GLAS SVOBODE SLOVENSKI TEDNIK Za KoRim Drlatnkoa Ljumtta. Glas Svobode GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. GLAS SVOBODE SLOVENIO WEEKLY D H vote d To Tino Intkrebts Or The Lajjohino Glassbo. “OD BOJA DO ZMAGE”! ^ ^ “KDOR NE MIŠU SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO”! Štev. H7. “Entered as Second-Class Matter July 8,*03 at the PostOlllce at Chicago, 111, under Act of March 3 1870 Chicago, 111., 11. septembra 1908, 'SSSSmSSr- Leto VII. Pismo iz Clevelanda, O Kar nas je zavednih clevelandskih Sl o*’eriv e v , z veseljem po, zdravljamo svoibodn-omis-elne ro, jake širom Atmerike, pozdravljamo društ va katera . nameravajo pristopiti k bodoči Slovenski Narodni Podporni Zvezi. Trezno misleči rojaki in čitatelji “Glas Svobode”, čas je, da se zdramiiino in da imamo- v istini svobodnomiselno Zvezo, to se reče “Zvezo”, 'kjer ne bodemo poznali ne “bosov” ne “koristo-lov-cov” imed hratji, ter tudi“šport” baharija. in enake nazadnjaške napake bodo nepoznane stvari. Pred nekaj leti se je polagoma začelo svitati -med našimi rojaki im .se je kazalo, da bode rodilo sad. kateri bode v korist slovenskem ¡modernim sužnju v Ameriki -toda, kakor povsodi tako so se tudi itn pojavili črni oblaki nazadnjaške a in koristolovstva : prišli so starokranjski mešetarji in drugi “športimani z plaščem nazadnjaške a i.n pod krinko polovičarskega socijalizma, oklenili so se istega, kar se je popred z težavo zgradilo, kot pijavke so se držali okrog trdnjave in nobeno nesramno obrekovanje jim mi bilo od več vrgli so proč vse kar je bilo svobodnega in naprednega ne oziraje se na voljo drugih, ko so si bili zvesti, da se jim posreči izdajalska in nesramna nakana, a posrečila se jim je le deloma. St ve da. mračnjaki jih hvalijo in so hozana vpili, a jas in moji somišljeniki jim pa kličemo; Fuj izdajice ! Zavedni Slovenci po širni Ameriki, časi sc spreminjajo- in s ča-vsom tudi mi; torej imamo -dvojno izbe-ro: ali naj napredujemo, ali pa nazadjojoma Katero si bomo izvolili? Upam da zavedni in svo-bodnomiselni Slovenci v Ameriki si gotovo volimo .napredovanje, torej tisto pot. katero smo si začrtali, ko smo začeli spoznavati luč resnice; zaupajmo listu “Glas Svobode ’ kateri se že sedmo leto nevstrašeno za naše pravice in koristi bori, kateri se je v vsem tam dolgem času skazal zanesljivega, da se m lahko zaupa. Ne bojte se onih rogOviletžev, ko se Vam hinavsko laška jo, ob enem pa. delajo Vam zapreke do samostojnega napredovanja in omike, pokažite jim svojo možatost, ter jim povejte v obraz, da so patentirani mračnjaki in reakeijonarei, s katerim nočete kot zavedni naprednjaki občevati. Tu v Oiveland-u imamo cele raje take nazadnjaške raje. Ak-o te duševne siromake pogledamo, vidimo takoj da so vsega pomilovanja vredni; že sedaj so zaradi zvezo preobrnili nekaj kozlov, toda v spesni agitaciji ne morejo ti ponočni ptiči ničesar preprečno storiti in garantiramo da ne bo dolgo. ko se pokažemo z našo barvo na dan in takrat bojo presenečeno zrli v zrcalu svoje spakedrane in očarane obraze. Rojaki na noge! Brez d varano si -v doglednem časn podamo roko kot. bratje, bratje -v svobodi, napredku in enakosti. Takrat bomo z ponosom zrli na korak, katerega simo v lastno korist, in v korist naših potomcev storili. Pokažimo. da se ne damo od takih voditi za nos. kojim je le lastni blagor pri sren a vse drugo v zasmeh in slepilo- služi. Ali smo mo-i robiti mladoletni da ne zamoremo ločiti pravo od nepravega? Ali smo toliko zabiti, da ne moremo razsoditi, kam sedanje absolutno nočetje vodi ? Ali nismo možje, da bi mogli na lastnih nogah stati? O, simo in se zavedamo krivice katere se gode, toda ”vsaka sila do v-reimena!' ’ Gradimo, da bodemo vživali kar sami s složno močjo, naredimo, in proč s parasitji. kateri nimajo, ali nočjo imeti, pojma kaj-da složnost zmore. Vsak si je dolžan pomagati do zboljšanja svojega bednega položaja. a da bi pa goftovi elementi nas zasmeh avali, tega pa nikoli in nikdar! Rojaki pokonci, ne dremajmo, temveč na delo in od dela do sanage!! Živijo! Slovenska Narodna Podporna Zveza!! Svobodmomiselc. Razgled po svetu. Avstrija. Dunaj, 5. septembra. Veliko presenečenje je povzročilo tukaj poročilo iz Išel, kjer cesar Frane -Jožef hiva. Poroča se namreč, da vzlic teinu, da je cesar popolnoma zdrav, je odredil, da se velikih jesenskih vojaških man o v rov na O-gmkem ne udeleži, ter da bo manevre prestolonaslednik Fran Fer. dinami vodil. — Košiče (Kaschau). Povodenj je na Kasehau-Oderberg železnici ogromno škodo povzročila. Železniški predori so vsi z vodo napoljeni in mostovi odplovljeni. Ves promet je vstavljen. — Petrinje. Tukaj so srbskega župnika zaprli, ko ni hotel v proslavo rojstnega dne cesarja Franc Jožefa, maševati.. Nemčija. Berolin, 7. septembra 1 DOS. Tukajšnji krogi veletržcev se čudijo. ko si je ameriški “Standard Oil Company” svetovni monopol o trgovini z petroljo obdržal, vzlio vsem zaprekam (?) katere so se Compa-niji delale. Nemci nameravajo poslati letošnjo jesen odposlance v Združene države, da se poučijo, kako bi se tak monopol v Nemčiji vstano-vll. V merodajnih krogih že dolgo časa niso s tem zadovoljni, da v Nemčiji ameriška Standard Oil Company, oljnato trgovino prevladuje. Nemci pravijo, da so oljnati studenci v Rusiji največji na svetu in zakaj, da se ne bi z Standard Oil Company moglo konkurirati. Rusija. Petrovgrad, 6. septembra 1908. Samo majhni del strogo nazadnjaškega časopisja jc zadovoljno z cnevkliko, katero jo “sveta sv-noda" na verno rusko ljudstvo iz-dala in katera je proti starčku Tolstoju naperjena. Enciklika se tolmači, da je Tolstoj zopet izobčen iz .pravoslavne cerkve. Vsi, količkaj napredni in svobodni časopisi obsojajo postopanje “sv. synode” proti starčku, kateri že itak na robu groba stoji. “Novoje Vremje”, kateri list je sicer vladno trobilo, piše: “Senca španske inkvizicije hoče najlepši praznik ruske civilizacije zatemniti, ko se hoče praznovati rojstni dan največjega ruskega pisatelja. Vsaki pravoverni član ruske cerkve veruje, da se božja sodba ne bo na» encikliko ozirala, katero srednjeveški duh p reve ja.” —“Glasnik” v Calumet»I Poper, kaj ne? Italija. ‘Genua. 7. septembra. Angelo Galloni, je vidik ko je bil njegov sin povožen od avtomobila v kojim ste se markiza pl. Revidim in njena sestra vozile. Galloni, jeze omamljen, je pograbil za revolver ter voznika usmrtil, sestro markize pa smrtno ranil; avtomobil, brez vodja, se je zvrnil in marki za je tudi smrtno nevarno poškodovana. ÆmeriKçi. 7. T. M. TOJE ZADNI PON-DELELEK bil je tako imenovani delavski dan. ali neke vrste milostni praznik čudežnega ameriškega delavstva. kojega jim je dobrovoljne dal Ameriški kapitalist. JO.OOO delavcev je koralo delo ma se so vozili po ulicah, lepo število in vendar je bila ta najmanj-ša vdeležba izmed vseh prejšnjih, Chicaškega delavstva. Obhod se jc pričel na Jackson in Ashland boulevard ob 10 uri predpoldne in se završi! ob 1 popoldne pri Auditorium Hotelu, kjer je bil na balkonu govorniški .prostor in na njem W. J. Bryan, predsedniški kandidat demokratične stranke. Razni delodajalci so se polastil’, te priložnosti za reklamo svojega blaga. Tako si videl v paradi polne vozove premoga, peska in drugih podobnih stvari z napisi, kar je detalo reklamo njih tvrdkam Na vrh teh vozov so sedeli ali stali delavci in uipili “hozana : ne-zavedajoč se. da jih izrablajo delodajalci v svrho svoje nesramne špekulacije. Prišedši do Auditorium Hotela se je predsednik Chicaške federacije J. Fitzpatrick in vodja obhoda vstavil in salutiral Brvanu. koji je stal na balkonu, nato pa se je začul iz tisočeh grl “hurray for Bryan”, kakor hitro pa se je ta hrup polegel stopil je George Koop. član tipografične unije na nek vzvišen prostor, zavihtel v zraku klobuk in zaklical “Three cheers for Debs” in takoj je zopet zagrmelo iz tisoč grl “hurray for Debs”. George Koop je ipotem nekoliko oddaljen od hotela držal, 3 ure dolg govor, in ko je zaključil svoj govor vstopil je nekdo izmed množice na. oder in govorniku izročil $50.45 za posebnega “rndeč-karja”. kojo svoto je nakolektal med poslušalci s pripomnjo. da jo to darovalcev edini odgovor Gom-persu na njegov nesramno lažnji-vi napad na stranko. Omenimo naj še. da je bil Bryan. dokaj iznenađen zagledavši uprav pred balkonom, kjer so se vstavili tri pare konj vpreženi v elegantno okrašen voz. Na komadu vsakega posameznega konja je bilo z debelimi zlatimi črkami umetno sestavljeno ime» Taft. dokler se mu ni pojasnilo, da. ne pomeni to reklamo za kandidata Tafta, amnak da so konji last tvrdke Taft Bros. Kdor je od strani opazoval ta obhod Chicaškega delavstva, pri-poznati mora, da je delavstvo še daleč od prave misli, da bi se zavedalo in zahtevalo to. kar najbolj potrebuje: še zmiraj je pesi. ■ mistično in misli — kar tje v en dan. Ameriška delavska organizacija je po našem mnenju še daleč od delavskih organizacij v Evropi in bo še silnega dela in truda trebalo, predno, delavstvo do spoznavanja pride, da se ima le edino na lastno zjedinjeno -moč zanašati. Predsednik v smrtni nevarnosti? Oyster Bay. N. Y. 8. sept. Ko je predsednik Roosevelt bil na iz-preježi, je nekdo z revolverjem u-strelil in krogla je baje nad glavo predsednika sfrčala. Predsednik je konja ustavil, se okrog ozrl, ter potem ko ni le nič videl v diru domu jezdil. Aretirali so nekega slaiboumneža. pri kateremu so revolver našli in ki si dozdeva da je -— policaj. — Grozno! EVGENE V. DEBS. Predsedniški kandidat socialistične stranke žanje na a-gitatorič; nem potovanju na posebnim “rde čem vlaku” po zapadu velikanske vspehe in ovacije. Coliseum dvorana v Denver, Colo. ima za 4000 slušateljev prostora in ta je bila na tlačeno polna.V dvorani je govoril Debs sam, ¡kje je ožigosal Go-mpersov napad na socialistično stranko, ter obrazložil slušateljem položaj in namen svote koja se nabira za njegov vlak. “Kar se pa moje osebe tiče, pa zahtevam, da se Gompers odzove mojemu pozivu za javen nastop in to v mestu Washington, D. C. kjer je glavni stan “njegove” stranke, ljudstvo bode pa sodilo.” Po govoru so slušatelji nabrali med seboj nad $£00 za pokritje stroškov posebnega “rudečkarja”, ki vozi Debsa po zapadu. Med tem, ko-je Debs govoril v dvorani je A. M. Simons, govoril slušateljem izven dvorane, ker niso mogli vsi v dvorano. V državi Utah pa je praznovalo delavstvo 7. t. m. svoj pravi delavski dan. Debs je izstopil iz svojega vlaka v Salt Lake City, in se podal v Ogden, kjer ga je burno pozdravljalo nad 8000 zavednega delavstva. A. M. Simons je pa v Salt Lake City, govoril 5.000 slušateljem. Zvečer istega dne se je vrnil Debs iz Ogden a- v Salt Lake City., kjer ga je množica broječa 3000 čakala in ga z navdušenimi klici “Hurray for Debs. our next- president!” spremila do govorniškega odra in potem na posebnega “rudečkarja.” V Grand Junction. Colo. je prišlo nad 1.800 farmarjev da vidijo in slišijo govoriti Debsa. Nekteri farmarji so se pripeljali 50 milj daleč. V Leadville, Colo. je Debs govoril 2000-č.e-m. V Omahi. Neb 8000-čem in Kansas City, Kans. ga je pozdravljalo ter mu “bur ray our Debs” klicalo nad 10,000 delavcev. Izreske iz raznih kapitalističnih časnikov, katere so nam zavedu-joči rojaki iz raznih mest poslali, koder se je Debs vozil, nemoremo prestaviti in priobčiti, ker jih j(* preveč za naš list. Omenimo naj le. da nas v istini veseli toliko zanimanje rojakov. Kapitalistično časopisje pa je prisiljeno, da poroča že enkrat dnevne vesti o stranki, katero je do sedaj preziralo. Delo. Cleveland, 8. sept. Pri tukajš-nemi delavskem praznovanju je imel slavnostni govor William D. Haywood. Navzoči so tudi bili člani društva pouličnih, železnic, kateri proti “Municipal Traction Co.”, — stvarstvo župana Johnsona — že zmerom stavkajo. Mnogo štrajkarjev se je podalo v druge mesta, kjer so dobili delo. Nottingham, 8. sept." Včeraj je bil tu 43. delavski kongres po parlamentarnem članu James Shaek-letom otvorjen in od župana v i» »nemi meščanstva pozdravljen t Navzočih je 518 delegatov, kateri 1.776.000 članov zastopajo. New York, 8. sept. Tukaj so bile povodom delavskega praznika. dve paradi. Ene se je 40.000 uposlenih, a druge več tisoč brezposelnih delavcev udeležilo. Ruski običaj. Fort Wayne, Ind. 7. sept. Dva tukajšna socijalista. Charles L. Drake imLewis Dewitt sta bila a-retirana, ko sta med Labor Day parado vzlic policijske prepovedi neki chicaški socijalistični časnik razdajala. Listu v podporo. J. Bergant lOe. J. Po-vše 16c. B Felicijan 28c. Fr. Kušlan 25c. J; Vidmar 50e. Fr. Krefel 15© za to ko nisem iz konja pa-del. J. Oj ster lOe za to ko ne maram celin- dra in Fr. Hun tar lOe za. to ker mi \ ne paše frak. VABILO. -Slovenski socijalistični klub št. 2. v Collinwood. O. priredi izlet v NEDELJO 13. SEPTEMBRA t. 1. popoldan točno ob 1 uri v Nottingham “Stap 127)’’ na prostor Anton Ko-ss-a. Spored : Govori in drage zabave Vabijo se cenjeni so-dragi iz Clevelanda, in Collimvooda, kakor (udi vsi svobodnomiselni rojaki za vdeležbo. • Za odbor; Karl Kotnik, tajnik. San Bernardino, Calif.. 