naj bi njegov zgled dvigal mlado poko- lenje k neminljivim idealom resnice, pleme- nitosti in lepote!Zlateuski ploči« (Foto F. Premru) \ nov, ki so naš miselni stroj (»Gedanken- fabrik«, Goethe) in čudovito mehaniko njih duševnega poslovanja. Ti novi spoznatki so odpravili zgolj miselno (spekulativno) duše- slovje (psihologijo) in zgradili namesto nje zgolj izkustveno (empirijsko) fiziološko psi- hologijo, ki je prinesla na vseh poljih nove nazore in sploh novo umevanje bistva člo- veškega. Te nove dalekosežne spoznatke raz- laga ta razprava, ki končuje s Prešernovimi verzi, posvečenimi prijatelju Korytku.*' Das Klima von Krain, 649 S. 8». 1902. Prva obširna klimatografija ene avstrijske dežele in njene okolice (Celovca, Maribora, Celja, Zagreba, Trsta, Gorice — zaradi pri- merjanja pritegnjene).^" Širokočelni los. (Alces latifrons) v star. diluv. naplavini Ljubi j. barja, 1912, Carniola, 14 str. 1. pod.2» Der diluviale See von Prečna. 6 S., Car- niola 1919.22 Zemeljski potresi pri Črnomlju v zvezi z geol. zgodovino krajine, 27 str., 2 si. v bese- dilu. Spomenica v počast Gorjanoviča 1925, Zagreb.23 Geološki sprehodi po Goriškem, 40 str., 2 zemlj. načrta, 8 geol. prerezov, 4 fotog. pod. Gorica, Socialna Matica, 1913.^^ Kod naj se potegne pravična državna me- ja? Ljubljana 1919, 12 str., 1 pod.^' Laibacher Osterdbebenperiode 16. IV. 1895 — 31. J/7. 1898. Sitzber. d. Akad. d. Wiss., Wien 16 S. 1899.« Erderschütterungen in Krain und Görz- Gradiska 1896—1915, 20 Jahrgänge. Akad. d. Wiss., Wien. Homes und Seidl, Erdbeben in Unter- steiermark u. Krain am 31. März 1904. Akad. d. Wiss. Wien. 48 S., 1 Karte, 1905." Heritsch und Seidl, Das Erdbeben von Rann a. d. Save v. 29 Jänn. 1917. Tektonik der Bucht von Landstrass und ihre Bezie- hungen zu den Erderschütterungen, 9 Fig. u. 1 Karte, Wien 1919. 156 S., Akad. d. Wiss.^s Razprava Dinarskogorski fen, ki je izšla 1. 1935 na 124 str., v formatu 26 X 17, od- kriva dotlej v Jugoslaviji neznan, fizikalno na poseben način usposobljen veter, ki pa ima izrazit vpliv na vreme. Naslanja se na enak med narodom dobro znan in znanstve- no ponovno študiran veter na severni strani Alp ob črti Ženeva—Salzburg. Poglavitna nemška knjiga o vremenoslovju ali meteoro- logiji, Hann-Süring, Lehrbuch der Meteoro- logie, IV. izdaja 867 strani, razmotruje o njem na straneh 582—592. Fen je zlasti po- zimi zelo topel in prinaša opozorljivo suh zrak, ki nebo jasni. Pri nas veje preko Dinarskega gorovja od jadranske strani proti 50 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Panonski nižini, torej kot jugozahoden veter; razlikuje se pa od navadnega juga po svoji suhoti. Na južni strani Osrednjih Alp so ga poznali zgolj v Celovški kotlini, ko prihaja preko Karavank. V Ljubljani, Novem mestu, Zagrebu, Karlovcu, Sarajevu je bil neznan, enako v Beogradu. Sele gori imenovana raz- prava ga je spoznala in odkrila. Neki stro- kovnjak, ki je v Sarajevu rojen, mi je pisal, da se je nemalo začudil, ko je iz moje raz- prave izvedel, da je Sarajevo s fenom naj- bogatejše mesto v Evropi in nič manj se niso začudili strokovni krogi v Beogradu, da tudi nje obišče vsako leto izrazit fen. Moja razprava je tudi v metodičnem oziru napredek in bo dosedanje znanje o fenu na severni strani Alp vzpodbudila in oplodila. Srečnega se čutim, da s tako ponosno in čvrsto razpravo zaključujem pravi znan- stveni oddelek pričujočega poročila o svojem življenju.