Zarja Izhaja vsak dan razen nedelje In praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina i dostavljanjem na dom ali po pošti K 1*50. Posamezna številka 6 v. Letna naročnina K 18'—» polletna K fr—. četrtletna K 4*50. — Za Inozemstvo K 30-—. — Naslovi Upravništvo »Zarje* v Ljubljani. Selenburgova ulica št. 6, II. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan in g	od	6.—7. zvečer.	::
Posamezna številka 6 vinarjev.
Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške rokopise, ki Jih ne vrača. — Upravništvo sprejema naročnino In inserate. — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. — Cena inseratom: Enostopna petltvrstlca 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Naslov: Uredništvo »Zarje* v Ljubljani, Selenburgova ul. 6, II., uradne ure za stranke od 9,—12. dop. In od Vž6.—‘/27. zv. — Reklamacije poštnine proste.
Štev. 46.
V Ljubljani, v soboto dne 29. julija 1911.
Leto L
Delavski post.
ii.
V	zadnjem članku smo pokazali, kako nerodno se klerikalci po svojem časopisju in na svojih shodih vojskujejo zoper argentinsko meso in kako jalov je njihov očitek, da je za nič in da ga ljudje ne marajo. Zrn kaj če bi bilo argentinsko meso res tako za nič in če bi ga ljudje res ne marali, potem bi se ga ne po-vžile take ogromne množine — ne le pri nas, temveč tudi v deželah, kjer imajo rafiniranejže želodce in — polnejše mošnje. In če bi ga ljudje ne marali, bi ga tudi ne kupovali, in nobene škode ne bi delal bogatim veleposestnikom, ki se debele od hujšanja ljudskih množic. In potem bi bil aboten ves tisti krik in vik, ki ga po naročilu in navodilu veleagrarne gospode zaganjaj0 naši klerikalci zoper argentinsko meso.
Toda do izvirka klerikalne hinavščine v mesnem vprašanju nas vodi še druga pot: tudi ueodkritosrčnost in neiskrenost drugega argumenta, 8 katerim mahajo po argentinskem mesu. je prozorna kakor zrak.
Klerikalci pravijo, da argentinsko maso ni nič cenejše, da ne more cen potlačiti in da jih celo vzdiguje. Ampak kakor je pri tepežu treba enega, ki tepe, in drugega, ki je tepen, prav tako je pri klerikalnem pripovedovanju treba poleg pripovedovalca še človeka, ki si da s klerikalnimi pravljicami zamazati oči. človeka tako poslušnih oči in tako pokornih ušes pa bo težko stakniti! Kar pomirimo 1 če bi argentinsko meso res ne bilo nič cenejše in če bi ne delalo škode dragoletnim cenam agrarnih oderuhov, kdo bi razumel divjo gonjo, ki jo že mesece in mesece uganjajo zoper zaklane in ohlajene argeutinske voliče?
Stdaj pa postavimo klerikalno trditev, da argentinsko meso ni nič cenejše, tik trdih realnih dejstev, konfrontirajmo to jecljajoče opravičevanje protiljudskega izdajstva z dejanskimi razmerami! Pri nas v Avstriji, kjer so agrarci in klerikalci naložili 30 vinarjev carine na vsak kilogram inozemskega mesa, je vzlic ogromni carini argentinsko meso vseeno še za okroglih 50 vinarjev pri kilogramu cenejše kot domače. 50 vinarjev pri kilogramu je seveda za to gospodo, ki se bolje spozna na tisočake, bagate-lica, ki ni imena vredna. Ampak delavstvo, ki mora v trdem, potnem delu prislužiti vinar za vinarjem, zna ceuiti to diferenco, v kateri je obsežen lep kos ttžkega dela. Tekom dobrega pol leta je došlo v našo državo okroglo 4 milijone kilogramov argentinskega mesa. Avstrijsko prebivalstvo si je v tem času prihianiio okioglo dva milijona kron, ki bi bile sicer zdrknile v globoko malho agrarnih odrtnikov. In glejte, gospoda, ki nima čuta za 50 drobnih vinarčkor, zatuli, ko gre za težke
milijone! Klerikalno zabavljanje argentinskemu mesu nam postane koj razumljivo, če preštejemo, da je argentinsko meso, kar se ga je v tem kratkem času pri nas pojedlo, za dva milijona cenejše kot enaka množina domačega mesa!