9. ang. Tukaj je v velikem paviljonu sinoči pričakovalo in pozdravilo Debsa do 5000 ljudi, ki so prišli sem tudi iz sosednjih mest kakor iz Ri verski e. Ontario, Redlands in dragih bližnjih mest. Policijo je na-domestovala -milica, vendar pa le bolj iz vljudnosti. 4* 4* 4.4. 4* 4. 4* 4* 4* 4444 4 4» 4 4.4 4 4* 4 4* 4 4* 4 4* t Velika MANEFESTACUA DELAVSTVA Pod zaščito češK.ih socijalisto-V v Pilçf*n Parku na 26* cest' 'n v » II9CII r dl IVU, ALBANY AVENUE = katera se bode vršila - V NEDELJO, 13. SEPTEMBRA ’08 1 flšgpObhod se prične ob pol eni uri popoldne od vogala Loomis St. in 18. Place. Angleška govornika: Dobro znana MOTHER JONES, in kandidat za guvernerja socialistične stranke JAMES H. BROWER. Vstopnina pri blagajni 15c. predplačilo samo tOc ROJAKI VSI NA PLAN!---------------------------------_ Martin Kačur. ŽIVLJENJEPIS IDEALISTA. Spisal Ivan Cankar. DRUGI DEL. II. “V (Blatni dol bi prišel lehko sam Kristus, pa bi molčal! Takih ljudi nisem videl še nikjer na sve* tu: noč tako temna, da je stotera solne ne prežene! Gledal sem kmete na polju, ki so hodili poleg živine : s prav tako lenimi, težkimi koraki, prav tako nerodno zibaje se, in na njih obrazih, verjemi, je bil prav tisti topi, mirni izraz, brez misli in brez čuvstva, kakor v velikih očeh živine ... To je tista težka, zadehla vlaga, ki kipi iz te zemlje, to so tiste sence, ki leže na nj<^j neprestano ...” “Prej bi bil posvetil tudi v tako noč!” se je nasmehnil Ferjan. Kačur je razumel očitanje; spomnil se je: tako bo stal pred ■tabo slabič, klečeplazec, in se ti bo smejal v obraz . . . Kri mu je šinila v lica. “(Nisem se odpovedal sebi in svojim ciljem!” je vzkliknil trepetajoč.“ Ničesar nisem zatajil, ničesar še zamudil, Pozneje . . . kadar —” “Le izpregovori!” se je zasmejal Ferjan naglas. “Pozneje, kadar se boš oženil! Potem, o potem boš razlagal evangelije! Potem — kako si že govoril! — potem boš šele stregel narodu, učil ga, vodil ga na pot blagostanja in napredka ! — In s tako norostjo v glavi se misliš ženiti?” Kačur se je pogladil z dlanjo po čelu in se je ozrl na Ferjana s svobodnejšim pogledom. “Bodi, kakor je božja volja! — Al: slabo, ali dobro: sam sem si napravil! Le toliko je gotovo, da kakor živina ne bom živel; ne zato, ker ne maram, temveč ker ne morem!” ‘‘Saj zato je stvar drugačna! — Kaj si na druge reči že kaj mislil?” “Na kašne?” ■“Saj sem vedel! — Denarja boš potreboval, veliko denarja! Kje pa ga boš vzel?” “Na: to še nisem mislil!” “Seveda ne! — No, bom jaz pogledal, če se bo dalo zate kaj dobiti; izkušnje imam! Pa pohištvo? Ali bo imela,balo?” “Ničesar ne bo imela! Ali pa vsaj ne veliko! ’ ’ “Sveta mati božja! No, presneto boš zabredel! — In zraven bi bil še rad evangelist!” Ko sta se poslovila zjutraj, sta si bila bližja .nego kdaj, pogledala sta si v oči in sta se razumela brez besed. “Ti si že šel tisto žalostno pot -— jaz pa je ne nastopim nikoli!” je mislil Kačur. “Jaz sem že šel svojo žalostno pot — tudi ti jo boš nastopil!” je mislil Ferjan. — Kolikor bliže je bil čas svatbe toliko bolj se je zdelo Kačurju, da mu je nevesta tuja; oddaljevala sta se drugi od drugega polagoma, toda neprestano, in Kačurja je bilo strah. Videl je svojo nevesto z drugačnimi, bolj hladnimi in mirnimi očmi; zato- se je izpremenala pred njim; pogleda. človek preblizu v obraz, ki ga je poznal in ljubil, in opazi male, komaj vidne lise, drobne gube, nelepe poteze. Stopila je bila naravnost, s težkim korakom, v njegovo življenje, vsilila se je v njegovo tiho izbo, v njegovo dušo in ga ni pustila več samega. Objel je došleca, ker je bil sam in žalosten, toda zmerom bolj ga je bilo strah pred njim in zmerom bolj je čutil, da mu ni prinesel ničesar temveč da se namerava polastiti njega vsega, vse njegove duše. Tončka je gledala časih dolgo nanj; tako da je povesil oči, slutila je, kaj je bilo v njegovem srcu in obšel jo je srd. “Nima me več rad! Pri meni je bil, grizel md je v ustnice in dobra sem mu bila! Zdaj pa me nima rad ! (Napil se je, zadosti ima, šel bi k drugi!” In kakor je slutila ona njegove misli, tako je slutil on njene. Govorila sta malo, hladno in zlovoljno. Le časih sta se poljubila, zdramila se je prejšnja strast, lica so jima zažarela; za hip. Edini, ki je bil vesel v hiši, je bil pijani krčmar. Časih je kričal, da ni bilo še takega para v devetih farah, časih, kadar ni več mogel stati in je slonel za mizo, se je razjokal ter pomiloval sebe in svoje samotno življenje. Kačurju se je studil in umeknil se je strahoma, kadar je stopil krčmar predenj z zakrvavelimi očmi in mokrimi ustnicami ter razprostrl roke. Vse, kar se je vršilo pred poroko in svatbo, mu je bilo neizmerno zoprno in gnusno. Šivilja se je naselila pri krčmarjevih in obraz Tončkin se je razvedril, hodila je hitreje po izbi, njena lica so bolj gorela in njene ustnice so se smehljale. Kačur pa ni maral tega vedrega obraza, tudi zato ne, ker je bil lepši nego poprej. “Glej, to jo je razveselilo! Šivilja jo je razveselila! Njene misli so kakor tobak o-v pepel na mizi — pihneš, ih nikjer ga ni! Tam je tista Žida — zdaj ni nikjer več ne preteklosti, ne prihodnosti!” “Čemu pa je treba takih gosposkih reči?” je prašal zlovoljen. “Tak vsaj to veselje mi pusti! Kaj bom šla kakor dekla v cerkev s tabo?” “Saj ženin sploh nima nič o-praviti tod!” se je oglasila krčmarica. “Le pojdite po svojem poslu!” — V njegovi izbi so podirali steno. da bi napravili večje stanovanje za mladi par in Kačur se je nastanil za silo pri županu. In kadar ga je ugledal župan, je zamajal z glavo. “ E j! Ej!” Drugega ni rekel nič. Tudi Grajžab je molčal, toda nabiral je obraz v zelo čudne, napol smešne, napol klavrne grabe in mežikal je neprestano z vodenimi očmi. časih se je okrenil župan k njemu in je pokimal molče; prav tako molče je odkimal dolgi tajnik. Če je šel Kačur po ulicah, so ga pozdravljali- kmetje veliko manj spoštljivo, skoro prezirno, in fantje so se mu smejali in so gledali za njim. Kačurju je bilo zmerom tesneje; čudna misel mu je trkala na srce in ni se je mogel ubraniti. Ko se je vračal zvečer iz krčme ter se poslavljal v veži od neveste, je stopil tik pred njo ter izprego-voril s tihim, neodločnim, trepetajočim glasom. “Tončka, ne zameri, nekaj te bom. prašal! Tako čudno me gledajo ljudje — seveda so neumni, ampak moram te prašati, zato da bom miren !” Umolknil je: tudi ona je stala molče pred njim in njen pogled je bil osupel. ►Sklonil se je še niže k njej, prav k njenemu ušesu. “Ali nisi imela nikogar rada ... prej . . . pred menoj?” Stopila je korak nazaj, k zidu, zakrila je obraz in je zajokala. “Že zdaj začenjaš s tem!” Takoj se je streznil in sram ga bilo. Toliko močan ni bil. da bi jo prijel za roko in jo prosil o-proščenja; nekaj čudnega — kakor temna misel, temna senca — ga jr potegnilo stran. “No. pa zbogom!” Sel je hitro po ulicah. Topel, zadohel večer je bil. nebo je bilo jasno, zvezde pa so dremale v veliki daljavi in komaj jih je videlo oko. “Seveda*pem ii delal krivico! Ampak — ah, kako gnusnega, nizkotnega napravi človeka to gnu- sno. nizkotno življenje!” — V velikem vozu so pripeljali pohištvo. ki ga je bil naročil Kačur.1 “Na!” je rekel nevesti, ko se je zibal voz mimo krčme skozi I vas. “Pojdi in napravi, kakor ho- češ! Jaz se ne bom brigal!” “Pa to je tvoja reč!” Zavezala si je urno ruto okoli vratu. “Jaz bi pa le rada videla . . . pojdi no, kaj bo hlapec sam?” ‘ ‘Ne maram! Jaz ne vidim tam nič drugega, nego velik dolg, težak davek, dva sežnja visok!” Točil si je in je pil. Tončka je šla. Veselilo jo je pohištvo, ki je bilo čisto mestno, obleka jo je veselila, in velika, vsa bela in čipkasta skladovnica perila, in poroka sama, im svatba; in solze so ji silile v oči. “Nima me več rad; ves srdit je in ves izpremenjen. ” In ni še slutila, da je bila tudi njena ljubezen vsa drugačna in da se je komaj še, kakor od daleč, dotikala njega, ki je bil njen ženin. — Ko je prišel tisti lepi poletni dan. je zasvetilo tudi v Kačurjevo srce nepričakovano veselje. “Kaj je prvikrat posijalo soln-ee v to'žalostno noč?” se je začudil in je gledal skozi okno. Po ulicah so hodili ljudje v prazniških oblekah; obrazi kmetov so se mu zdeli svetlejši in prijaznejši, njih glas ni bil več kričeč in hripav, tudi njih kretnje niso bile več tako mrtve in težke. “Rekel sem ; kaj bi s tem ljudstvom ? Tudi to ljudstvo je vredno boljšega življenja ! Samo cepiti je treba lesniko, pa rodi žlahten sad!” Pod oknom se je prikazal Ferjan. nevestin drag, v gosposki, črni suknji, in je zaklical proti oknu. “Kaj boš že stopil iz kolibe, ali ne?” “Precej, precej!” se je smejal Kačur. Ko je stopil na ulice, ko je videl ljudi od blizu, opazil njih radovedne poglede, in ko je stopil v krčmo, stiskal roko po-luznanim ljudem, odgovarjal na vprašanja, ki jih ni razumel, poslušal smeh in žvenketamje kozarcev -—• je leglo spet kakor senca na njjegovo srce. “Nikar se tako ne drži!” mu jo očital Ferjan. “No. pusti!” — (Dalje prihodnjič). IMENITNO IMETJE. Spisal V. K. Brunshmid. Državljan, katero posestvo tvoje je najdražje, najvažnejše? Je li tvoja, služba, katero zamoreš zgubiti? Jeli tvoja hiša, katera zamore zgoreti? So li denarni prihranki, ki jih imaš v banki, katere obstanek je negotov? Je li tvoja živina, ki zamore poginiti? Si li kedaj resno premišljeval o tvoji lastnimi, o tem kar poseduješ, in potem prišel do zaključka, da izven tvoje drage obitelj, je tvoj glas, tvoj volilni glas, tvoja volilna pravica ono imetje, ki je n a j dr až j e. naj važnejše ? Tvoj glas odloči kovanje postav. katere moraš slušati, katerim se moraš pokoriti. Tvoj glas določi visokost davka., katerega plačuješ posredno ali neposredno. Tvoj glas je vstamovitelj obrambe tvojega življenja, tvoje svobode. Miljone ljudi je sužnji lo, tlačanilo peščici, mogočnih krvo-ločnikov predno je ljudstvo doseglo volilno pravico. Tvoj glas, edino tvoj volilni glas je ista moč, je ista last, ki je osvobodila človečanstvo spon tlačanstva, verig suženstva, ter je privedla iz nekdanje teme, bede in hlapčevstva do današnjega razvitja, olike, blagostanja, prostosti in svobode. Ni li potem tvoj volilni glas največje lastnina tvoja, tvoje edino in najostreje orožje s katerim zamoreš odbiti napad tvojih iz-korišee valnih nasprotnikov, in preskrbeti srečno bodočnost seibi, dragim svojcem in našim potomcem? Prijatelj, vclilec, če pomisliš resno, priznal boš, da je volilni glas najdražje imetje naše, imetje, katero moraš porabiti v prid in ne v pogubo. Pred durmi so volitve; politič- ni boj se bo bil v par dneh. Bodi srčen, bodi zvest .svoji stranki; idi v ta boj nevstrašeno in bojuj se neizprosno proti sovragu, ki te ne pozna kot človeka, te izkorišča povsod in ti brani vživati stvari, do katerih imaš po naravi iste pravice, kot on. Tri in več vodij političnih strank se ti vsiljuje za branitelja tvojih pravic, za