^' O razmerju med človekom in krščanskim Bogom oziroma poganskimi bogovi uči vero- uk. O razmerju med človekom in človekom- pa uči sociologija ali kulturologija. Sprva je duhovščina vladala vse človeško znanje. Ko je pa le-to narastlo, so se posamezne pa- noge znanja spričo rastočega obsega ločile od nje in osamosvojile. Šele v novejšem času se osamosvaja sociologija. Velik del od nje so prevzele moderne države v določbe svoje- ga državljanskega prava. Vprašanje o bistvu vere ali religije se smatra za kočljivo. Ob vstopu na visoko šolo ali univerzo prihaja marsikateremu dijaku ta problem resno v zavest. Ob zrelejšem umu mu prihaja to ali ono, kar so ga učili v gimnaziji, dvomljivo. Svetovalca ne najde. Jaz sam se v ustmeni razgovor o tem pred- metu nisem nikdar in nikjer spustil; še manj pa v prigovarjanje za to ali ono naziranje. Doživel sem pa zgled o kočljivosti tega predmeta. Navajam ga. Moj brat, dve leti mlajši od mene, bivši učenec tretjega razreda gimnazije, po oče- tovi smrti steklarski mojster in posestnik v Novem mestu, med drugim posestnik mlina, je prisedel pred desetimi ali več leti k svo- jemu mlinarju in tožil o svojem bratu' — torej o meni, ki to pišem —, da ne hodim k nedeljski maši, češ da sem — brezverec. Vest o tem razgovoru se je v malem Novem mestu razširila in prišla do župništva ali kapiteljskega zbora kanonikov in v Ljub- ljano v politični časnik ter ostala baje v le-tem skozi dalj časa ogledovana kost. In še ko me je novo ustanovljena akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani visoko po- častila ter izvolila za svojega dopisujočega člana, me je omenjeni časnik označil za — brezverca. Izobražencu, ki je ves teden v uradu, v pisarni, v šoli itd., se dviga religiozno raz- položenje mnogo bolje kakor v cerkvi, v naravi, najveličastnejšem svetišču. Prepro- stemu kmetovalcu pa je kretanje v naravi vsakdanje opravilo. Njegova čustva dvigne umetniško izdelan oltar s svojimi stebri in izklesanimi liki, vmes postavljenimi, učinko- viteje. Seveda pa tudi nekako teatralno iz- vedena liturgija in v posebnem ornatu, kakršnega so imeli že predkristjanski duhov- niki. Za kulturne stanove, ki so nastali po blagodejnem pokristjanjenju, cerkev nima predpisanih posebnih nedeljskih obredov. Nedeljo sem praznoval najraje v naravi. Leta 1927 sem priobčil malo knjižico Mo- derna izobrazba, ki je pobudila poleg živah- nega odobravanja tudi mnogo srditega na- sprotja.ä" Napisal sem jo kot naravoslovec- sociolog po načelih angleškega modroslovca Spencerja, ki so jih tudi napredni Nemci sprejeli. Pričakoval sem, da napiše pa teolog Tisi na Hribru nad Solčavo, ki je med največjimi tisami pri \ nas, je Seidl posvečal mnogo pozornosti in jo omenja tudi -) v svoji knjigi »Kamniške ali Savinjske Alpe« j (Foto dr. V. Petkovšek) ] 51 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO slično knjižico v svojem smislu! Oglasil pa se je v cerkvenem smislu marveč posvetnjak z umazano golido in revnim znanjem. Nje- govi ugovori kažejo le preveč golot v njego- vem znanju in ne ravno kako spoštljivo znanje. Je-li res katoliška cerkev edini vir morale in moralnosti? V ječah vidimo kot kršitelje morale v zelo pretežni večini ljudi iz nižjih razredov človeške družbe, torej prav take, ki so vzgojeni po cerkveni morali: više iz- obraženih obsojencev pa je ondi absolutno in relativno mnogo manj. Pravi cilj človeške izobrazbe je dosezati trojni občečloveški ideal: resnico, ki je plod spoznanja, blagoto, ki je izraz socialno usmerjene volje, in lepoto, ki je tretje močno gibalo naše du- ševnosti v smeri navzgor. In cilj vsemu izobrazbenemu napredovanju je izražen na sklepni strani 76. knjižice.