Ampak ogromno večja vsota denarja bi ostajala v ljudskih žepih, če bi argentinsko meso redno in v neomejeni množini prihajalo v dežt-lo, če ne bi bilo na razpolago le majhnemu fctevilcu mest, če bi bilo dostopno vsemu avstrij-skimu prebivalstvu.
Reden uvoz pa bi ne osvobodil le prebivalstva od neusmiljenega Agrarnega odiranja, temveč bi pritisnil tudi na domače cene in prisilil to gospodo, da bi postala s svojimi cenami krotka in ponižna. Strah, da usahne živi vir nekršdanskega odiranja, narekuje klerikalcem srdito gonjo zoper uvoz argentinskega mesa!
Pa stopimo za trenotek še na Angleško, kjer ne poznajo agrarnega in klerikalnega blagoslova ! V Londonu se je prodajalo argentinsko meso poslednje dni po — 60 vinarjev kilogram. Tudi pri nas bi bila taka cena mogoča: zlomiti bo treba klerikalni jarem in razdejati agrarno oblast v državi, ki sta potegnila okolo nas železen carinski obroč in ki hočeta izpostiti delavsko ljudstvo, samo da jim ostaue v žepu oderuški profit.
Uvoz argtntlnskega mesa je delavstvu le prva postaja na njegovi križevi poti, boj za argentinsko meso le prva bitka v boju za razmere, ko se bo delavec vsak dan lahko do sitega najedel!
Veseljak gi*of Khuen.
Zagreb, 27. julija.
Ko je grof Khuen Hedervarj prvič prišel v Zagreb na »staroslavnu stolicu hrvatskih banova", je čudovito hitro napravil Bred“ v deželi, ki je bila še malo prej od enega konca do drugega krvavo bojišče. Ustvaril si je v saboru, kjer je bilo madjaronstvo že skoraj popolnoma iztrebljeno, ..impozantno** madjarsko večino. Zbiral se je okoli njega krog prijateljev in oboževalcev, ki je neprenehoma naraščal. In čim bolj je opozicija trdila, da bo njegovega banovanja kmalu konec, tem trdnejše je postajalo njegovo stališče.
Marsikdo se je že ukvarjal z vprašanjem, kako je bilo to mogoče. Sovražili so Khuena kot tujca, češ da je Madjar; sam je vedno pravil, da je „Slavoneo“. Tiran je bil brez primere in bil je čas, ko je ves Zagreb mi-lil, da se zdajzduj zanesejo na Hrvaško metode ruskega teroruma. Kako je bil torej mogoč Khueuov čudoviti uspeh? Korupcija je seveda storila mnogo, vladni terorizem je pomagal.
Ali to vendar ni bilo dovolj razlage. Več kakor dva milijona ljudi se vendar ne more kar čez noč korumpirati in spremeniti v same strahopetneže. Zakaj se pa Rauchu ni posrečilo, kar se je Khuenu, zakaj se ne posreči Tomašidu? Ali je res Khuen Hedervary tak ženialen dižavnik.
Ne more se oporekati, da je slavon -ki grof res iz drugačnega testa kakor vsi Bauchi, Pejačeviči in Tomašiči. Brutalen zna biti brez obzira, poleg pa zvit kakor kača. In težko se kaj zgodi, kar bi ga zmedlo. Oe je človek še tako sovražil njegovo barbarsko, paševsko politiko, je vendar imel v saboru uprav estetičen užitek, videč ga mirnega kakor 8oho sredi najbolj razdivjanega opozicionalnega viharja. Njegova ironija in njegov sarkazem sta dražila nasprotnike včasih bolj, kakor njegova dejanja. Gotovo je del njegovih uspehov, ki se ne dajo razlagati z enim samim pogojem, nekoliko pripisati prav temu dejstvu, da je imel samega sebe veduo v oblasti.
Ali še nekaj mu je pri Hrvatih pomaga-
lo.	Mala notica, ki prihaja iz Budimpešte, obuja raznovrstne spomine.