pospeševalca tvojega napredka, ako dosežejo prestol predsednika Zjediinjenih držav. Ta visoka državna služba, doseči se more namreč le s pomočjo tvojega volilnega glasu. Smodike so proste, pijača je zastonj ; prijateljsko znanje se ti vsiljuje te dni od ljudi, kateri te oib družiti časih prezirajo kot ničlo, kot človeka neke nižje vrste, ki n ima .jo nobenega pomena na svetu, in je manj vreden kot žival Zakaj se ti danes ti izkoriščevalci človečanstva tako prijateljsko hlinijo? Zato. edino za to. ker je njim tvoj glas važen in dragocen; toda važen in dragocen, naj bo tebi tisočkrat bolj, kot tenu prokletim krvosesom in izdajalcem razreda človeštva, ki vstvarja .vse. Človek, ki pozna moč tvoje volilne pravice, pozna tudi nje važnost, nje dragocenost. Poznaš pa li to svojo dragoceno imetje tudi ti slovenski delavec. ki imaš državne pravice? Tvoj volilni glas je pomemben povsod; pomemben je za tvoje življenje, za tvoj obstoj, za tvoj napredek, za tvojo svobodo, za tvojo pravico posedovati svetovne naprave in vživati pozemske dobrote vsake baže in vsake vrste; iu si res edino ti sam, ti lastnik volilne pravice, isti nazadnjaški slepi človek, ko misli, da je volilni glas vreden samo par smodk, par vrčkov pive, prijaznega na-smeha in ponudbe desnice v znak prijateljstva in naklonjenosti, od' strani jkacega izkoriščevalca ali njegovega agenta? Ali že nisi dostikrat skusil, da cenijo tvoji tlačitelji .naj dražje tvoj volilni glas, in to le ob času volitve ? Resnica je. trpin slovenski delavec vesoljni, da je volilni glas ono imetje tvoje, ki je najdražje, najvažnejše v očeh onih, ki te tlačijo in ropajo, ki vživajo dobrote narave in tvojega pridelka in, izdelka. Bodo li gospodarili s tvojim glasom krivi vodje, zastopniki tvojih krvoločnikov, tvojih tlači-tell jev; ali boš gospodaril ž njim sam, kot se svojimi najdražjim imetjem, ter izročil na dan volitve važne urade v roke tvojim prijateljem, tvojim zagovornikom, tvojim nevstrašenim .borite]jem ? Povoda nimaš se pritoževati čez slabe čase in tužne razmere če voliš prezidentom svojega tlačitelja! Pokaži, da se zavedaš, agitiraj pridno za delavsko stranko, za stranko istih, ko stvarjajo z limoni ali z močjo, za socijalistično stranko, katere predsedniški kandidat je naš prijatelj sodrag Debs! Debs naj bo na čelu našega pra-porja na dan volitve in .volimo ne le samo Debsa. marveč celi tiket socijalistične stranke, stranko, ki se bojuje za napredek in svobodo vsega, človeštva, stranko, ki je pomogla delavstvu iz nekdanjih tužnih razmer in se še .dandanes bojuje za prosveto, svobodo in jednakopravnost!!! ODPRTO PISMO SLOVENCEM. , Slavni direktor Collins N. Y. Me-1 dical Instituta : — 'Prosim oprostite mi, da Vam toliko časa nisem sporočil o uspehu Vaših zdravil. Rabil sem zdravila natanko po predpisanih na* vodilih, katera so mi tudi pomagala do popolnega zdravja. — Bodite uverjeni, da Vam bodem hvaležen za skrb in trud, katerega ste imeli z menoj, dokler me ne bode krila mati zemlja. Tudi mojim rojakom Vas bodem priporočal, ker sedaj vem, da ste zdravnik v pravem pomenu besede. — Toraj še enkrat najsrčnejša hvala za izvrstna zdravila in iskreni pozdrav. Vaš iskreni prijatelj. Albin Strnad. Box 757 Black Diamond, Wash. VACLAV DONAT izđelnje neopojne pijaco, so-dovico in mineralno vodo. JSS W. U SI. Tel, Canal 6296 MATIJA ERKLAVEC Edini slovenski krojač v Chicagi naznanja slav. občinstvu, da ima veliko zalogo raznega blaga v izdelovanje novih oblek, in da popravlja tudi stare, vse po zmerno nizkih cenah. 624 So. Centre Ave. Chicago, 111. CARL KLANCHNICK 9634 Ave. N. S. Chicago, 111. Prodaja mleko, grocerijo, prekajeno in drugo meso, kakor vse v njegovo stroko spadajoče stvari. — Točna postrežba in nizke cene v raajblojšo zadovoljnost kupo-valcev. * % * WISCONSIN PHONE 4l3 m i L0V>^—% EL I * m g Dvorana za društvene seje ¡J * in veselice. Popotniki do- J tli bro došli. Postrežba s sta- * * novanjem in hrano. £ 24 Union Street. T m !t KENOSHA, WISC. 5 %. f ^3»-S-»-*-*-*-*-*-*-»-M-*-«-*-S-*-*-*-S»* Moderna gostilna. HOERBER PIVO IN DOBRA KUHA. Slovenci, to je slovensko podjetje in za dobro postrežbo Vam jamči MARTIN NEMANICH 813—22 St., blizu slov. cerkve, CHICAGO. TELEFON OALUMET 1678 Najfinejše fotografije izdeluje vendar-le samo P. Schneider FOTOGRAF 2222 State St., Chicago. Cene zmerne—postrežba hitra. JOSIP REMSKO GOSTILNIČAR 163 Reed St.. Milwaukee, Wis. se priporoča rojakom za obisk. Postreže s pristnimi pijačami in izvrstnimi smodkami. Na razpolago KEGLJIŠČE in DVORANA Dr. Richters PÂlNEffiLLl če trpite na revmatizmu ki vam povzroča več- Dr. Richterjev Pain-Expeller. Ozdravel vas bo v kratkem — in če se boste z njim drgnili boleče dele zjutraj in zvečer, vas ozdravi popolnoma. Hranite eno steklenico tega leka vedno v hiši. Zdravilo je dobro za revmatizem, vnetje, ohromelost, zaprtje, bolečine v bedrih in na členkih, zobobol in nevralgijo. V vseh lekarnah po 25 in 50c. Pazite na sidro na steklenicah. F. Ad. Richter £&> Co. 215 Pearl St. NEW YORK. Razgovor med kmetom in Socijalistom. Spisal: Anton Serjak. Četrtek. Soc.: Dober večer Janez, ali si se že opomogel včerajšngga strahu? Kt.: Danes sem se premislil; toraj hitro: Ako ne bo kapitalistov, kdo nam bo 'dal delo, ako bodeš ti in tvoji tovarši odslovljeni' se nimaš s čim preživeti? Soc.: Vidiš danes je delavec odvisen od delodajalca, kateri izrablja njegove žulje, a ta pa zopet, ker ima priprave za izdelovanje stvari. In sedaj pazi: kdo orje, seje, mlati, žanje; kdo izdeluje vino, sir, maslo, •kdo seka drva, kdo lomi kamenje v kamnolomih, kdo izdelava opeke, kdo zida Irise ? Kdo dela vse kar ljudem služi za življenje ali olepšavo? Morda je to fabrikamt ali grof? Kt.: To store kmetje in delavci v tovarnah. Soc.: Uzemimo na primer, da zginejo z zemlje vsi kmetje in delavci, potem ni nikogar, kot samo gospodje, ki bi morali z njihovimi fabrikami stradati in lak oté poginiti. Ako pa zginejo jutri vsi fabrikanti, veleposestniki in bankirji: ali bo treba milijonom pridnim delavcem stradat? Oni rabijo samo mirno naprej delati in se ne bo prav nič poznalo da manjka gospodov, razori da si delavci pri-drže zase kar so preje fabrikam-ti vtaknili v, svoj žep in to bi bil največji delež. Kt.: Da, to je že res; mi storimo vse z našimi žulji. Toda če bogatinov ne bo več, potem bode zopet vse razdeljeno, potem bodo zopet revni in bogati, ker lenuhi bodo svoj delež zapili in otrokom nič zapustili. To se ne bo nič spremenilo: bode vedno tako. Soc.: Jaz sem ti že povedal, da uri nas sc ne bo delilo, najmanje to. kar služi za ž'v>" kakor fabrike, stroji in druge stvari ne bodo posameznega, to bede spadalo splošnemu delavstvu. Potem bodo morali pa tudi vsi delati skupno, razven mladoletnih. prestarih ali bolehnih, in to kar si bodo pridelali, sadov splošnega d''1~ 1' od o vsi deležni Kt.: Ja potem bodo morali pa vsi delati, a je dosti lenuhov, ko raji sedé po gostilnah, ter se puste od drugih nreživljati. Soc.: Takih ljudi je sedaj veliko, a zakaj ? Danes bode marsikateri delavec lenuh, ker no mesece dolsro ne dobi dela. Dan danes je pa tudi težavno in zdravju škodljivo, ker fabri-k&ntii ne gledajo na stanje dela veta, ga brez usmiljenja izže-majo. Oni, kdor dela se mora mučiti do smrti, ter potem še stradati s svojimi otroci. Delavec nima nikakega upanja na boljšo bodočnost, kakor — bolnišnica, beraška palica ali ječa! Potem ni čuda ako delajo ljudje z nevoljo. Ako se pa dela po človeških pogojih in v zdravih delavnicah, ako človek ve, da dela za svoj dobiček in da mu delo res sadove do naša, ter da delo ne sramoti pridnega človeka, a nasprotno lenuha zaničevanje zadene, potem gotovo ne hode nikogar, da bi raje lenaril, kakor da dela z drugimi, ter vživa sadove dela. Kt.: Ali bodo pa potem vsi ljudje '■'rimorani obdelovati zemljo? Soc.: Moj dragi! Človek ne živi samo od kruha: on potrebuje obleke, knjige, hiše in orodje vsake vrste. Ž» samo za zemljo obdelovat, se potrebuje orodne katero se izdeluje v tovarnah; za te se pa zo^pt rabi ruda. premog in dr. Ne bode toraj treba vsem polja obdelavah a vsi bodo koristne in potrebne dela izvrševali. Ravno raznovrstnost dela bode dovoljeno si izbrati, delo do katerega ima veselje. Kt.: Ja, sedaj pa že imamo! Potem bodo pa hoteli biti vsi advokati ali zdravniki. Kdo bode potem hotel polja obdelavat, ali pa težka in umazana "dela po tovarnah^ Soc.: Advokat biti je morda danes dober poklic, a ravno k tem se jih bode potem »oj manj e gnetilo. Največ dobička imajo advokati od posestniških tožba, katere bodo pa ponehale, ako bodo fabrike in delavnice last splošnega delavstva. Ti gospodje si bodo potem ogledali za kak važnejši posel, ter gnje-ča k advokatom .gotovo ne bode velika. In zakaj daje dandanes toliko kmetov stoje sinove študirat? zato ker se "P™ slabo godi in upajo, da se bode-njihovim otrokom bolje godilo ako bodo advokati, zdravniki itd. A, danes so že tudi ti poklici prenapolnjeni, in stotine zdravnikov je, ki bi posegli po kakem drugem delu; to jim pa dandanes ni mogoče. Vse drugače bo potem ako bode skrbljeno v vsakem poklicu, da bode imel pošten zaslužek, ter da se ne rabi mučiti. Dandanes se predbaciva en poklic na drn-giga z upanjem, da j» "n poklic boljši od tega. Žalostni položaj kmeta ali delavca, gotovo nikogar ne privabi, ker vidi kako se mora mučiti, ter nima od tega kakor skrb in pomanjkanje Ako bi pa bilo mogoče delati samo šest ur na dan v čisti, zdravi delavnici ali na oolju, z gotovostjo si pridobiti, kar služi poštenemu življenju in po dokončanem delu prostost, ki se potem lahko odpočije in zabava po svoje. Ne bo li potem veselje do dela večje, kakor je sedaj ? Bode li potem kak vzrok da se ljudje gnetejo ravno k e-uemu poklicu, ko bodo vsi poklici lažji? Kt.: To je že res, toda kdo bode potem najgrša in najtežja dela ■opravljal; kdo bode jarke in drugo fenažil? Soc.: Ko se bi tebi dozdevalo, kak šne iznajdbe so že dandanes, s katerimi se zvršijo težka in u-mazana dela namesto človeških rok! Na primer, kurjava je gotovo umazano ih dolgočasno delo. ko bi človek mislil, da mora biti storjeino le z rokami; in kaj v klimo po mestih? Štedilna ognjišča, ko rabi kubarca samo priviti na vi jak in v najkrajšem času je zakurjeno. Ravno tako bode nepotrebna razsvetljava: pritisne se na gumb in cela hiša je v trenutku razsvetljena. Kako še le pozneje, ako bodo tehhika.rji in inženirji namesto vojnih naorav si belili glave le za iznajdbe in zboljšanje strojev. s katerimi se bodo opravljala nevarna in umazana dela. Kt.: Ako se pa vsejedno še dobe težka in neprijetna dela, katera se ne morejo izvršiti s stroji? Soc.: Ako se dobe taka dela, da jih nebi hotel nihče storiti iz lastne volje, potem bodo pa vsi "rimo nami. medtem, ko se bode vsak nekoliko dotaknil te»a dela. recimo enkrat v mesecu. Dandanes gotovo ni nihče rad vojak, a mora le služiti tri leta. Bode potem potreba še siliti koga za en dan k delu, katero je potrebno za skupnost? Ali se bode pa za one dela, katera ne bode botel nihče proste volje izvršiti. prikrajšal delavni čas, ali se mu bo kako drugače olajšalo. Dandanes so delavci, ko izvršujejo najtežja in umazana dela. a so od bogatinov najbolj zaničevani, toda nasprotno bodo potem najbolj čislani in spoštovani. Na primer, ako se izpostavi ena cena za onega, ki bo najhitreje obhodil daljavo 10 kilometrov, prijavi se jih veliko, ne samo za dobitek, temveč radi slave. Ne bode li potem vsa drugačna, vnetost, ako bode sp točnost skrbela za zboljšanje in olajšanje težavnega dela? Petek. Soc.: No. -Janez, kaj si se pa danes 7x>pet izmislil? Kt.: Hi, hi, hi: danes te pa i mami! Govoril sem z gospodom kaplanom in on mi je rekel, da so učeni izračunali, da je preveč ljudi na svetu, da bi bilo dosti živeža za vse ljudi, in da edini pripomoček bi bil, da bi revni ijudje imeli manj otrok. To mislimi tudi jaz. Vojska mora priti ali kaj druzega, potem bode šlo bolje. Soc.: Le počakaj, te muhe ti že spravim z