^' Blesteči petprstnik (Potentilla nitida) je pritlikava blazinasta trajnica z velikimi rdečimi cveti, ki nas spominjajo na cvete breskev, uspeva le na najvišjih vrhovih Južnih Apneniških Alp. Ferdinand Seidl je markantno cvetko povezal s staro slovensko pravljico o Zlatorogu s tem, da je blesteči pet- prstnik proglasil za »rožo mogoto«, to je za bajeslovno ^ri- glaosko rožo, ki je zrasla iz Zlatorogove srčne krvi. Brž ko je ranjeni Zlatorog použil nekaj cvetov triglavske rože, je ozdravel in se pognal proti divjemu lovcu ter ga pahnil v prepad. Slika nam kaže triglavsko rožo z Rokava v Škrlatiški skupini^ v ozadju Triglav (po akvarelu J. Trpina) Sklepam ob zadovoljivi zavesti, da mi je življenje potekalo v službi mile domovine, in je bilo — četudi ob skromnih močeh — posvečeno resnici, blagoti in lepoti. OPOMBE 1. Kasnejši lastnik J. Weiss je dal vzidati nov portal, a na sklepnik je dal vklesati svoj moDogram z letnico 1897. Hiša je danes v lasti ljudskega premoženja. Je nadstropna, a razlika v višinah pritličja je posledica cestnega vzpona na tem mestu. Prvotno stanovanje je bilo kas- neje preurejeno v prodajalnico. Nekdanji Kok- ličev hotel je bil v obsegu obcestnega trakta odstranjen po porušitvi, ki jo je povzročilo nem- ško bombardiranje 1945. leta. V osnovi pa je to bila hiša, ki jo je zgradil verjetno po svoji za- misli in daroval 1. 1668 beneficiatu bratovščine rožnega venca novomeški kanonik Matija Ka- stelec (1620—1688), pisec nabožnih tekstov, la- tinsko-slovenskega slovarja in ljubitelj arhitek- ture. Pod njee-o\'im vodstvom je bilo izdelano pročelje frančiškanske cerkve in je bil postav- ljen zvonik. O tem priča tudi njegov nagrobni napis: Hie Mathias Castellez Canomcns jacet qui etiam mortuus non tacet. Loquitur hie in fornice et turri nee silent alibi muri. Hie sciens arcliitecturam fecit sibi hanc sepulturam. Nad portalom je bil do porušitve kamniten Marijin relief z značilnim napisom: Sub pote- state Mariana vivet aedes Castelziana. Ta se da- nes močno poškodovan hrani v Dolenjskem mu- zeju. Hiša je bila z vrtom vred prodana 1.1796. V nji je bil v Seidlovih mladih letih nemški kazi- no. — 2. Tudi ta hiša je bila v obsegu obcestnega trakta po nemškem bombardiranju leta 1943 odstranjena. Bila je v lasti prirodosJovčeve sestre Marije Seidl in je v nji bival in umrl Ferdinand Seidl. Na oknu svoje delovne sobe v nadstropju je imel pritrjene skromne meteorološke naprave. — 3. Vezava imena Seidl s slovensko besedo če- bela (včedla) je nevzdržna tako glede svojega konsonantizma kakor tudi glede korenskega vo- kala. iNajverjetneje je, da je beseda izposojena iz nemščine. (Po I. Koštialu in F. Tomšiču.) — 4. Prirodoslovčev oče Ferdinand ni umrl 25. av- gusta 1. 