V	ogrskem državnem zboru imajo zagrizeno obstrukcijo proti brambnim predlogam. »Državna potreba" je to in za vsako ogrsko in avstrijsko vlado so taka vprašauja najglav-nejša in najvažnejša. Khuen Hedervarj nima danes niti pojma, kdaj in kako bo spravil te predloge pod streho, pa se je odpeljal krajju poročat, da so brambni zakoni sprejeti. Marsikateri minister ue bi mogel spati v takem položaju. Ali — Khuen Hedemry se zabava. On je bil od nekdaj prijatelj ..intimnih zabavic", kjer ni treba neprenehoma paziti na pravila etikete. V Zagrebu so bili taki sestanki večinoma v banski palači ali pa pri kakšnem zaupnem prijatelju. Budimpešta pa je že „vele-mesto“ in šege so tam svobodnejše. Kdor je šel pred kratkim ob prvem svitu mimo kavarne „Palermo“, je tam v krogu kakšnih 40 poslancev „muukačke stranke-, seveda samih odličnjakov, lahko opazil njega ekscelenco gospoda ministrskega predsednika. Družba je bila izvrstno razpoložena, šampanjec je tekel potokoma in cigani so igrali. Kjer se toči šampanjec, tam so nebesa; kjer igrajo mad-jurski cigani, tam so devetkrat nebesa. Tudi Khuen Hedervary se je kmalu tako počutil, kakor je prav na takem prostoru. Šef kabineta si je dal od ciganov zaigrati svojo — tačas najljubšo pesem: „Tri cekine . . . reci, da me ljubiš . . .“ Ognjevita igra ga je dvigala in dvigala, pa je zapel prelepi tekst. Gospodje poslanci, večinoma grofi, baroni, so po zaslugi aplavdirali, kajti Khuen Hedervary ima še zmiraj prijeten glas. Tretja jutranja ura je minila, ko se je zabava končala.
Ali prišel je epilog. Par dni pozneje je
dobil kavarnar vabilo na policijo in tukaj so mu povedali, da ima zaradi motenja nočnega miru plačati 50 kron. Mož se ni in ni mogel spomniti, da bi bil kdaj motil nočni mir, ker ni nikakršen razgrajač. Tedaj ga je policija opomnila, da so cigani pri njem igrali do 3. zjutraj.
Kavarnar je debelo pogledal. To je že bilo res. Ali policija ne more zahtevati, da bi pokazal vrata ministrskemu predsedniku, kadat zahteva, da naj mu igrajo cigani. Tega policija tudi ni zahtevala, toda policija je oblast, kavarnar je odgovoren in kazen je kazen, če jo bo res moral plačati, je seveda drugo vpra* šanje.
To pa je tisto, kar tudi deloma pojasnjuje Khuenove uspehe na Hrvaškem. Khuen je veseljak, Hrvatje pa ljubijo veselje, vsaj tisti, ki imajo doslej besedo v naši politiki. Bujno vince, napitnice, pa še ciganska banda — što bi srce više?! Zato pa tudi čemerni Tomašič nikoli ne bo dosegel svojega „duke“ in _mae-stra“.
Pošljite naročnino, če je še niste!
NOVICE.' "*
I
* Sd. Schumeler je bil [pri zadnjih državnozborskih volitvah izvoljen za poslanca v dveh dunajskih volilnih okrajih. Sedaj je na« znauil predsedstvu poslanske zbornice, da obdrži svoj mandat za volilni okraj Leopold-stadt II. Mandat volilnega okraja Ottakring je odložil in bodo razpisane nove nove volitve.
* O nesreči na železnici t Podsu-sedu nam poročajo: V sredo zvečer se je zgodila v Podsusedu velika nesreča na progi Zidani most—Zagreb. Pri čuvajnici štev. 47 gre glavna cesta čez progo. Okrog 11. zvečer 86 je pripeljal težko obložen voz zagrebške pi-vame in ker je bila pregraja odprta, je hotel če* tir. Tisti trenotek pa je prisopihal vlak štev. 505, ki vozi iz Zidanega mostu v Zagreb. Voz ni mogel nazai, vlak se ni mogel 'ustaviti in nesreča je bila gotova. Učinek je bil Btrašen. \ lak je vrgel voz s tira. voznik Josip Pintarič in hlapec Josip Škornjak pa sta zletela v velikem krogu na progo. Pintarič je bil takoj mrtev, Škornjaka pa so morali težko poškodovanega odpeljati v bolnišnico. Enemu konju se ni zgodilo nič, drugi pa je takoj poginil. Delavci iz cementne tovarne so takoj prihiteli na pomoč, ali veliko se ni dalo pomagati. Kriv bo seveda čuvaj, ki je pustil pre-grajo odprto. Ali v resnici je krivda vse drugod. Službo je imel neki delavec, ki je bolj kmet kakor železničar in je ob sedanji neznosni vročini ves dan delal na progi. Po noči pa naj bi tak izmučen človek še opravljal
UAKS1M GOKKIJ:
Mati.