glave. Pogledi Janez tvoji čevlji so raztrgani. Kt.: To tebi nič mar ne gre; ti mi gotovo ne kupiš drugih. Soc.: Preje, že, kakor gosp. kaplan ; !e pusti me izgovoriti: Vidiš ti nimaš čevljev, ukoravno jih potrebuješ, in tako v naši vasi., kakor drugod po mestih, na stotine ljudi v raztrganih čevljih hodi. Poglej, v mestu je velika tovarna za čevlje, zaprta in dvesto čevljarjev je radi tega brez posla. Moreš sedaj reči, da je preveč ljudi ali premalo čevljev, katere bi lahko naredili vsi ti brezposelni delavci za stotine ljudi, kor letajo bosonogi in jih silno potrebujejo. Preveč je ljudi na svetu in premalo čevljev in radi tega naj ljudje hodijo bosonogi ?! Poglej teh dvesto čevljarjev je ravno zato odpuščenih, ker je preveč čevljev, ko jih nemorejo izpe-čati. In tako je pri vsem. Danes se naredi s stroji v eni uri desetkrat toliko stvari, kakor pred komaj desetimi leti. v celem dnevu. In ti stroji bodo vedno novejši iznajdeni. Poglej koliko je še praznega sveta, in velika množica ljudi je brez posla: kaj bi vsi ti storili, ako bi bili ^ostavljeni k strojem! Moj dragi, nič ni preveč ljudi na svetu in ne premalo stvari se lahko napravi; in čez čas lahko gleda ljudstvo z unanjem na boljšo bodočnost. Zemlja ima še dosti prostora in še dolgo ne bodo njeni pripomočki tako izkoriščani, kakor bi bilo mogoče: kar pa bode v bodočnosti, ko bo vsa zemlja o-bljudena. To naj ti bode pa enako, stari prijatelj, tega ti vendar ne bodeš doživel. Kt.: Ti si res čuden človek; toda če prav premislim, ti moram zopet potrditi.. Spominjam se še, ko je bil po zimi velik ”krah”, ko so ljudje v mestu stradali in zmrzovali v največjem pomanjkanju in bedi, a ne zato, ke.r je bilo preveč ljudi ali premalo živil, obleke in kurjave. temveč nasprotno, vsi prodajalci so tarnali, da imajo skladišča prenapolnjene vsega lepega in dobrega, preveč imajo kruha, obleke, obutev, drva. pre moga, in radi tega morajo propasti kakor delavci. — Toraj pozdravi mi gosp. kaplana in mu reci, ako on nima otrok potem splošno nomanjkanje tudi ne bo večje. Vsak ne more biti za “gspuda”. drugače bi svet še preje propadel kakor če je nreveč otrok. Pride še. DOPIS. San Francisco, Cal. 29. avg. 1908. Cenjeni “Glas Svobode”: Že kar list “Glas Svobode” izhaja, opazujem, da vedno izpodbuja in jači slovenske delavce k vstraj-nemu delovanju, ter je v resnici edini dlotvenski socialistični list, M se Ibori za delavske pravice in katerega naročnik 'bi moral biti vsak zaveden rojak tu v Ameriki. Zato Vam prilagam $1.5Q naročnine, da pošiljate ta resnicoljubni list tudi mojemu očetu . . . Delavske razmere so tu žalostne, kakor ipo vseh kolonijah Amerike. Dola se slabo po tri, štiri dni v tednu, kjer pa je stalno delo je pa plača zelo znižana, tako da tudi mi delavci tu v San Franciscu jako občutimo krizo, katera' pa bode marsikaterega mračnjaka prebudila iz duševnega Spanja; kar bi bilo že skrajni čas, da vržemo verige suženstva raz sebe, tor postanemo svobodni. Kakor delajo kapitalistični ižžemal-ci sedaj z nami, tako delajmo tudi mi neustrašeno in korakajmo po začrtani poti vedno naprej do zmage. ■Socijalistični pozdrav vsem svobodo omislečim rojakom in tebi vrli nam list pa obilo vspelha. Anton Serjak JOE FIALA JOE BOCEK “THE TWO JOES” Prodaja obleke, klobukov in moških potrebščin . . . Šivanje oblek je naša posebnost. 578 Blue Island Ave. CHICAGO, ILL. $ $ $ t $ s ATLAS BREWING CO. sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. LAQER j MAGNET- GRANAT Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA Compagnie Generale Transatlantique GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA. New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi. La Provence........30.000 HPj La Lorraine........22.000 HP La Savoie..........22.000 HP j La Touraine.......15.000 HP Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State St. New York. MAI RICE W. K0ZMINSKI, glavni zastopnik za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111. Frank Jledosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. Pavl Sarič, agent na 110—17. cesta, St. Louis, Missour. Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči in pohištvo pri j»“ NAS Jas. Yasumpaur, na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111. I Pijte najboljše pivo I s m m n I Peter Schoenhoffen Brewing Co. | PHONE: CANAL 9 CHICAGO ILL. “Glas Svobode” (The Voice of Liberty) _______WEEKLY______________ Published by The Glas Svobode Co,, 665 Blue Island Avenue, Chicago, Illinois. Subscription $1.50 per year. Advertisements on agreement Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki. ‘Glas Svobode’ ’ izhaja vsaki petek _____________in velja----------- ZA AMERIKO: Za celo leto..................-fi.ou za pol leta...................Toc ZA EVROPO: Za celo leto..............kron 10 za pol leta...............kron Naslov za Dopise in Pošiljatve je GLAS SVOBODE CO. 665 Blue Island Ave., Chicago, III, Pri spremembi bivallišča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tuc^i Stari naslov. * lo HRVATSKE RAZMERE. Ni še dolgo tega, ko se je celi civilizirani svet zgražal nad grozodejstvi 'katere so se na Turškem dogajale. Ropi, umori, najkujša na-siTstva, ljudska prezpravnost in na stotine činov se je zgodilo, -ka-fcoršne morajo le pravcati barb-ar-ji dopriinašati. Vse to so civilizirane, ali pravijo >da hočejo biti civilizirane, države mirno gledale; niti ena ni besedo v prilog skrajno trpinčenemu ljudstvu »pregovorila, toliko manje, da bi bila kaka velesila možato nastopila ter rekla : ‘‘Ti sultane, dosti ja tega, naredi mir in red, če ne ga naredim jaz!” O ne! Tega ni bilo; tega ni bilo slišati. Vsi toli pobožni vladarji so miirno gledali, ko se je potoke ¡krvi in solza na Balkanu prelivalo! Niso slišali ne jok ne stok ubogih nedolžnih žr-tčvgko se jih je na stotine in ti« soče, na kole ¡natikalo, žive ¡sežigalo*, žene in dekleta onečaščalo, ¡prsi jim rezali, z dinamitom razstreljevali : nedolžne otročiče na bajonete nabadali in kdo zna. kaj so še vse počenjali : popisati ne ¡moremo in se tudi ne da. In vse to se je godilo pred še ne d'ofrani 'Sasom. Kaj misliš, cenjeni čitatelj, da se je kteri vladadrjev za 'Vse to zmenil, da bi bil kteri u-Iboigi raji na pomoč prihiteli Kaj še! Vsi: so si ¡prokletstvo od tisoč i'n. tisoč ¡nedolžnih ¡žrtev na glavo nakopali in ako imajo kaj -— količkaj vesti — ne morejo mirno spati! Papež in njegova cerkev mira in ljubezni, ¡nista n ki z ¡mezincem ganila, da bi bila grozno moritev preprečila; ja celo obratno! Papeži se niso sramovali od 'turških trinogov bogate ¡darove, kateri so bili z nedolžno iv nebo vpijočo krvjo namočeni — z radostjo — sprejemati! Odpotmoči ni bilo od nikoder. ¡Rečeno je bilo, da. iz (političnih, ozirov se drage vlade ne smejo v turške razmere otifcati. To so bi« te pretveze koje so leta in leta pičli, a pomagano ali pa storilo se ni nič. Leta 1876 je Rus Turčiji vojno' napovedal], češ, da kr isti j a-ne v Bosni in Hercegovini, turškega jarma reši. Rusi so bosnjanlsko slivovko preveč ljubili, torej jim ‘‘Odrešilna” akcija ni šla izpod rok, temveč je Avstrija nastopila in naši dični “kranjski -Janezi” so svoje storili, da ¡ako nebi zopet “politična strategiika” bila, bi bili oholega Turnima v Azijo zapodi- lo kjer ima svojo ¡domovin«. Veselje “oisvobojenilh” je bilo «neizmerno, tOda Ibosnjaki in her-eegovci so prišli, iz pod kapa na dež. Oni so se prištevali k jako lenim, ljudem, toda vpoštevati moramo, da seljak je ¡moral “begu” desetima dajati, zato je le toliko pridelal, da je sebe in Svojce preživel, kajti ¡rekel je : “Zašto boni' radii', ko ml Beg uzme.” V Avstriji so ivildiili odrešilnega angel« ja; toda zmotili so se. Avstrija jim ni samo- občutne davke, temveč posegla je nazaj v stare čase im jim kdntribuaeijo naložila-; katera, bo šele sedaj odpravljena. Thidotmi prebivalci so bili z Avstrijo manj zadovoljni kot so bili z Turčijo, in 'veliko število se jih je v Turčijo preselilo. Bosna in ¡Hercegovina se še do današnega ■dne absplustieno vlada in »ti. edini dve deželici na celem civiliziranem svetu, kjer se tako vlada. Nastopila je v m a j novejšem ča- su na Turškem nova ddba; doba kakoršne si še pred .dvajsetimi leti ni ni kdo nadjal. Že nekaj časa setm se je osnovala revolucijonar-na -stranka, ¡takozvani Mladoturki in pričeli so delovati na splošni preiolbra-t turškega sistema. Seve, da je bilo veliko k stranki pripadajočih uglednih Turkov izgnanih, veli-ko jih je pobegnil« da so si življene ohranili, toda tudi iz ptujin so neumorno delali, da se Turčija modernizira im reši neizogibnega propada. Na ¡tisoče in tisoče broječa kamerila, je bila suh Itana tako omamila in oblast-ila, da so delali žnjim -kar so hoteli. Najboljši in plemehiti Turki,- kojim je bila domovina, blagor ljudstva in suitam ¡pri srcu, so bili izgnani, a kamarila in nje privrženci so pa kradli na vse pretege. Kom.eč* no so Mladotu-rki zmag-alli. Preobrat, ¡kakor rečeno, je velikanski, toda ko smo bolj pisiimistične narave, se še nočmo s to zmago veseliti, marveč ostanimo še v rezervi in poglejmo, kako se ¡našim bratom Hrvatom godi. Ja, ja, Hrvatsko! To že ni več Ilrvatsko. temlveč pravcata Tur« čija in. njen absolutni vladar se zove “baron Raueh” kojega so vrli Dalmatini z gnjilimi jajci napodili. Tužni nam bratje Hrvati. Njih zgodovina je se zlatimi črkami v -svetovni ¡knUra zarisana.! Kje bi bila Avstrija ako neb’, bili vrli -branitelji ob Kulpi Hrvati v zajemuoisti s Bi o venci- na braniku Zvesto Stali, ter -nestevilne navale so vra ga vse na krščanstva -Turčima dtre’-" hrabro odbijali ?! Ali bi se mogla Avstrija danes ponašati, kot avstrijska velevlast- z dvojnim orlom ? Ne vemo in dvomimo-! Madžar oni, kot azi-jatski narodi, kojim ¡se ¡mongolska kri po žilah liki Turčinom pretaka, so in še vedno v Turčijo škilijo. Oni ne morejo in, tudi nočejo svojo simpatijo do Turčijo prikrivati in tako se na njim ptu-jih tleh šopirijo, češ, mi smo. vse drago ni nič. In to javno kažejo pri vsalki priliki. Avstrijska, krona je ¡Vsak vpliv nad Ogrsko zgu« bila ¡ter vse kaže. da jim je le v —• zasmeh. Vsaka pogodba, katera se med Avstr«-Ogrško sklene gotovo je Avstrija tepena, a Madžari glavo pokonci nosijo, kot človeku, starcu našo simpa-svoj upliv na Ogrskm -zgubila in Hrvate svoji usodi prepustila; krona trpi da je vsa Hrvatska trinogu. kak-oršen je ban Raueh, na milost in nemilost izročena: ona pripusti, da so- lopovi (kakoršen je vele izdajica Risto Nastič, in -katoliški polpje kot. kronske priče ; ona pripusti i-n mirno gleda, kaj se z Hrvati godi. ko le ti -svoje pravice zastopajo, in ko se za- njim zajamčeno svobodo bojujejo! In ona, Astrija. mirno gleda, na kak način in s kakimi sredstvi si hoče pritepeni ma-džarou hrvatski narod podjarmiti! Avstrija, Avstrija! Ti se z nevarnim ognjem igraš; gorje tebi, ko se ¡Slavami predramijo ! ¡Avštriijsiki cesar Franc Jožef obhaja letote šestdeset letnico njegovega kladovanja in 18. avgusta je obhajal svoj 78. rojštni dan. Leipa sta,rast in ak-o premislimo hude udarce, katere je v njegovi ¡rodbini' prebil, tako mu ¡moramo kot človeku, starcu našo sijimpa-tijo, toda kot Vladarju pa naše o-pravičeno ogorčenje izražati, ko trpi, ¡da se njegovemu ljudstvu — saj Hrvatje so ja tudi ¡njegovi podaniki. ko je. kralj hnva-tsk' — J' ke gorostasne krivice gode. Vsa Avstrija, vsaka hribovita vas svojemu vladarju, svojemu cesarju Franc Jožefu, svojo odanost in lojalnost izraža. To more cesarja gotovo veseliti, a m-o-re pa biti vesel, da njegov namestnik, trinog Raueh, s ljudstvom, katero je svojemu kralju udarno. katerega očetje so potoke krvi prelili v obrambo očetnjave, v obrambo habsburške dinastije, na tak nezaslišan' način postopa, zajamčene in v obče človeške pravice z nogami tepta ter poštenjake v ječe meče? Mi bi rekli: Ne! Vesel mora biti' in mirno zaspi, kdor dolžnosti ¡svoje stori! Bratom Hrvatom pa kličemo naorej, do zmage! Listnica uredništva. F. J. West