1882, kakor je navedeno v avtobiografiji, marveč 25. septembra navedenega leta. >Slo- venski Narod« je priobčil 26. septembra 1882. leta pod »Telegrami »Slovenskemu Narodu'«: Rudol- fovo 26. septembra. Naznanjamo pretužno vest, da je naš iskreni rodoljub, izgleden narodnjak gospod Ferdo Seidl, včeraj O' polu desetih zvečer umrl. V ta-istem časniku je dne 4. oktobra 1882 izšel opis pogreba. Nagrobni govor je imel novo- meški notar dr. I. Poznik. »Dolenjske novice^, tedaj še niso izhajale; izhajale so od 1. 1885 do 1919. — 5. Umrl je 1. decembra leta 1942. V pretresljivem spominu mi je zadnje srečanje z njim v začetku okupacije, ki ga je duševno Stria in mu odvzela poslednje življenjske moči. — 6. To je starost, ki jo je dosegel ob smrti. Ka- ko je le-ta prišla v originalni tipkopis avtobio- grafije, ki mi ga je poklonil, mi ni jasno. ?. Dr. A. Böhm je prišel leta 1872 suplirat obolelega profesorja Zajca, ko je bil Seidl šestošolec, a je 52 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA skoraj obolel tudi sam in že konec leta je bil prestavljen v Olomuc. V letnem poročilu novo- meške gimnazije 1. 1872 je dr. Böhm objavil raz- pravo >yDie geoloigischen Verhältnisse der Um- gebung von Rudolfswert.« — 8. I. Fischer je na- sledil ravnatelja I. Zeindlerja 4. septembra 1874. leta ter je služboval v Novem mestu do konca avgusta 1885. leta. — 9. I. Ziendler je bil prvi ravnatelj novomeške gimnazije v obdobju, ko jo je leta 1870 prevzela država v svojo oskrbo. Od- šel je konec 1. 1874 v Gorico. — 10. Ne gre tu za renesančni slog, marveč za nepomembni, do neke mere na renesančni slog naslonjeni tako imenovani j>baumajstrski slog« s konca stoletja. — 11. Ta doba je bila, kakorkoli že je našla Seidla pripravljenega za vsakršno sodelovanje, vendarle zanj usodna. Omrtvičila je njegovo znanstveno delo, ki se ni moglo do kraja raz- mahniti v vzdušju malomeščanskega okolja, če- prav je bil tedaj poln prekipevajočih energij in na vrhuncu slojih ustvarjalnih moči. Usodno zanj je bilo, da se ni zaradi pretirane skromnosti ob ustanovitvi ljubljanske univerze odzval pova- bilu, da prevzame stolico za geologijo na filo- zofski fakulteti. Odzval pa se je kasneje, leta 1926, vabilu, da sodeluje pri geološko-paleonto- loškeni inštitutu na ljubljanski univerzi ter je s svojim raziskovanjem geološke zgradbe novo- meške okolice pripomogel h geološkemu karti- ranju Dolenjskega. Zal ni tega svojega prouče- vanja zaključil s samostojnim delom o »terciarni dolini novomeške Krke«, s problemom, ki ga je prevzel in navdušil. Deloma je to onemogočalo tudi njegovo materialno stanje, ker je imel kot staroupokojenec le zelo skromne dohodke. Ko sem ga nagovarjal k temu delu, mi je objasnil v pismu, da mu ni moigoče napisati take študije o Dolenjskem, »iza katero mi manjka večlet- nega študija na ozemlju etc., ki mi kot staro- upokojencu že z denarnega stališča ni bilo mož- no.