Socialen roman v dveh delih.
Po tovarni in predmestju so frčali letaki, razlagajoči pomen tega praznika, in celo od propagaude nedotaknjena mladina je govorila:
— To pa moramo !
VjesovšČikov se je mrko smehljal in vzklikal :
— Čas je! Kaj bi igrali slepe miši!
Fjodja Mjazin se je zelo veselil. Močno je
shujšal in s svojimi nervoznimi kretnjami in besedami je bil podoben škrjancu v kletki. Vsepovsod ga je spremljal tihi in 2a svoja leta preresni Jakop Somov ki je delal sedaj v mestu. Samojlov, ki je v ječi še bolj pordel, Vasilij’ Gusev, Bukov, Dragunov in se nekateri drugi so dokazovali potrebo za oborožen nastop, a Pavel, Andrej, Somov in drugi so se prerekali z njimi.
Od časa do časa se je pokazal Jegor, ves izmučen, potan tei sopeč, in se šalil:
— Delo za preobrazbo sedanjega reda je
—	velika stvar, ampak za pospešitev si moram kupiti nove čevlje! — je dejal kažoč na svoje razcapane in premočene člzme. — Moje galoše so tudi neozdravljivo raztrgane, in vsak dan si premočim noge. Prej nečem v lemljo, dokler se javno in odkrito ne odpovemo staremu svetu; zato odklanjam predlog sodruga Samojlova o oboroženi demonstraciji in predlagam, da me oborožite b čvrstimi čevlji,
ker sem globoko uverjen, da je to za zmago socializma koristnejše kot najhujše klanje! . . .
Z enako šegavimi besedami je pripovedoval delavcem zgodbe, kako se je narod v drugih deželah trudil olajšati svoje življenje. Mati je rada poslušala njegove besede in so nanjo napravljale čuden vtis. Najhujši sovražniki ljudstva, ki so ga najsilnejše in najpogosteje varali, so bili majhni in lakomni, brezvestni in prekanjeni človečki, okroglih trebuhov in rdečih lic. Če jim je življenje pod carsko oblastjo postajalo težko, so spuntali ljudstvo zoper carsko oblast, a ko se je ljudstvo vzdignilo in uztrgalo oblast kraljem iz rok, so ti človečki z zvijačo pograbili oblast v svoje roke in pognali ljudstvo v njegove bajte, če pa se je bojevalo z njimi — so klali ljudi po stotinah in tisočinah.
Nekoč je zbrala svoje misli in mu načr-tala sliko življenja, zasnovano po njegovih besedah; v zadregi se je zasmejala in tvprašala: j — Ali je vse tako, Jegor Ivanovič?
Zahohotal se je, obračal oči, zasopel in si otiral prsi z rokami.
— Vse je tako tetka 1 Za roge ste pograbili zgodovinskega bika ... Na tej zamazani podlagi je nekaj okraskov, t. j. našivov, ki pa stvari prav nič ne izpreminjajo. V resnici so ti tolstotrebušniki glavni krivci in najstrupenejši mrčes, ki žre ljudstvo. Francozi jim čisto primerno pravijo: buržoa. Le zapomnite si, \juba tetka, buržoa. Žro nas in izsesavajo i<: i
— Bogatini, kaj ne? *— je vprašala mati
— Tako je! To je njih nesreča. Vidite,
če pomešate otroku med jed nekaj bakra, ustavite rast njegovih kosti, in vse svoje žive dni ostane pritlikavec; in če trujete človeko zmladega z zlatom, ostane duša njegova pritlikava, slabotna in siva, kakor žoga za pet kopejk . . .
Enkrat je dejal Pavel Jegorju:
— Veš, Andrej, najbolj se še šalijo ljudje, ki jih srce boli . . .