Allis, Wis. — Izvleček iz Vašega dopisa priobčujemo -danes. V popolnem obsegu je nerazumljivo, za širšo javnost pa brez pomena, in za nas nevarno. Pozdravljeni. — Jernej v Calumet, Mich. — List “¡Glas Svobode” za v staro domov-in,a stane za celo -leto $2.00 - — Ivan Arko, Chisholm, Minn. — Vašega dopisa ne moremo priobčiti, ga ne razumemo. Zdravi. — Ph. Z ... k. in odbor, Aspen, Colo. — Vaš dopis smo isto-ta-ko zročili košu, kot marsikaterega dražega. Da je propaganda v onem listu za G. O. P. stranko pretirana in lažnjiiva, ni dvoma. Toda ako hočete odgovarjati piscu onih reklamnih člankov, nastopite resno, ter z dokazili spodbijajte njegove trditve, kar bodemo radi priobčili. Dokler pa hočete mešati hrano za prašiče in hrano za ljudi z eno in tisto- kuhalnico toliko časa bodo Vaši dopisi romali' v — koš. Parkrat smo si že prste opekli, a v tretje hočemo ve-diti za — kaj. Pa brez zamere. — J. M. Poplar Bluff, Mo. — Vas smo med naročnike uvrstili, kakor ste želeli. List stane za celo leto $1.50. Kar pa se tiče Vašega dopisa, takov kakoršen. je ne-moremio priobčiti in nočemo za noben denar. Bi bila zopet tožba gotova. — L. :S. Cleveland, O. — V listnici uredništva z dne 21. m. nismo Vam povedali, da nam je Vaš dopis uganka, tudi list, katerega smo prejeli 4. t. m. nam je uganka. Vi pravite, da- se s polnim imenom ne rabite podpisati mi se pa na Vaše surovine merabimo — ozirati; toraj marš v — koš. Na Vaša grožnjo, ko pravite, da bodete še pisali Vam odgovarjamo, da časnikarski koš za papir, pa farška bisaga za ljudski denar nista nikdar polna. Odgovori na vprašanja. K. B. — Ljudsko štetje leta 1900 kaže da je bilo takrat v Z j od. država h 66,990,802 belih, 8,840.789 zamorcev, 119.050 ki-tajcev, 85,986 Japoncev in 266,-760 Indijancev. Skupaj 76,303.387 Ljudstvo cele naše zemlje pa šteje 1,48-7,900.000. E. N. — Velika noč drugo leto pade -na 11. aprila. Frank T. -— Notarje za državo Illinois imenuje guverner s dovoljenjem deželne zbornice. Prošnjo za notarstvo mora podpisati 50 volilcev v mestu v katerem se za notarstvo prosi. L. R. — Šola za črkostavstvo na linotype v Chicagi je Inland Printer School. 120 Sherman Str Da. učenci morajo biti vpisani v uniji. Učenje stane $60 za šest mesečni kurz. Pišete lahko v nemškem jeziku za nadaljne informacije. Glede spričevala, mora se narediti preskušnja predno se spričevalo dobi. A. K. — Lahko dobite 160 a-karjeiv takozvane “Homestead” državne zemlje, in se morate na nji' naseliti v teku 6 mesecev. Po preteku petik let postane vaša last kvzemŠi ako jo hočete deloma plačati, kar lahko storite ,po preteku 14 mesecev, cena je navadno $1.25 za akeir a vseh 14 mesece v jo morate obdelovati in izklučno na njej živeti. C. A. — Volilno pravico imajo ženske v državah Idaho, Utah, Colorado in Wyoming. V Kansasu imajo volilno pravico samo za mestno upravo. Popolno volilno pravico pa imajo ženske v Avstraliji, Novi Zelandiji, na otoku Man in na Finskem. M. P. — Ako se hočete ¡registrirat v namen, da dobite homestead zemljo v Rosebud Reservation, o kateri smo pire d ¡zadnjič pisali iti morate v Cheimbeirlain ali v Pre« isho S. Dndoto med 5 in 17 oktobrom t. 1. Za nadaljna pojasnila pišite na ¡Secretary of the Interior Washington, D. Ć. — Želje, da Vam bi mi pisali nemoremo ustreči, ker nimam'o časa in ne volje za to. To Vami stori kak notar v Vašem okraju. prekmorsko vožnjo Kdor rojakov želi potovati v staro domovino, naj se v tej zadevi obrne na: v Frank Sakser Co., 109 Greenwich St., New York 6104 St. Clair Ave., ^ Cleveland, Ohio j* Pozor Rojaki! Gotovo pomoč v bolezni zadobite, ako se obrnete na Dr. R. Mielke=ja, vrhovnega zdravnika naj= starejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda za Slovence v Ameriki: THE COLLINS N. Y. MED. INSTITUTA On ima nad 40 letno prakso v zdravljenju vseh bolezni ter EDINI ZAMORE JAMIČTI za popolno ozdravljenje vsake notranje ali zunanje bolezni, pa naj bode ista akutna ali zastarela (kronična), kakor: bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, jetrah, bolezni mehurju, vse bolezni v trebušni votlini,— potem v nosu, glavi in grlu, nervoznost, živčne bolezni, bolezni srca, katar, prehlad, težko dihanje, bronhialni, prsni in pljučni kašelj, bljuvanje krvi, nepravilno prebavo, neuralgio, reuinatizem, giht, trganje in bolečine po udih, zlato žilo, grižo, otekline, vodenico, padavico ali božjast, nemočnost v spolnem občevanju, polucijo, posledice onanije, šumenje v ošesih in tok iz ušes gluhost, izpadanje las, mazulje, srbečino, lišaje, hraste in rane, vse bo-na notranjih zenskih ustrojih, glavobol, neredno mesečno čiščenje, belitok, padanje maternice, neplodoviitost i. t. d. On edini na posebni moderni način hitro in zanesljivo ozdravi jetiko in sifilis, kakor tudi vsako tajno spolno bolezn moža in žene. Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno.— ZATORAJ ROJAKI! Ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči, ne odlašajte z zdravljenjem in ne obračajte se na zdravnike in zdravniške zavode, katerih delovanja ne poznate, ker tako brez koristi trošite težko prisluženi denar, temveč natanko opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku in pri tem naznanite koliko časa traja, kako je nastopila in vse podrobnosti ter pismo naslovite na spodaj označeni naslov, potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — Ako pa Vam bolezen ni znana, pišite po obširno knjigo ZDRAVJE, katero dobite ZASTONJ, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino. Vsa pisma naslavlajte točno na sledeči naslov: THE COLLINS N. T. MEDICAL INSTITUTE 140 WEST 34th ST., NEW YORK N. Y. v Milwaukee, Wis. Predsednik: IVAN EHMENC, 235 Hanover St. Podpredsednik: MARTIN JELENC, 570 Reed St. I. Tajnik: FRANK MATIC, 163 Reed St. II. Tajnik: FRANK BAČUN, 440 S. Pirce St. Blagajnik: IVAN SEM, 79 S. Water St. Nadzorni I J OS. KOMAR, FERD. BIZJAK, FLOR. RAKUN, Odbor: f FR. AMBROŽ, FR. FUŽIR. FR. BANKO in JOS. REMSKO Vsa pisma, tikajoča se društva, je nasloviti na Frank Bačun, 440 S. Pirce St. Društvene seje se vrše na 163 Reed St. Društvo “Sloga” ust. 1. jan. 1905, incorporirano 29. jul. 1907 in samostojno postalo 1, jun. 1908. Društvo je incorporirano v državi Wisconsin in ima polno moč sprejemati posamezne člane ali društva po državi Wisconsin. DOPISI IN POROČILA Seattle, Wash, konec avgusta. Cenjeni' “Glas Svobode”: Ko bi bil človek pred letom dni zapustil Seattle, in se sedaj zopet nazaj povrnil, bi skoraj ne verjel je li v Seattle ali kje v Alaski, kjer zlato kopljejo; na vsakem streetu (eesti) je “Steam Shovei’ kjer koplje neprenehoma noč in dan. “Millions of Dollars have) been spent by the City of Seattle: for Street grading.” Toraj kakor I sem poprej omenil, se je pred le-1 torn dni od kolodvora do 10. Av. \ razprostiral prijazen hrib, zgosti-j mi hišami obsejan, 200 čevljev nad morsko gladino; a sedaj se pa ne vidi druzega, kot rujava zemlja in veliki plazovi, ves hrib se bo moral, rad ali ne rad, “mu-fati” v zeleno morje, —- in vse to dela vodna sila. Ob vznožju, tik morja imajo močne sesalnice od katerih so cevi napeljano (shlau-hi) v obsegu 10 col. le ti so iz lesa ali pa iz močnega pleha narejeni, na koncu teh pa so v nalašč: za to narejene brizgalne v obliki j 5 palčnih topov in so 10 čevljev dolge; ter so razstavljene primeroma 30—50 čevljev ena od druge. Delajo s tako silo. da se zemlja v kratkem izpremeni v gosto. blatu podobno vodo. katera se vali po gotovih strugah v morje. Lastniki, kateri so imeli v izobilju denarja, so pustili poslopja prepeljati in sicer 15 do 30 blokov daleč. To stane ogromnega denarja in vse to gre na račun lastnika. Mesto ne plača k temu nič. Veliko jih je, ko nimajo potrebnega denarja za tako seljeva-nje, torej bi radi poslopje prodali, toda v takem položaju noče nikdo kupiti, tudi še pod tako nizko ceno ne, ker je vsako pre-peljevanje nemogoče; na dveh straneh je hrib, nazaj doli pa plazovi. toraj morajo svoje hiše prepustiti nemili usodi. Nekoliko jin-vrže mesto za hiše, a niti polovico kot je vredno, tolažeč jih s tem, da bo potem zemlja, na ravnem petkrat toliko vredna, kot je sedaj v bregu. ISlučaj mi je nanesel, da sem prišel z nekim lastnikom v pogovor, ko se je ravno selil iz “hau-sa”, in ga vprašam za koliko da je “haus” prodal, nakar mi je povedal, da za $300. on pa je poprej za njega $4000 dal. Nekaj časa so hiše podirali, potem požigali, nekaj so jih pa vodi izročili, da jih je izpodkopala, in s teni nekoliko zabave radovednemu občinstvu naredili, ker gledalcev je zmerom dovelj, kadar se ta ali oni haus strmoglavi v globočino. Priložnost mi je bila, da som bil v treh takih slučajih navzoč, ko je haus 90 čevljev globoko letel; toliko globoko je namreč že sedaj izkopano. Ljudje se na en blok daleč na okrog izselijo, ker se včasih polovica bloka na enkrat vdere. Iz jednega hausa sq se morali zvečer izseliti, ravno ko so imeli k počitku iti, se je pričel nagibati; niti vsega potrebnega niso utegnili rešiti. Zanimivo; tam ti stoji prijazen haus zagrmi iu v par trenutkih ga ni več. Kakor imajo zračnnjeno, bo potem, ko bo zasuto veliko akrov suhe in ravne zemlje, a trajalo bo še nekaj let do tja. Se to: Socijalisti Likaj v Seattle so si izvojevali svobodo govora na uličnih prostorih. Lansko leto se je bil še hud boj; kjer se je nabrala gruča, se je že privalila mesena postava— zver v človeški koži med mirne delavce, liki razjarjenega tigra med ovce in jih razgnala na vse strani; govornike so pa zapirali, a ti so neustrašeno korakali po začrtani poti. Komaj so enega odgnali je že drugi nastopil.Dako da so ko-neeno prišli do sijajne zmage. Soc. pozdrav vsem zavednim rojakom, tebi dragi mi “Glas Svo bode” pa priložim $1.00 v podporo. A. Weršnik. Black DiaaiKHid. Wash. Avg. 1908 D nagi mi “Glas Svobode”: Tukaj gre z delom še precej dobro, tuldd zasluži se ne preslabo, toda venldar ne dam sveta, da bi naši rojaki sem dela hodili iskati in sicer zato. ko se delaivski vodji in pa kompanija ne morejo spora,zu-meti. Le ta lačna druhai niima nikdar dosti, ter nam ubogim trpinom hoče 10 procentov nlače odvzet 'k To jc ixivod. da bomo 6. oktobra zastavkali in prosim vse rojake širne Amerike, da ne hodijo semkaj dela iskat, dokler se tukajšne razmere ne zboljšajo : bodem naznanil v našem delavskem listu “Glas Svobode”, kakor hitro se stanje n« bolje obrne. Sedaj pa še nekaj1. Srce mi ne pripusti, da se nebi S. N. P. ,J. in njenega tajnika, dotaknil. G. Kržc« kje ste dobili pravico, ko sem §am izstopil od društva “Planinar” šb 57. a v lažrijiivim “Vašem” glasilu sem vidik da sem “izključen”? To je ros 'lep napredek S. N. P. Jednote! Ako človek pogleda. “Vaše” glasilo potem vidi kako Jednota napreduje. Kje je društvo “Sloga” št. 16. ko jo štela 178 članov, a sedaj jih je 13? In društvo “Zarja” št. 15. ste ga izgubili? To je 'društvo katerega član sem bil jaz in kojega sem pomagal ustanoviti, kakor tudi o nega “Planinar” št. 57. v Black Diamond. Od kair je bila izvanredna konvencija, na -kateri se je g. Križe izrazil, da ni maša metla, od takrat sem mu bil trn v peti; za to sem pa tudi zapustil društvo “Planinar” št. 57. ko se tudi jaz ne pustim od ui,kogar terorizirati ■naj manje pa, od kakega “komarjevega,” urednika! Sel sem nazaj k “Zarji” katero je po Vaši zaslugi postalo samostojno -društvo v Bavcu Malic, Wash, in pri katerem smo si v pravični bratski slogi, ter ne poznamo mračnjake za kake “bose.” Vzel sem si danes čas. da sem gflasHo nekoliko pregledal in vidil sem kako “lepo cvete” S. X. P, •T. ¡Skoraj vsako društvo gre ra-kolvo pot. Bes je, da j ib je šlo precejšnje'število v staro domovino, toda prepričan sem, da ni toliko izstoplih članov Ameriko zapustilo, temveč je vzrok v sedanjem gospodarstvu izkati. Kje so tisti čeki ko so bin v stari blagajni? V glasilu je samo o gotovini govor! Jaz sem vedno za blagor S. N. P. Jednote delal, a sedaj ■se 'dela. a sedaj se dela v njeno pogubo, zaslužne može se ven me- če in to je vse Vaše napredovanje. Kar je “Glas Svobode” priboril in na trdna tla postavil, to ste Vi oinajili, toda na Vaše uspehe ne smete biti pon,osni, ko dan plačila ne izostane. Vam g. Krže voščim še veliko posla z izključen, jetrn- društivenikov, pa mislim, da se bodo Jemali prebudili iz spanja, potem se bo obračunalo — ako bo kaj za računati. Tebi “Glas Svobode”, vrli naš boritelj pa odkritosrčno ždim obilo vspeha in naročnikov, da bi na.s vsaj po krizi ,po dvakrat na teden obiskaval. Blaž Fdician. Cleveland, O. 31. avgusta 1908. Cenjeni “Glais Svobode”: Gotovo si mislite tam pri Vas, da smo se Clevelandčani že pobolšali, ko ne prinašate od nas več nobenih poročil. (Tega ne mislimo, ko se čudeži ne dogajajo; temveč precejšnje število dopisov je romalo v — koš. Op. uired.) Pred nekaj meseoei smo imeli veliko “špasa” z našimi novo rojenimi socijalisti, toda zlomka, kar je tila nova maša pri fari sv. Vida, so bili menda vsi pri Bojarje vi ¡pridigi, in jim je od samega strahu srce v hlače padlo, ter so se z pepelom potrosili in začeli pokoro delati. SocijaJdzem jim ne g c v glavo; oni trde, da je pregreše n, toda preklicani nazadnjaki, so "brihtne” glavice, tu pa tam Sc- zmerom kakega 'kozla prekolbacnejo, pa kaj se hoče, ko so tako nerodni. Nekaj rojakov v Clevelandu, je imelo dolge prste; kakor se sliši našlo se je na varnem pi n.