« Kako lepi so moji spomini nani, ko je s pre- pričljivo in zanosno besedo z razglednega mesta nad Prečno, s Trške gore ali Hmeljnika pričaral vpogled v dogajanja davno minulih dob in od- redil z veščo roko poznavalca obrise pokrajiue, smeri vodotokov, obrežja nekdanjega morja in dihivialnega Prečenskega jezera! — 12. Seidlovo znanstveno delo je izredno obsežno in se nanaša na raznolična prirodoslovna področja, ki jih je v teku svojega nad 50-letnega aktivnega znan- stvenega dela proučeval in rezultate tega ne- utrudnega prizadevanja publiciral v knjigah, razpravah, člankih in ocenah; celo njegove ocene preraščajo cesto immembni okvir iu se jjo svoji vsebinski tehtnosti uvrščajo kar med samostojna, izvirna dela. Prvo svojo razpravo »Napovedo- vanje vremena na znanstveni podlagi«, je Seidl priobčil leta 1884 v Ljubljanskem listu, s po- slednjo temeljno razpravo o Dinarskogorskem fenu, ki je izšla kot posebni odtis Geografskega vestnika leta 1955, je zaključil publicistično znanstveno delo. Ni slučaj, da se obe nanašata na področje klimatologije odnosno meteorologije, ki jima je ])oleg geologije posvetil največjo pažnjo in je skozi več ko pol stoletja neumorno trikrat na dan zabeleževal meteorološke podatke, počenši z letom 1885 v Krškem, nadaljeval pa v Gorici in zedcljučil v iNovem mestu. Znanstveno delo, ki ga Seidl navaja v avtobiografiji. še zda- leč ni popolno; njegovo obsežno bibliografijo je podal in kritično komentiral naš vodilni geo- log in paleontolog I. Rakovec v I. knjigi Le- topisa akademije znanosti in umetnosti v Ljub- ljani leta 1945. ~ 13. S tem delom je zaslovel Šeidl pri nas predvsem kot gealog. ki zna zamo- tane pojave, kakršne nudi naša zemlja, posebej pa že takrat turistom zelo priljubljene Savinjske Alpe, na mikaven način ponazarjati in zadovo- ljivo razrešiti. (Po I. Rakovcu.) — 14. Ob vodilni misli, da pronikne v življenje našega alpskega rastlinstva na modernih bioloških osnovah, je Seidlu v polni meri uspelo, da je v" poljudni ob- liki, s poetičnim zanosom približal bralcu tudi imjzamotanejše probleme. Dovolj zgovorno pri- ča o tem njegov opis navadnega regrata kot klasični primer lepo podane prirodoslovne tva- rine. — 75. Seidlova domneva o nastanku Zla- teuske plošče se bistveno razlikuje od Kossma- tove in Winklerjeve. Dasi se današnja geološka spoznanja o tem vprašanju bolj nagibajo v prid Kossmatovi kot Seidlovi in Winklerjevi domnevi, je vendarle Seidl tudi s tem svojim delom v ne- mali meri izpopolnil sliko, ki sta jo o tem pred- metu podala Kossmat in Winkler. (Po I. Ra- kovcu.) — 16. Seidl je med prvimi trdil, da iz- zovejo potresne sunke klimatski faktorji. Na to delo se v strokovni literaturi še sedaj sklicujejo in ga primerno upoštevajo. (Po I. Rakovcu.") — 17. Po prvih posegih v meteorološke in klima- tološke probleme je ta razprava temeljita in z vsem znanstvenim aparatom opremljena in se po zrelosti močno razlikuje od avtorjevih prven- cev. (Po I. Rakovcu.) — 18. Seidl nam ni podal le podobo klime v splošnem. Ozrl se je tudi na posamezne predele in razreševal zamotane lo- kalne klimatološke probleme, ki jih je v našem tipično »prehodnem« ozemlju nešteto. V tem delu nam je predočil podrobno klimatske poteze na- šega zanimivega Tržaškega krasa. (Po O. Reji.) — 19. Seidlov spis »Mehanika duševnega delo- vanja« je naravoslovno materialističen, eksaktno in dobro podan opis duševnega dela. Seidl se v njem nikjer ne spušča v analizo kakršnih koli idej, marveč po najboljšem znanju niza dejstva. V tem je docela moderen, docela na naši, kakor tudi na Haecklovi strani. (Prim. Lenin, Materia- lazem in empiriokriticizem, slov. prevod stran 284 in 385.) I)anes zlepa noben razumen člov^ek ne dvomi o tem. da so možgani res instrument, ki omogoča nastajanje intelektualnih fenome- nov.