Malorus je molčal in mežikajoč z očmi je čez nekaj časa odgovoril:
— To ne bo tako l če bi imel prav, vsa Bu-sija bi umirala od smeha ...
In pojavila se je Nataša, tudi ona je sedela v ječi, v nekem drugem mestu, a to ji ni nič škodovalo. Mati je opazila, da je Malorus v njeni družbi postal veselejši, vsevprek se je šalil in dražil tovariše s svojo mehko zlobnostjo. A kedar je odšla, je začel žvižgati svoje neskončne napevd, hodil po izbi semintja in otožno šaral l nogami po tleh.
Pogosto je prihajala tudi Saša, zmerom čemerna in še rezkejša in še bolj robita kot prej.
Ko jo je Pavel nekoč spremil do veže, ne da bi žaprl duri za seboj, je mati čula uren pomenek:
— Ali bodete vi nosili prapor? — je tiho vprašalo deklfe.
— Jaz.
— Gotovo?
— Seveda! To je moja pravica.
— Ali hočete spet v ječo?
Pavel je molčal.
— Ali ne morete ... je začela in obstala.
— Kaj ? — je vprašal Pavel.
— Odstopiti drugemu . . .
— Ne! — je glasno ogovoril.
— Pomislite ... vi ste najvplivnejši .. . radi vas imajo ... vi in Nahodka sta prva tukaj ... kaj vse moreta koristiti, če sta na svobodi . .. pomislite! A za to vas pošljejo ... daleč ... za dolgo 1
Materi se je zdelo, da zvenita v glasu dekleta znani čuvstvi — strah in bridkost. In Sašine besede so ji padale kakor ledene kaplje
v	srce.
— Ne, odločil sem se! — je dejal Pavel,
—	Od tega ne odstopim za nič!
— Tudi če vas jaz prosim,., če jaz...
Pavel jo je bistro in zelo strogo zavrnil :
— Tako ne smete govoriti ... kaj hočete ? Tako ne smete!
— Človek semi — je tiho dejala.
— Poštena ste! — je tiho odgovoril Pavel, z glasom, kakor da bi lovil sapo. — Dragi ste mi ... da! In zato . . . zato ne smete tako govoriti . . .
— Zb gora! — je dejala dekle.
Po ropotu njih peta je mati ugenila, da je urno odšla, zbežala. Pavel je odšel z njo na dvorišče
Težek strah je davil materini prsi. Bazu-mela ni, o čem sta govorila, a čutila je, da jo čaka novo, veliko goije. Njene misli so se ustavile ob vprašanju:
_______________________ (Dalj«.)
težko in naporno službo čuvaja, za 1 E 80 v na dan I Kako naj si tako zbit človek ukazuje, da ne sme zadremati ? Da to ni mogoče, bi morali razumeti izkoriščevalci zaradi katerih se bo moral pokoriti ubogi delavec.
* Papež se razburja radt zadnjih rolitev. Vest o sijajnih zmagah rdeče internacionale pri zadnjih volitvah na Dunaju je razvnela živčevje »svetega očeta1*. »Berliner Ta-geblatt1* poroča, da namerava papež v obliki pisma na dunajskega nadškofa strogo pokarati krščansko-socialno stranko, ker je s svojo mlačnostjo in needinostjo omogočila zmago sovražnikov svete cerkve. Še nemilost papeževa bo zadela razne Gessmanne in Weisskirchnerje!
* Financarjem Izpred nosu. Zadnjo soboto je zagrebška financa dobila ovadbo, da se z večernim vlakom iz Broda vtihotapi v Zagreb velika množiua bosanskega tobaka. Seveda so potnike na zagrebškem kolodvoru z vso skrbjo sprejeli in preiskavah številni finan-carji. Mimo teh sta prišla tudi kmet in kmetica s trškima košarama, naloženima s sadjem tako zvrhano, da bi kmalu po tleh padalo, in sicer je imel eden hruške, drugi pa breskve. Financarji so ju pustili pri miru; toda ko so kmalu nato videli, da si je kmečka dvojica najela fijakerja in se hitro odpeljala, se jim je začelo svitati, tembolj ker preiskava potnikov ni imela nobenega uspeha. Zasledevali so stvar in doguali, da sta jim kmet in kmetica pod breskvami in hruškami res pred nosom odnesla lep tovor tobaka — kam, pa le niso zvedeli. Zagrebški kadilci pa se fiuauci škodželjno smejejo.