štoru o-gronmo obleke iu druzega blaga. Zopet napredek in jako len zgled napraim drugim narodom: to spri-čuje, da nazadujemo na celi črti, kar je sramota za Slovence v Clevelandu. posebno, ko se večinoma ¡na strogo (katoliško klerikalni ¡podlagi od goja jo. Komaj mine eden sramotni škandal, že pride drugi na vrsto, toda z razliko, da je eden sramotnejši od druzega. Oni voditelji oslovskih senc in drugih jednakih strank, kakor tudi oni. ko je bil socijalist takrat v stari domovini, ko je prišel Napoljon z vojsko na Kranjsko, ter menda tudi to prišteva k n arodn e m n apredkn. Pozdravim vse zavedne čitatelje "Glas Svobode”, mračnjakom pa tolar. . Clevelandčan. West Al lis. Wis. 23. avg. 1908. Dragi mi "Glas Svobode”: Prosim te priobči nastopni račun o naši cerkvi, da bodo naši rojaki po Ameriki z vedli. da znamo gospodariti s ptujem denarjem, posebno, ko nas nič ne stane, in da toraj nismo kar za tja vreč. Tedaj račun se glasi: Cerkev na Wes3t AJlis, Wis. je stala $15,200: 'sedaj imamo ,pa $2000 več dolga, kot kar je stala, tedaj : $17.200 x 2000 = $19.200! No sedaj pa naj kdo reče, da ne znamo računati. Gosp. župnik Ivan Smolej: blagajnik Juri Retonija iu tajnik Janez Mlakar, «o bili odborniki, a prva dva sta si mislila, da bodeta bolje gospodarila, ako sta sama,, za to sta tajnika- odslovila. Parma ni so odločno zahtevali račun. prišlo jih je veliko skupaj, da vidijo čudež o računu, da .smo zmerom dolarje dajali, je kljub temu dolg naraščal namesto se manjšal; toda kaj je bilo z računi? Nič! Herode« je Kajfeža dolžni, Kajfež, Pilatulžij-: vsak-je pošten, ali vsaj hoče biti, in sedaj vemo toliko, kot- prej 'koliko se je bilo denarja nabralo, in koliko se je izdalo. To vemo, da čez $3000 je bilo nabranega denarja, toda vrag ga vedi v katerem žepu tiči. ko so vsi poštena Sklicane so bile tri seje. k vsaki je prišel tajnik Ivam Mlakar in hotel račun -dati, toda- župnik in blagajnika ni bilo, sta. ra je izza vogala poslušala, kaj se ljudje pogovarjajo. Prihodnič Vam kaj več poročam ¡in tudi' kako smo Smolejev-ga. škofa pričakovali. Zdravi. Besnicoljuib. ANTON LINHARD & SON — Pogrebnika — Kočije za dobiti za vse priložnosti 471 W. 19th Street Chicago, Dl Čitajte rojaki! naselir ^ n^rod^ku^^ ... e * ^aal mesta—, pomagajo si medsebojno, postanejo i- monti, neodvisni, čislani, ter ohranijo in širijo svojo narodnost ,iiLii-1 nas sl0VTnce> da se osrčimoin oprimemo kmetijstva v Ameriki Kupimo dobro zemljo in vstanovimo slovenski naselbine lepo novo domovino, in zaistinimo prijetno bodočnost sebi dragi rodbini svoji, in našim potomcem. Prodajemo kmetije in zemlje, in n bTizo1 venimSTCt ?anase,bine’ z zdravim podnebjem, dobro vodo ^»■«» velikih mest kjer se vse lahko dobro proda, kjer je indus- višia w nna ‘n dCLaVfC denar’ ker je njegova plača polovico višja, kot na jugovshodu. Pišite na: BRUNSHMID, ALBINA & ROVNJAK 708 So. 10. St., MINNEAPOLIS, MINN. 9 POZOR! OZNANILO VABILO!!! Vsem cenjenim rojakom naznanjam, da sem prevzel na 3913 St. Clair Ave., v CLEVELANDU, O., dobro znani ŠALOON od starosta slovenskega “Sokola” gosp. Louis Reharja. Podpisani se cenjenim rojakom najtopleje priporočam ter se nadjam, da bode vsak zadovoljen, kdor me poseti. S spoštovanjem Gabrijel Trampuš, gostilničar n £temu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svete, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Šimonek Zobozdravnik. 544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433. ‘ Rodovitna zemljišča v državi Micn'^an Ogt maw County pr $7.50v Missouri $8.50 naprej in v Texas $15 raprej aser. Obdelana in neobdelanatecmljišča v vseh državah A mt i ike Vozne listke (šifkarte), zavarovalnire, pcšiljmji denarja na vse kraje, izterjevanje zapuščnine in vsa notarska dela po najnižjih cenah preskrbi John J. Pollak, 534z W. 18tli St., Chicago, 111. Ripley dežela. Najlepše kmetije ali gozd v naj večji naselbini Slovencev v Ameriki Plačilne pogoje si sam napravi. Naše sadje je bilo z prvim darilom na razstavah obdarjeno. Plačaš express, pošljem ti uzorec kaj tukaj raste. FRANK GRAM, Naylor, Mo. Prvi in edini samostojen slovenski posredovalec zemlje v Ameriki VffiMSF Zastonj) "" A'a željo rojakov pošlemo zastonj dobri in resnični popis zemljišča v okolici Phillips, v okrajih Price, Taylor in Ashland v severnem delu države Wisconsin. Varujte se prevarantov in agentov zemljišč, kateri pod napačnimi pretvezami hočejo ogoljufati. Najprej pre-čitajte našo popisno knjižico, nizke cene in ugodnih obrokih predno, kje drugje kupite. Naš cilj je obljuditi to rodovitno pokrajino. Onim, ki kupijo od nas zemljišča, plačamo ivožnjo. '/.a vsa pojasnila v tej zadevi obrnite se le na našega zastopnika zemljiškega oddelka družbe Wisconsin Central Pailway, F. A. CMEJLA, 572 Blue Island Ave. Dept. D. Ch îcago, 111. VODAK-OVA GOSTILNA 683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl. Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja TEL. CANAL 7841 Edward Paucli gostilničar 663 Blue Island Avenue CHICAGO. IZ STARE DOMOVINE “Slovenski Gospodar” ima, kakor poročajo domovinski listi, proti selbi 13 'tožb zaradi razgaljenja časti. Vsekakor lepo znamenje za IM katoliške duhovšči- , i,n. strta, ne! Iz Zadra so .se izselili jezuit j e. ©ili so t.aan 45 let. Ker pa je samostan najbrže premalo ‘‘nesel” so oldšli siveti možje v druge samostane. V spanju padel v morje in utonil. Delavec Andrej Feretič v Trstu je opoldne legel na obrežje in zaspali Pri tem se je .prevalil in padel v morje. Dasi so inm prihiteli takoj na. pomoč, vendar so .ga potegnili mrtvega na suho. Velik meteor se je pokazal na obnebju 24. avgusta zvečer okrog y49. v bližini Loke na Zidanem mostu. V višini ¡par sito metrov nad1 zemljo se; je razkrojil na diva dela, katera sta se najbrže ’kje v •ondol.n i okolici zarila v ¡zemljo, kajti skoraj je izključeno, da bi fb:il' meteor ves med potjo zgorel. Prizor je trajal par trenutkov. Med goriškim vojaštvom razsaja griža. V vojaški' bolnišnici je toliko vojakov, ¡da jih ¡bodo morali ¡nekaj prepeljati v Trst. Obesil se je, ker jo je bilo sram. V Vrabčičih pri Mostarju se je obesila IGlefma Dolfa Scsar, ker je kradla v vinogradu grozdje, pa jo je čuvaj zasačil in naznanili Dekle se je balo kazni ter sram jo je bito pred domačimi, da so jo zalotili pri tatvini. Nadškof Posilovič — kardinal. Med desetimi na novo imenovanimi kardinali, katerih iimemovamije se objavi decembra., bo baje tudi zagrebški nadškof dr. Posilovič. Menda za zasluge, ker je madžarski pristaš. Trpinčenje vojakov. Vkljub vsem uka.zom vpjnega ministrstva se z vojaki postopa včasih prav po živmško. Rezervnike 17. pešpolka. ki so sedaj na orožnih vajah v Bistrici na Koroškem, sc pretekli teden cele dneve podili po najvišjih hribih, jedi pa jim ¡niso dali 30 ur ¡nobene, samo v Beljaku na kolodvoru so jim dali nekoliko rjave vode. Junak noža. 24. aug. sta. se neki ■neznani miož in ¡žena v Ljubljani prepirala. Ko ga je delavec Anton Prešeren opozoril na dostojnost. skoči neznanec vanj in ga začne pr otepa vati. Mimo došli delavec Jožef Petrič je priskočil Prešernu na pomoč. Neznanec je malto potegnil iz žepa mož in ž njiim Petriču prerezal na levi roki žile. Ker je bila nevarnost, da mu ¡ne odteče kri, je šel takoj v deželno bolnišnico. Za moža. 24. aug. sta se na Ambroževem trgu v Ljubljani sprli dve ženski in se korenito obdajali z lepimi priimki, naposled pa sta si skočili v lase in druga drugo lahko telesno poškodovali.. Občinstvo, katerega se je bilo pri dvoboju precej nabralo, je imelo izborno zabavo. Ogenj je' spravilo v streho opravičeno ljubosumje. Noč ima svojo moč. 25. aug. je. šel po Karlovški cesti v Ljubljani kjučavničarski mojster gosp. Jakob. Valant v družbi nekega pomočnika in njegove žene. Prisotni železoiivar Aluzij Kramp, rodom iz Štorov pri Celju -se je hotel s stolaTjevo ženo v šali nekoliko potrgati, kar možu. razumno, ni bilo posebno ¡po volji in je vsled tega stavil železoiivar j a na odgovor. Ko se je začel tudi Valant vmešavati, v prepir, je Kramp potegnil nož in ga zabodel v Valanta Ranil ga je tako opasno, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnišnico, Krampa je pa policija aretirala. Usmrčen pod vinskim sodom. V petek 21. ,auig. popoldne sta koe-jaž uf on1 Peruško, star 49 'let star, in 'težak Štefan Coverlizza nakladala na molu Elisabetta v Puli 6 soidolv, polnih viha, na voz. Dva moža sta stala na vozu. dooiim sta gori omenjena porivala sode po legah gor na, voz. Nesreča je hotela, da sta dala sodu od 6 lil. vina prevelik sunek, ¡tako da ga nista mogla udržati, iko se je zvalil z vso močjo navzdol. Peruška je sod podrl na tla in ¡ga zmastil. Njegov obraz in orsa vsa rebra so mu bila zlomljena-Kmalu potem je revež izdihnil. Zapustil je vdovo in 4 otročiče. Pijana bolniška strežaja. V bolnico usmiljenih bratov v Zagrebu sta. prišla tam nastavljena bolniška strežaja Josip. Safer in Josip Topol. Ker je prišlo med njima in vodstvom bolnice do prepira, začela ¡Sita kričati Vsa divja in razbijati, da so poklicali na pomoč policijo. Prvega stražnika sta vsega o klala, ravno tako dragega in tretjega mi šele ko je prišlo šest drugih stražnikov, se jim je posrečilo, ukrotiti divjaka in ju povezati. Roparski umor pri Vrhniki. Kakor znano, jo bil lani 9. novembra pri Verdu pri Vrhniki roparsko napaden in umorjen delovodja Matej- Cedoliui. ki je še’ izplačevat delavce. 