« (Po Branku Rudolfu.) — 20. Na osnovi meteoroloških opazovanj v Sloveniji, ki so se pričela uveljavljati od leta 1850 dalje, je bil Seidl prvi, ki se je lotil nabranega znanstvenega gradiva in je v^ tem svojem temeljnem delu podal izčrpno vse klimatološke izsledke naše domovine, zakaj kljub temu, da je bilo' delo ome- jeno samo na Kranjsko, obsegajo klimatološke tabele tudi podatke za vse najvažnejše kraje izven nje. V njem je podana trdna osnova za nadaljnja meteorološka raiziskovanja Slovenije, Žal je zaradi tesno odmerjenega prostora moralo izpasti poglavje o zračnem tlaku in vetrovih. (Po O. Reji in I. Rakovcu.) — 21. Da ni Seidl v tem delu prišel do poslednjih zanesljivih znan- stvenih zaključkov v pogledu datiranja gline na Ljubljanskem barju, ni bila njegova krivda, saj takrat, ko je proučeval ta problem, še niso bili znani vsi elementF talnih razmer niti ni bilo znanstveno izročilo v tem pogledu zanesljivo. (Po I. Rakovcu.) — 22. Ko se je preselil Šeidl po izbruhu prve svetovne vojne v- rodno Novo mesto, je obrnil svojo pozornost takoj novi oko- lici. Najdba fosilnih školjk in polžev v glini nri Prečni mu je dala povod za to razpravo. Povsem pravilno ie ugotovil, da je nastalo v diluvialni dobi pri Prečni zaradi zajezitve jezero. V zvezi s tem je skušal pojasniti nastanek vse Krške doli- ne. Prišel je do sklepa, da je zgornji del Krke, to je od izvira do Soteske, vezan na dinarsko pre- 53 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO lomno črto, ob kateri se je planota z Rogom dvignila više od onstran preloma ležeče Ajdov- ske planote. Dognal je, da teče Krka od Soteske navzdol po nižinskem ozemlju, ki ie v dviganju zastalo in je po vmesni skalnati pregradi raz- deljeno v dva dela, v Krško polje in prečensko kotlino. Opazil je, da je savski vršaj, s katerim je prekrita ravnina Krškega polja, notisnil Krko tik ob Gorjance. Ugotovil je prelomno- črto na južni strani ajdovske planote in s tem vsaj delno pojasnil tektonski nastanek prečenske kotline. (Po I. Rakovcu.) — 23. Seidlu se je posrečilo najti zvezo med potresi in geološko zgradbo in je njegova razprava v polni meri dosegla svoj cilj ter |e to prva slovenska morfološka razprava in prvi izčrpni in sodobnim zahtevam ustrezajoči geološki opis Bele krajine. (Po I. Rakovcu.) — 24. Na izletih, ki jih je delal iz Gorice v bližnjo in daljnjo okolico, je bistro opazoval, kar so ugotovili geologi pred njim, marsikaj pa je tudi sam zasledil in dognal ter tako izpopolnjeval gradivo za oris geološke preteklosti te pokrajine. V tej knjižici je prav poljudno opisal vse geo- loške dobe, ki se s svojimi usedlinami in kame- niinami uveljavljajo na Goriškem. (;Po I. Rakov- cu.) — 25. Z znanstvenimi argumenti, temelje^ čimi na enotnosti geološke zgradbe naše domo, vine, se je Seidl vključil v boj za naše pravične meje po končani prvi svetovni vojni. — 26. Prav- zaprav »trbersicht der Laibacher Osterdbeben- >eL-iode für die Zeit vom 16. April 1893 bis Ende December 1896«. V tej pomembni razpravi je Seidl pokazal, koliko' časa so se še javljali in kako so pojemali potresni sunki, ki so spadali v velikonočno rojno dobo. (Po I. Rakovcu.) — 27. Pravzaprav »tJbersicht über das Erdbeben in Unterstedermark und Krain.