* Nemški eesar Viljem II. tožen. V
Budimpešti vzbuja splošno pozornost tožba, ki jo je vložil pri deželnem sodišču neki B r o -s c h e proti nemškemu cesarju Viljemu
II.	Brosche je bil popreje član orkestra na kraljevem gledališču v Hannovru ter je moral pozneje vsled bolezni izstopiti. V tožbi zahteva od cesarja kot privatne osebe pokojnino, češ, da ga je sprejel v gledališko službo, ki je njegovo zasebno podjetje. Brosche je s svojo zahtevo proti tej kronani glavi že pogorel pri nemških inštancah in je tudi malo upanja, da mu pomorejo ogrski sodniki do pravice.
* Nova palača za dumo. Upravni odbor ruske dume je pri večkratnih popravkih spoznal, da je tavrijska palača, ki služi zdaj dumi za zbornico, že popolnoma nerabna, pa hoče predlagati, da se zgradi novo poslopje za dumo.
* Magistratni uradnik umoril ženo.
V	Berolinu so zaprli 42 let starega magistrat-nega uradnika, Otona Sternbdcka, ker je bil na sumu, da je umoril svojo ženo. V zaporu je priznal zločin.
* Smrt na drevesu. V nemščini se pra-
vi	„priti na zeleno vejo1*, če se kaj doseže, zlasti če si človek zagotovi obstanek. V sten-dalskih šumah so te dni našli približno petdesetletnega človeka, obešenega na drevesu. V žepu je imel listek z besedami: »Končno prihajam na zeleno vejo. Pokopajte me, kjer me hočete. Brezdomovinec". . . Kdo ve, kakšna tragedija se je tu končala. In kdo bi jih vse seštel.
* Princesa Chimay zopet ločena. Pariško civilno sodišče je dovolilo ločitev Klare Wards, bivše princese Chimay, od njenega moža, nekdanjega sprevodnika vegunske železnice, Bicciardija. Kakor znano, je bil njen prvi mož princ Chimay. Temu je ušla s ciganskim goslarjem Bigo Jancijem, njen tretji mož je bil Bicciardi. Ta zakon je vztrajal sedem let. Lani pa jo je zadnji mož zasačil s komornim slugom,, pa je zehteval ločitev zakona, katero je sodišče zdaj dovolilo.
* Honorarji angleškega časnikarja. Na Angleškem imajo časnikarji, ki so kaj vredni, plače, ki daleč presegajo ministrske dohodke. Ali tudi najglasovitejši pisec uvodnih člankov se ne more kosati s Court Newsma-nom. Ali njegovo pero se ne odlikuje s posebnimi pisateljskimi talenti, Poročila, ki jih
Siše, so suhoparna, da ne morejo biti bolj. lož je dvorski poročevalec. Njegov predhodnik je pred leti odšel kot večkraten milijonar v pokoj. Po stari šegi je morala vsaka oseba, katera je bila v dvorskih poročilih imenovana, plačati poročevalcu soveren, to je 24 kron. če je bil na dvoru ples, kjer je navadno 1200 gOBtov, je bil Court Newsman drugo jutro za
50.000	kron bogatejši. Povrh dobiva stalno
!>lačo iz kraljeve blagajne, pa honorarje od istov, ki objavljajo njegova poročila. Soveren-sko takso je kralj Edvard odpravil, namesto nje je vpeljan prostovoljen donesek, ki ga plačujejo dvorski gosti. Vendar presegajo dohodki tega reporterja še danes dohodke političnih urednikov »Timesa" in drugih svetovnih listov.
Ljubljana in Kranjsko.