'Seboj je imel 2800 K, ki so mu bile oropane. Pred tukajšnjim deželnim sodiščem je bil eden iizmed roparjev Štefan Sa ■mardžič h Dalmacije obsojen na smrt- proti drugemu napadalcu Antonu Spra j eu iz Jezera n na Hrvaškem se je pa .pred za.greh škim deželnim sodiščem začela-pređvčerajšnim razprava. K tej so privedli za pričo Samardžiča iz Ljubljane. Šprajc je skušal doka za ti svojo odsotnost ob času urno ra. a se mu ni posrečilo. Samard Žič. ki je v Ljubljani ipri obravna vi dejal, da. je Šprajc soudeležen pri umoru Oe dolini ja, je zdaj izjavil, da Šprajca ne pozna Visled tega so zaslišali ječarja Stiploška, ki je povedal, da je Ka,mardžič, ko so ga privedli v za grebške zapore, dejal, da bi spoznal Šprajca po neki ozdravljeni rani in po njegovih 'krivih prstih Kljub temu je 'Samardžič trdil, da ne pozna Šprajca. Ker nekaj važnih ¡prič ni prišlo k razpravi se je ta, preložila na nedoločen čas. Bera duhovnikov. Znani župnik Ogrizek v Dramljah ne pozna u smiljenja s kmetom. Kljub slabi letini je oznanil, da bode kaplan Jamšek šel pobirat žito in druge pridelke. Občinski odbor v Dramljah je zato soglasno sklenil, da se kaplanu to beračenje prepove, ker je beirnja odkupljena. Zupan stvo je ta sklep uaznanilo okraj nemu glavarstvu v Celju s .pri-pombo. da se bodo poklicali žan darji., če bi kaplan z dobra ne u-bogal. Glavarstvo je prepis zapisnika takoj poslalo župniku in kaplanu. Nato je kaplan opustil beračijo. Zločin in nesreče. Kmet likov iz Lopatine na ruskem Poljskem je.prinesel ženi 100 rubljev, ker je ¡prodal vola. Zena je ravno kopala. mlajšega otroka in je zato pololžiila. denar pod blazino. To je videl štiriletni sinček, vzel denar in ga raztrgal. likov se je tako razjezil, da je vzel sekiro in odsekal sinu glavo.M ati se je pre strašila tako, da jo je zadela srč na kap. Mlajši otrok pa je utonil v vodi. Škofijska sinoda. Ljubljanski škof Jeglič je nagnal v Ljubljano vso duhovščino svoje škofije. V Šemklavžu imajo glavne seje. O čem so obravnavali, se še neive Nas zanima samo to-, da so duhovniki zelo ozlovoljeui n,a,d tem škofe v. im klicanjem v Ljubljano in je imenujejo neumnost. Vsa,k du hovnik mora priti na sinodo. Od pondeljka do petka so jih “ paca li”, potem so jih pa odpustili. DU hovniki so se priltoželveli, da izgubljajo čas, tratijo denar in kar je najhujše, poslušati morajo zmešano prerokovanje škofovo Že tako je vsak duhovnik vesel da ne sliši škofovega klobasanja zdaj pa da ga imajo kar cel teden na vratujšlišati je bilo postamega duhovnika, ki je dejal, da- če “Slovenski Narod” nikdar ni zapisal resnice, zapisal jo je gotovo takrat, ko je trdil.' ¡da je treba škofa Jegliča poslati v norišnico. 4¡ SOLSKI CAS JE ZOPET TU. Preskrbite Vaše otroke s šolskimi potrebščinami dokler so cene tako nizke.= V zalogi imamo vse vrste OBLEKE za DEČKE in DEKLICE VSEH STAROSTI, ravno tako imamo v zalogi tudi vse ŠOLSKE PO- TREBŠČINE. Brez dvomno si bodete iščete našo prodajalno ta teden.. PRIPELJIT VAŠE DEČKE IN DEKLICE V NAŠO PRODAJALNO V DRUGO NADSTROPJE, KJER SO VSE ŠOLSKE POTREBŠČINE. Šolske obleke za dečke, dobro delane iz trpežnega blaga, “doulbki breasted” suknja in hlače do kolen. velikost 9 do 15. Po- (bi PQ sebna vrednost, stane ... (D j. ,Uu Serge obleke iz 2. komadov za dečke, trpežno blago in fino narejeno “double breasted” in Mače do kolen, velikost 9 do 1 Kletne. Gbleka po...... Zaloga oblek za dečke iz dveh komadov, hlače do koten, raznega kroja ih blaga. Nektere vredne po $4.00 sedaj obleka $1.95 Obleke norfolk kroja za dečke, Tujavegia blaga,, Knicikerlboeker hlače, velikost 9 do 16 letne. Obleka za ....... Zaloga lepo delanih oblek za o- tiroke Od 3 do 8 letne, dobro delati e in trpežno blago, sedaj saano............. Šolske obleke za deklice, lepo de» lane iz pralnega, gingbarns ih per-■ka lnega blaga.. Na izbiro raznega kroja in barve, velikost 6 do prihranili denar ako ob- Temno modre ševijot hlače do ko len za dečke od '8 do 15 let- Pia r po 25C Zaloga otročjih dresses, delane iz ... gihgham in perfcala; v 'tej zalogi so tudi bele !awn obleke raznega kroja, velikost 8 do 14 letne, samo v tej razprodaji, .na izbiro (hi nQ IX) ......................•. u)l.uO Fino delane šolske čepice za dečke, s guvmilastikO', črne in pisane delane iz ¡modnega blaga, na izbiro po ................. Ü Zaloga čepic (Tam 0’Shanters) ■ za šolske deklice. Cena, 50c sedaj-na razprodaja po .................... Pridite in oglejte si našo zalogo votoetaih oblek za deklice, navadne in novošegho barvanega blaga, velikost 8 do 14 letne. Cena od ........................ $1.39 do $3.98 'fč Zaloga klobukov za gospodična iti deklice iz klobučevine. Okrašeni po najinovejši' šegi. Izbira iz raznih bainv po .............. 98c in $1.49 Z našimi prejmijskimi kuponi si prihranite 3y2 centa pri dolarju. S59,561,563^565 BLUEjj Čudežna ura za $498 Finega dela, dobro idoču, močna in zgleda kot zlata. Remu-ator tečaji na rubin kamnih. Jamčen regulator in gravirani pokrovi. Garantirana za 20 let. 'A uro pošljemo krasno verižico brezplačno po po-vztju (C. O. D.) za $4-98. Oglej si jo in ako ti je po godu plačaj in tvoja je nasprotno jo pa vrni na naše stroške. Z naročilom 6. ur dobiš eno uro in verižico povrh. Pri naročilu piši želiž li žensko ali možko uro. FIELD Sl CO., DEP. 38-163 RANDOPH ST., CHICAGO ILL. Slovenci! Gotovo, da se poznamo. Prej sem delal 9 let v Bernardovi vinarni na Blue Island Ave-, sedaj imam lastno in dobro urejeno GOSTILNO na 680 Blue Island Ave., blizu Atlas pivovarne. IG. F. HALLER. ATLAS PIVO. BUSINESS LUNCH POZOR ROJAKU Opozarjamo rojake, da nam bode kniga “Opatov Praporščak” kmalu pošla. Ta lepa zgodovinska povest obsega 211 strani in stane le 35c. poštnine prosta. P vaden S EVI DOLAH prihranjen je samo nenavaden slučaj. Drugi dolar prihranjen povzroči navado, ki navadno vodi do bogastva. Odprite še danes vlogo s S Atlas in Pilzen pivo, likerji, smodke, prost prigrizek. Zastopnik najboljših parobrodnih črt Pošiljatev denarja na vse dele sveta po najnižjem kurzu in točno. Mohor Ma JURIJ MAMEK, 581 S. Centre Ave. blizo 18. ulice Chicago, 111. Nekatere prodajalne trde, da cena tega ali onega je za polovico... nižja. Mi tega ne storimo. Temveč pridite in oglejte si naše blago. V zalogi imamo najlepšo vrsto OBLEK, SLAMNIKOV, KLOBUKOV, OVRATNIC,SRAJC SPODNJE OBLEKE itd. Pridite in oglejte si naše vzorce za m»ške obleke. IS?“ Oglejte si našo zalogo OBUČE. TEL. CANAL 1198. Pozor rojaki! Potujočim rojakom po Združenih državah. onim v Chicagi in drugim f»o okolici, naznanjam, da točim v svojom ra v n oku-pljenem saloonn “Triglav” vodno sveže “Atlas” pivo in vsakovrstno likerje.. linijske sraodke na razpolago. V zabavo vam služi popravljeno kegljišče in “pool” miza. Zagotavljam solidno postrožlK) in se priporočam za obilen obisk. John Mladič 617 So. Center Ave., blizu 19. ceste, CHICAGO, ILL. t Kloboučnid a obchodnid zbožim vypravnym 2AKÁZK0VÉ PRÁa VERUJE SE 508-600 • ZVLAŠTm POZORNOST BLUE ISLAND AVENUE Kasparjeva držav-na banka. 823 Blue 'sland Ave. Chicago, lil. plačuje od vlog 1. jan. pa 30 jun. in od 1. jul. pa do 30 dec, po 3 odstotke obresti. Hranilni predal za $3. na leto. Pošilja se denar na vse dele sveta in prodaja se tudi vozne listke (šifkarte). Denar se posojuje na posestva in zavarovalne police. Potrebujete premog, drva ali se mogočete želite seliti tedaj se zglasite pri MARTIN-7J LYMAN, 617 So. Center ave., Chicago, Ul. Tel. št. Canal 915 RAZNO IN DRUGO. Hujše kot zverine. Blizu Prie-uxa ob nemško-francoski meji so trije Italijani napadli nemškega caritnarja, ki se je šel skozi gozd s svojo mlado ženo sprehajat, mu zamašili usta ter ga privezali k drevesu. Potem so -ed njegovimi očmi po vrsti posilili njegovo ženo, ki je bila noseča, a ko je 0-meddela, so jo zabodli ter'vrgli truplo pred noge privezanemu možu. Mož, ki je moral glediati strašno smrt svoje žene, je zblaznel. 'Našli so ga šele par ur po napadu. Napadalce so orožniki že izsledili ter zaprli. Premoženje italijanskega kralja se je po smrti njegovega očeta U-miberta skoraj podvojilo ter se ceni danes na 200 milijonov lir. Njegova civilna lista znaša letnih 18 milijonov, a na dvoru se živi tako štedljivo, da se more izhajati z 10 milijoni. En milijon lir je prepustil kralj od svoje civilne liste vsako leto svoji materi, za dobrodelne namene pa daruje na le. to tudi najmanj 1 milijon. Njegove palače v Klimu in po dragih mestih se cenijo na 30 milijonov. Kraljeva posestva so sicer prosta davkov, toda od svojih privatnih posesti, avtomobilov itd., plača davek kakor vsak državljan. Zdravništvo pred 1200 leti. Ruska akademija za medicino ima tibetansko ročno knjigo za medicino. Po navodilih v tej knjigi so zdravili >v Tibetu že pred 1200 leti Število človeških kosti je navedeno v tej knjigi 360; nadalje so šteli 95 raznih živcev. “Sreče je kralj vseh organov, a pljuča ga objemajo kakor mati otroke. Bolezni nastanejo vsled hudobnosti in nevednosti in vsled slabosti, prevladovati nad strastmi. Vse slabe misli vplivajo na srce in na jetra.” Zdravstveno stanje so preiskovali tibetanski zdravniki na isti način kakor danes: gledali so jezik in tipali žilo. Za zdravila so rabili večinoma rastline. Zdravnik, ki ni imel snažnih instrumentov, je bil strogo kaznovan. 0 razširjanju človeškega rodu je prinesel neki angleški časopis sledeče zanimive podatke: Število vseh na svetu živečih ljudi znaša najmanj 1.450.000.000. V Aziji jih živi 800.000.000: zelo gosto s-, naseljeni, tako da jih pride povprečno 120na aingl. št ir jaške miljo V Evropi prebiva 320.000.000 ljn-i di, približno 100 na štirjaško miljo. Afrika ima približno 210,-000.000. Amerika pa le 110.000.000 prebivalcev. Na velikih in malih otokih živti približno 10.000.000 ljudi. Število zamorcev je v razmerju z belimi kakor 5:3. 700,- 000.000 ljudi je rumenih in ruja-vih. Izmed vsega človeškega rodu jih je približno 500,000.000 popolnoma oblečenih. 250,000.000 jih živi popolnoma nagih, a 700,-000.000 oblači le srednji del telesa. 500 milijonov jih živi v hišah, 700 milijonov v kočah in brlogih, a ostalih 250 milijonov sploh nima stalne strehe. Papež prodaja svoje dragoce. nosti.. Odkar francoska država ne prispeva več k letnim dohodkom za cerkev, tudi v vatikanskih blagajnah ni več tolikih preostankom. kakor so jih imeli do-sedaj. Vatikanski blagajničar mora celo čestokrat pobrati, vsa rezerve, da ustreže vsem tistim, 'ki se zatekajo k mošnjičku osrednje vlade katoliške centralne via-de. Sedaj je papež Pij X. odredil naj se prodajo vsi dragulji vatikanske zakladnice, razen tistih dragih kamnov, s katerimi so v zvezi posebni zgodovinski dogodki. Izkupiček se porabi v prvi vrsti za zdrževanje bogoslužja na Francoskem. Splošno se računi, da se bo izkupilo za nakupičene drage (kamne najmanj 3 milijone frankov. Med dragulji, ki ostanejo še nadalje v vatikanski blagajni iz zgodovinskih Yzrokov, jo tudi orjaški dijamant, ki ga je svoječasno turški sultan Abdul Hami d podaril papežu Leonu XHT. Prebivalstvo in obseg Angleške Anglija ima zdaj 387.991.000 prebivalcev na površini 11.323.000 štirjaških milj, torej povprečno 35 do 36 prebivalcev na eni taki milji. Velika Britanija sama ima 44.104.000 prebivalcev na površini 121.391 štirjaških milj, torej 370 oseb na eni milji. Indija ima 294.317.000 prebivalcev na površini 1,767.000 štirjaških milj (166 — 167 oseb na eno miljo). Ostale kolonije imajo skupaj 49.5'70.000 prebivalcev n.a površini 9.445.000 štirjaških milj. Največje in najbolj obl judeno - mesto je London, nato slede Glasgow, Kalkuta, Bombaj7, Liverpool, Manchester, Birmingham in .Madras. Zadnji ima 546.000 prebivalcev. Nogavice g. kardinala. V tri- dentski okolici na južnem Tirolskem je letos na letovišču kardinal Vanutelli iz Rima. Nedavno je potreboval nove nogavice. Navaden človek bi šel in jih kupil. Kardinal pa nosi nogavice najboljše kakovosti. Ker pa v Tri-den.tu takih ni bilo dobiti, so morali kupiti svite za 125 K in jih dati napraviti, kar je veljalo 25 K. slkutpa.j 150 K. Ta svota je za delavca dva-trimesečen zaslužek za težko delo. Turčija. — Turčija se premia-juje in preosnuje. Razsipno gospodarstvo preneha in državni denar bo bolj na varnem. Sultan je odpustil s svojega dvora 400 muzikantov. Iz armade in državnih služeb odpustijo obilo tujcev. Končno pa preti odprava tudi sultanovemu haremu, ki stane na leto 30 milijonov K. Dogodki na Turškem. Bivši minister mornarice Rami je podaril četrti del svojega ogromnega premoženja narodu. — Odkar je postala Turčija ustavna država*, se neprenehoma priseljujejo in o zenici, v prvi vrsti Grki in Bolgari, potem pa tudi Rumuni, Italijani, Nemci, Francozi in Američani. Vlada je Grkom, Bolgarom in. Ru-munom obljubila, da bodo glede državljanskih pravic in davkov enakopravni s Turki, glede ostalih inozemicev pa se-razmerje še uredi. Zveza Rima z morjem. — Kralj Viktor Emanuel je potrdil načrt, da poglobe Tibero tako. da bi lahko vozili največji parniki v Rim. Ob obeh bregovih Tibere bi pa zgradili tvornice in skladišča. Ob reki se napravi 40 m široka cesta z elektriško železnico in z a v tomobi Iškim prom e to m. 850 samomorov. — Od 1. fe- kruvarja do 1. junija je bilo v Petrogradu izvršenih 850 samomorov. in to večinoma od dijakov. Vseh sodnijskih pomiloščenj v Avstriji povodom šetdesetletnice cesarjevega vladanja je 15. do 16.000. Tisoč kitajskih vojakov se je v Konganu pri Vuhonu uprlo, ker je bil zaradi igre zaprt neki njihov tovariš. Ubili so najprej poveljnika, potem več častnikov in končno so napadli vojaški tabor pri Injaginu, tako da so napadeni marali zbežati. Uporniki so se združili z ustaši izinškega gorovja Podkupljivi sodniki. V Londonu na Angleškem je bilo po 21-dnevni obravnavi obsojenih 10 0-krajnih sodnikov zaradi podkupljivosti na večletne ječe in visoke denarne kazni, Zopet požar na Ogrskem. Zopet sta zgoreli vasi Koam in Fel-so-Patj7. DENARJE V Sili DOMOVINO pošiljamo: za $ 10.35 ................. 