« — 28. Skupaj s Heritschem je Seidl obhodil v juliju in avgu- stu vse Krško' polje in obrobno hribovje. Na- pravila sta nato prvo, sodobnim zahtevam ustre- zajoče geološko karto severnega dela Gorjancev. V tem delu sta podala nešteto podrobnih geolo- ških profilov, ki nudijo še mnogo neizrabljenera gradiva za geološko zgodovino omenjene pokra- jine. Nedvomno je v tem delu precejšen prav Seidlov delež, ker je že sam pred tem raziskal nekatere predele v obldžju. (Po' I. Rakovcu.) — 29. Ko se je ustanovila slovenska univerza v Ljub- ljani in na njej Geografsko društvo, je vstopil tudi Seidl v njegov krog in bogatil slovensko znanost s svojim neumornim raziskovanjem. S to razpravo nam je podal temeljito' študijo o tem doslej samo slutenem pojavu naše domovine. Odkril nam je s tem marsikaj, kar še sploh ni bilo znano znanstvenemu svetu, to toliko bolj, ker je raziskoval vse oizemUe od Ljubljane do Sarajeva. (Po O. Reji). — 30. ropularen izraz vere v pmrodoslovje XIX. stoletja in njegov svetovni nazor kot podlago za vse izobrazbe, izražen v ostri antitezi do' cerkvenih nazorov; po pogledih na družbo pa izraz liberalne optimistične vere v napredek človeštva, ki se pa ne zaveda teže konfliktov in protislovij v družbi, v kateri živi. Zelo značilen, izraz njegovih nazorov. (Po Fr. Zwittru.) — 31. Ta trojni Goethejev ideal je po-- dal Seidl na predvečer življenja v knjigi »Mo- derna izobrazba« kot nekako duševno oporoko doraščajočemu pokolenju. i Medtem je duh njegov hitel naprej k resnici, plemenitosti, lepoti.« Goethe. Za marsikateroi dragoceno pojasniloi, nasvet in pomoč se zahvalim akademikoma J. Hadžiju in posebej I. Rakovcu, ki mi je dal ljubeznivo na razpolago gradivo o Seidlu in je h koncu pre- gledal opombe. Iskrena zahvala velja prijate- ljema Franu Zwittru in Branku Rudolfu, ki sta s toplo zavzetostjo in v istovetnih pogledih na Seidlovo življenjsko delo nudila potrebno vzpod- budo in dragoceno pomoč. BIBLIOGRAFIJA O SEIDLU Ferdinand Seidl, Letopis Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, Prva knjiga, 1938— 1942, Ljubljana 1943. Življenjepis na str. 261 je spisal univ. prof. Fran Ramovš, oris in oceno Seidlovega znanstvenega dela na str. 262—290 pa univ. prof. Ivan Rakovec. Rakovec Ivan, Ferdinand Seidl, Bulletin sci- entifique — Conseil des Academies de la RFP Yougoslavie, Zagreb 1956. Grošelj P., I. Rakovec, O. Reja, Ferdinand Seidl, Ob osemdesetletnici, Proteus, L. III. Ljub- ljana. Bohinec Vailter, Razvoj geografije v Sloven- cih, Geografski vestnik, I, Ljubljana 1925. Bohinec Valter, Profesor Ferdo Seidl — se- demdesetletnik, Geografski vestnik, II, 1926. Bohinec Valter, Ob osemdesetletnici profe^ sorja Ferda Seidla, Planinski vestnik, XXXVI, 1936. Bohinec Valter, Sedemdesetletnica prof. Ferda Seidla, Glasnik Muzejskega društva za Slove- nijo VIl/VIll, 1926—11927. Bohinec Valter, Zum 80. Geburtstag Ferdi- nand Sddls. Prager Presse, XVl/70, 10. III. 1936. Vrhovec loan. Zgodovina Novega mesta, Ljub- ljana 1891. M(ušič) M(arjan), Spomini na prof. Ferda Seidla, Jutro, 12. XII. 1942. Oblak Josip Ciril, »Prijatelj Seidl — sebi v spomin!«, Jutro, 13. XII. 1942.. Dr. Mušič Drago, Še nekaj spominov na prof. Ferda Seidla, Jutro, 5. I. 1943. Ilešič Svetozar, Ob osemdesetletnici profe- sorja Ferda Seidla, Misel in delo, 1936. Oblak Josip Ciril, K sedemdesetletnici Ferdu Seidlu, Planinski vestnik, 1926. 54