—	Dunajski dopisnik „S1ot. Naroda"
piše o taktiki Bybafa in Gregorina ter o dvoumni izjavi pol. društva »Edinosti" sledeče: »Tržaški Slovenci je ne morejo odobravati in vsak dan jih bo znova podučil, da sta oba poslanca prav v zadnjem trenutku še storila korak, ki ju je obvaroval največjih ponižanj. Od dne do dne se kaže bo(j jasno, da ni »Urv.-slov. k." ničesar drugega, kakor
velika klerikalna organizacija, ki si je vsled nadkriljujoče taktike svojega voditelja s pomočjo par neprevidnejših poslancev neklerikalcev, konkretno s privezanjem »Narodnega kluba", nadela krinko jugoslovanske, ali vsaj slovensko-hrvatske enote. Pred par dnevi se je vršil v Zagrebu shod, na katerem se je sklenila fuzija vesoljnega jugoslovanskega furtimašstva; Frank, Stadler in dalmatinski »žlindraši" so si podali tam k skupnemu delu roke. »Hrv.-slov. k." pa je pozdravil to družbo v imenu Jugoslovanstva, poslal ji za predsednika svojega člana Prodana. V boju za narodno stvar osiveli politiki, poštenjaki, katerim je že samo ime dr. Franka zopern spomin na mnoge žalostne dogodke narodnega boja, dr. Laginja, profesor Spinčič, profesor Mandič so temu zborovanju kumovali. Izročeni so na milost in nemilost dr. Šušteršiču." Zdi se nam, da se to precej razlikuje od nazorov, ki jih je izražalo ljubljansko uredništvo »S. N." po izstopu Tržačanov iz Šušteršičevega kluba. Zlasti se nam pa zdi, da se to veliko bolj približuje tistim nazorom, ki so bili razloženi v našem listu, ko se nismo dali premotiti po prisiljenem izstopu Rybara in Gregorina. Ce nam liberalci ne verjamejo, da jih dična Tržačana danes desetkrat bolj sovražita kakor vso Šušteršičevo gardo, se bodo pa že še prepričali.
— V »Slavisehes Tagblatt" je objavil dalmatinski poslanec Tresič Pavišič članek o zgodovini Šušteršičevega »Hrvatsko-sloveuskega kluba", ki je naravnost uuičevalen za Rybafe-vo neodkritosrčno politiko. Tresič piše med drugim:
»Že na našem prvem sestanku (v nedeljo, 16. t. m.) se je govorilo samo o enotnem klubu in dr. R y b a F a smo takoj spoznali v vlogi posredovalca med dr. Šušteršičem in nami (hrvaškimi in srbskimi neklerikalnimi Dalmatinci). Videli smo tudi, da se je dr. Bybaf v vprašanju skupnega kluba že postavil na trdno stališče, katero smo mogli pojmovati le tako, da je naš tržaški tovariš poklican, samo naznaniti nam pogoj e za naš vstop v skupni klub. Ti pogdji pa so bili izgotovljeni, ne da bi se bil kdo z nami sporazumel"
Ali to še ni vse. Tresič pripoveduje, kako je prišlo, da je bila za predjesensko zasedanje združitev vseh jugoslovanov nemogoča, pa so Dalmatinci priporočili primorskim poslancem začasno le tako zvezo, da bi mogli tudi neklerikalni jugoslovanski poslanci dobiti mandate v odsekib. Tedaj pa so na svoje začudenje zvedeli, da so Primorci v tem oziru že dosegli sporazum s Šušteršičem. To je pač dovolj jasno. Vsa taktika Primorcev napram Dalmatincem in Ravniharju je bila zahrbtna, nelojalna, dr. Rybaf pa je bil duševni oče te politike.
— S katoliškim »Slovencem" se sploh ne more polemizirati, ker so njegove metode tako nepoštene, da bi bilo zanj edino primerno sredstvo, če bi šlo za živo bitje, pasji bič. Lump, ki obrne nasprotniku vsako besedo v ustih, je nesposoben za vsako stvarno polemiko, pa je tudi ne zasluži. Kdor čita »Zarjo" in »Slovenca", se mora sam prepričati, da vodi od škofa stokrat žegnani in na samega Boga se sklicujoči list boj proti »Zarji" kakor navaden falot. Drugače seveda ne more. Zakaj če se hoče list, ki služi interesom aristokratov, prešernih škofov in vero izrabljajočih izkoriščevalcev delati »ljudstvu prijaznega", tedaj si ne more pomagati z argumenti in s stvarnostjo, ampak samo s podlostjo. V tem pa ima »Slovenec" že staro rutino, zakaj laz mu je potrebna kakor zrak za dihanje. Ne prihaja nam misel, da bi na tem polju konkurirali z mojstrom hinavščine Ali tudi Sisifa se nam ne ljubi posnemati. Težko je dresirati leva, nezmiselno je učiti volka, da ne sme klati ovac. Ravno tako je nezmiselno voditi z listom »Slovenčevega" kalibra stvaren boj. Le od časa do časa ga je treba položiti čez koleno, pa mu odšteti, kar gre nepoboljšljivemu pobalinu.