50 kron, za $ 20.45 ................ 100 kron, za $ 40.90 ................ 200 kron, za $ 102.25 .............. 500 kron, za $ 204.00 ............... 1000 kron, za $1018.00 .............. 5000 kron, Požtarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najpriiične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske vo Domestic Postal Money Order alipa New York Draft: FRANK SAKSER CO. 109 Greenwich St., Sew York | 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio NAJNOVEJŠA VRSTA PROTEKCIJE. Ruska dijankinja 'Popova je .bila celi dan v ministrstvu 'notranjih zadev, ter prosila po raznih pisarnah, da bi se jo zaprlo, da bi nji prisojeno politično kazen prestala pred glavnim izpitom, sicer bi bila-za eno leto pri študijah o-škodovana. “¡Kresti (ječe v Petrogradu’ so polne” se ji je odgovorilo, “ni prostora ko bo kak prostor prazen, Vas bomo poklicali. Ne vznemirjajte se, tudi na Vas pride vrsta.” “Dobro, toda kedaj pa bo kak prostor prazen? Dajte me zasto-pit: jaz bi rada, da do jeseni kazen prestanem, ker takrat moram izpit delati. “Mi Vam ne moremo pomagati, vse je polno, in mi prostora!” 'Zamišljena o njenem neuspehu je dijakinja sedela v svoji sobi in premišljevala, kaj bo z njenim izpitom v jeseni. Nakar jo nasmeh prešine ter reče sama med seboj : “'K stricu pojdem! On je umirovljen dostojanstvenik, a je zmerom v zvezi z ministrstvom; on mi mora pomagati.” Stric je takoj rekel, ko je čuk da je na tri mesece obsojena: “Jaz ti naprej povem, da za te niti koraka ne storim. Jaz sem te zmetoin svaril, da se ne pečaj z nerazsodno mladino. Tvoja mati in ti me niste poslušale, pa kaj hočem ti jaz? Za odpuščenje tvoje kazni ne storim stopinje.” “Ali. dragi stric, jaz te za to ■tudi ne prosim!” “Kaj pa?” “Da me poprej sprejmejo v zapor. Ti imaš zveze, tedaj bi mi zamogel to izposlovati.” “Da te zaprejo?” “Kajpa — to je moja najveća želja.” Ko je stricu vse od započe tka povedala, so vsi navzoči v glasen smeh udarili. Takih slučajev baš še ni bilo. da bi se komu v zapor mudilo. “Ha, ha. ha,” — se je starec smejal — “dolgo se že nisem toliko smejal. Hvala ti za zabavo. Tako ti je potreba pri.po-roenika, da te spre j mo v zapor?” “Kaj pak!” odgovorila je dijankinja. “Jaz moram, da odsedim kazen pred izpitom, a to se more le zgoditi z Vašim posredovanjem.” “Tokoj hočem pismo napisati, da se ti prostor v ječi naredi. No to ti je nekaj! Popred sem komu sprosil in posredoval za kake službe, a sedaj za mesta v — zaporu. No svet se je v resnici »spreobrnil. Čudne protekcije!! Židovske kolonije. “X. Y. Volks'Zeitung” piše, da so židovski kapitalisti iz Pittsburgh, Pa., 4300 akrov sveta v Virginiji kupili, ter nameravajo tam židovske naselbine ustanoviti in da se bojo elani poglavitno' z pok je delstvom pečali. Namen naseljevanja v Virginijii je ta, da bi brezmiselne Žide iz Pittsburga odpravi i. “Baltimorski Sun” je mnenja, da vtegnejo židovske naselbine, ne samo dobro uspevati, temveč, •da se bo naloženi kanita! obrestoval, ako bo vodstvo v pravili rokah. Se ve. omenjeni list tudi svoje pomiselke ne prikriva, ko piše: “Tako podjetje mora previdno o-sikrbova.no bita, ako se hoče pogibelji! izgoniti, kajti premisliti je treba, da je gotovo devet odstotkov Židov, kateri bojo v omenjene naselbine poslani, da o poljedelstvu nitii ¡najmanjšega, pojma nimajo, in da bi se morali šele o tem temeljito podučiti. Ni ga človeka, da bi mogel, kar v enem poletju farmer postati.” Nadalje piše “Sun”:Ako se ljudstvo, katero je večinoma v mestih in večjih krajih odrastlo, na veliki kos zemlje naseli, in se mu kar na kratko veli, da naj dela, vodi to k neizogibnemu pronađu. To jo bil še vselej uspeh, ta ki m poizkusom.” Vslie tam; pomiiselkom pa židovski list pravi, da pri sposobnem vodstvu, hi znala kolonija vspevati. “Arbeiter Zeitung” pa. prista- vlja : 4 ‘Mi se s to nado ne strinjamo, marveč je naše mnenje, da je celo podjetje le s pretvezo uprizorjeno, da bi se cenejše delavske moči v južne tovarne spravile.” Tega mnenja smo tudi mi. V mestu rojeni in vzgojeni Žid, da bi bil poljedelec? Hm, kaj pa še! Častniki — cestni pometači. Iz Švedije se piše: Neka.j dni sem je v mestu Malmo vsako jutro vid iti, ko mladi častniki z metlo v roki ceste pometajo. V mestu Malmo, štrajkajo namreč vsi občinski delavci ; delavskih “seabov” ni, ko je devetdeset odstotkov delavstva organiziranih; toraj delajo častniki. Celo mesto se smeji tej prikazni; posebno pa delavcem dela veliko zabavo, ko vidijo da imajo za. smeti odvažata, kot namestnike, častnike kraljeve švedske armade. Ob peti'uri zjutraj je že vsa mladež v mestu pokom*, u, da opazujejo, so li častniki zmožni metle tako spretno vihteti. kot britke sablje. Običajno je, da vsako jutro človeške odpadke odvažujejo, toda to delo odprav-Hajo boržuaški dijaki, in “dame” “kitblje” okinčujejo z cvetlicami. Vse to kaže na hud boj med delavstvom in boržua.zijo ; le ta rajši “kiiblje” s človeškim blatom napolnjene. z cvetlicami kitica, kakor, da bi delavcu o njegovem o-"ravičenem boju do zmage pripomogla. Kar se pa tiče, da se častniki za take dela porabljajo, je dokaz, da. vlada izprevidi. da navadne vojake nemore. kot stav-koskaze rabiti. Da je takih slučajev potrebno, da častniki metle namesto sablje vihtijo, je več kot očitno in bi bilo le za priporočati, da bi vse vlade — brez izjeme — Š v i-ds k o posnemal e! Mati božja v Lurdu. Čestokrat se je že poudarjalo in dokazalovalo, kaka prevaranci-ja da je duhovsku pričanje o čudežih v Lurdu. Mi smo več kot enkrat citirali laži iz kapucinske ■knjige “Lord”, a sedaj še dostavljamo, da vsi lordski čudeži se opirajo na prikazen matere božje deklici Bernardi. Seveda, duhovniki v svoji silni nadutosti ne vedo kaj pričajo, toda evo kaj se čita u omenjeni kapucinski knjigi : “Bernarda ni htela tja iti, (kjer se ji je devica prikazala), ker se je bala. da bi jo za tatico dolžili.” Tu moramo pripomniti, da po duhovniški trditvi, se je mati božja Bernardi prikazala, ko je le ta šla z drugimi otroki v gozd. Šle so na ptujo zemljo ter so v ptujem gozdo drva nabirale. Bernarda je, kakor duhovniki sami pričajo, vedla da je kradla, in vidite! vslie tega greha — se ji je mati božja prikazala. (!!). Blaženi tatovi in tatice, njim je po milosti božji dano. da vsak čas lahko vidijo lice matere božje. In resnično, človek ne ve, ali bi se duhovskim sleparstvu ali ljudski neumnosti smejal, katero vse te budalosti in švindlarijo za pristno resnico vzame, a ne vidi, da ni nič drugega kot trgovina z vero in verskimi čutstve. Zločinec — duhovnik. Župnilk Diefenbacher v St. Ge-orgenu pri Amstettenu, eden naj-bnzobzirnejših krščansko socialnih agitatorjev, jo sedem let intimno živel z obrtno učiteljico A-110 Dekara. Ko se jo je lani naveličal, jo je pa Ikratlkomalo zapodil. Seveda se je v s led tega njegov ne preveč dehteči roman po-razvedel, in zato .je poizkušal, kako bi svojo ostavljeno ljubico iz svoje župnije odstranil. Zasledoval jo je z vso srditostjo duhovniškega sovraštva. Koncem januarja t. 1. pa jo je ob neki priliki ina samem napadel in jo po glavi s palico bil s tpliko silo, da ji je zlomil roko, s katero si je iškušala braniti glavo in kričal: “Danes te mora biti konec!” Ko je revica jela klicati na pomoč, je (krvoločni pohotnež Ubežal, ne da bi se mu bilo posrečilo nesrečnico spraviti s sveta. Vzlic temu, da je zločinski župnik svoje dejanje preiskovalnemu sodniku .prizmah pa se proti njemu ne vrši nikak-šno soidno postopanje, ker so se za svojega agitatorja zavzeli vplivni krščansko socialni pravičniki in ker je v Avstriji iustitia regnorum funda menit um. Višje in višje, Mi skušamo priti višje v naši socijalni poziciji, da dosežemo vspeh nad našimi tekmeci. Taka častihlepnost ji* koristma tako dolgo, dokler imamo potrebno zmožnost iin moč; toda veliko jih najdemo, ko se trudijo ugonobiti svoje konkurente edino z zUnajmi-;mi prikazni, prekorakajoč posredne ime j e. T'o je pokopalo, ne le financije! n o pač pa tudi fizično veliko moških in ženskih. Rotdi.te jure v id,na in nikdar ne dopustite, da bi Vaše telo v pešalo". Kakor hitro Opazite, da. nemorete vfživat in prebavljat, toliko redilne snovi kolikor je telo potrebuje za vzdr-žavanje moči. vzemite Trinerjevc zdravilno grenko vino. Ono spodbudi vse organe k rednemu delovanju in jih ojači v toliko, dia so sposolmi za vsako delo. To zdravilo je dragocen« v vsi h slučajih, kjer se Občuti neslastnost in litru jen ost. Na prodaj v lekarnah, dobrih srostilnah in -"ri izdelovalcu Jos. Triner. 6Hi _ 622 So. Ashland A. ribica go. 111. Iz New York a v Sredozemsko morje in Adrijatička oristanišča. V REKO P°tom Gl T_A RJ *! NEAPELJ A IN TRSTA. Novi, moderni parniki s dvema vijakoma. Slavonia. Fannonia. Carpathia, Ultonia (Težki 10,000 do 13,000 stotov) Parnika “Caronia” in “Carma-nia”, dva največja parnika na svetu celo leto redno vozita. mm STEAMSHIP COMPANY LTD. F. G. WHITING, ravnatelj, 67 Dearborn St., Chicago Najnovejša slovanska tvrdka EMIL BALI IM AN 580 So. Centre Ave., Chicago, 11!. Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, pri tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin. Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik. Edina vinarna, ki toči najboljše kalifornijska in importirana vina. Kdor pije naše vino, trdi, da še ni nikdar v svojem življenju poku- sil boljšo kapljico. Vsi dobro došli! NAVARNO ZNAMENJE Jako malo ljudi postanejo žrtve, takojšnjih nevarnih bolezni. Navadno neka nejevolja se počuti pred napadem, ali vsako ostane neopaženo, ali se ga prezre. Taka nejevolja je navarno znamenje narave. Marebiti je bodlaj, slabost, zabasanost, onemoglost ali skoraj vedno je POKVARJEN APETIT kar nas opozarja na dejstvo, da tukaj nekaj ni v redu. Moder človek nikdar ne prezre opomine, vedoč provdobro, da bi iz tega lahko postala nevarna bolezen. Mogoče, da bi prošlo brez zdravil. Mi Vam želimo, da bi bili na varnem, to pa zamorete biti le ako vživate TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO To zdravilo deluje hitro. Ojačuje želodec njega žleze in okrepčuje živce k rednemu delovanju, in ako so rane v želodečnih žlezah jib ozdravi v najkrajšim času. Storilo Vam bode, kar nobeno drugo zdravilo na svetu ne učine. Vam bode JOSEPH TE.rNEE’3 REGISTERED pospešilo dober tek, popolno prebavljeni e, mirno spanje, ojačilo mišice in živce, očistilo kri, dalo zdravo barvo, energijo, korajžo in popolno zdravje.• Vzdrževalo Vam bode Vašo družino močno in zdravo, zato ker se lahko daje otrokom kakor odrašenim. Koristi vsakem želodcu, naj bo bolan ali zdrav. Drejuje njega delovanje in je edino želodečno zdravilo. UPRAŠANJE. Ali ste že kedaj opazili, da so Vas nekteri trgovci prevarili, ko so Vam dajali ponarejeno “grenko vino” na mesto TRINER-JEVEGA, katero je EDINO GRENKO VINO? Bodite previdni in zavrnite vse ponarejeno. Ako potrebujete zdravilni nasvet, pišite nam in naš zdravnik Vam ga bode dal brezplačno. Rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vseh notranjih želodečnih boleznih, Na prodaj v lekarnah, v dobrih gostilnah in pri izdelovatelju JOS. TRINER, 616-622 So. Ashland Ave., Chicago, 111. .;*■♦ y "t Vri* >?! -i' A Ï,- I