— Društvo za Jamoslovje na Kranjskem si je ogledalo med 11. uro ekspedicijo dne 21. t. m. nad 3 km dolgo grof Falken-haynovo jamo pri Lazah (Planina) ter pripravilo vse za natančne geodetične zaznamke tega razširjenega jamskega labirinta. Ekspedicije so se udeležili društveni udje: Perko (Postojna), Hanke (Planina) in Lahner (Line).
— Obnp pognal dekleta v valove. K tej notici nam še poročajo: Truplo utopljenega dekleta so potegnili iz Save in dognali, da je bila samomorilka Frančiška Brodar, devetnajst let stara iz Selišč. Za natakarico je služila v Rusovi gostilni na Marije Terezije cesti.
— Požar. Iz Starega trgu pri Ložu poročajo: Pred nekaj dnevi je okrog 6. zvečer izbruhnil v vasi Kozarišče ogenj, ki je uničil vozniku Mihi Baragi dva skednja polna krme, gospodarsko orodje ter več težkih vozov. Posestnici Terezjji Strle je pa popolnoma upepelil hišo in hlev s krmo in z gospodarskim orodjem vred. Pri Baragi znaša škoda okrog 8000 kron, zavarovan je bil pa le za 1200 K; Terezija Strle ima nad 8000 K škode, njena zavarovalnina pa znaša 2760 K. Da se je
ogenj omejil samo na gorenja poslopja, je v prvi vrsti zasluga požarne brambe v Starem trgu in pa žensk, ki so morale na pogorišče donašati vode iz oddaljenih studencev, ker je vas Kozarišče zelo slabo preskrbljena z vodo.
— Kranjski avtomobilski klub. V sedanji vročini se tudi ne more dirkati z avtomobili po cestah. Kranjski avtomobiliski klub je nameraval prirediti dne 29. in 80. t. m. večje dirkanje z avtomobili, katero je pa sedaj klubov odbor odložil na nedoločen čas z ozirom na prehudo vročino.
— Ponočni napad. Posestnikov sin Jože Zakrajšek iz Podporice se je okoli polnoči vračal iz Št. Jurja domov. Blizu domače vasi ga je zahrbtno napadlo pet vaških fantov in s poleni tako preteplo, da je obležal vsled mnogih poškodb na cesti. Prenesli so ga domov in sedaj toži tudi o notranjih prsnih bolečinah in hudem glavobolu,
— Nezgoda. Dne 24. t. m. je peljal hlapec Matija Mavec, ki služi pri posestniku Stularju na Jezerskem, voz lesa na kolodvor v Kranju. Voz je bil preobložen. Vsled tega niso mogli konji zmagovati strmega klanca pri Jelenovi gostilni in ker so tudi zavornice odrekle, je zdrčal voz nizdol z groznim ropotom proti Babičevi kovačnici. Konji so se močno potolkli.
— Nesreča pri kopanju. Dne 25. julija zvečer sta se kopali v Kolpi učiteljici Pe-pica Pišlerjeva in Nosanova iz Kužlja. Komaj sta prišli v vodo, ki je bila ravno globoka, se je Pišlerjeva, ki ni znala plavati, spustila malo preveč v vodo. Nosanova, ki je plavalka, pa za njo. Za nekaj hipov je opazila, da se Piš lerjeva že potaplja. Hotela ji je priskočiti na pomoč, a iz samega strahu rešila je komaj sama sebi življenj. Na klicanje na rešitev ni ni bila nobena pomoč pri rokah in nesrečno dekle je utonilo.
V	vročem poletnem času ni boljše pijače, nego je kava, kateri je pridejana Kolinska kavna primes. Taka kava ima izvrsten okus, prijeten vonj in lepo barvo in je v tem oziru nobena druga he prekaša, da, niti od daleč ne doseza. Naše gospodinje so se že vse oprijele Kolinske kavne primesi, ker so izpre-videle, ia je ta kavna primes med vsemi kavnimi pridatki v resnici najboljša. Najboljša pa je Kolinska kavna primes zato, ker je napravljena iz najboljših in skrbno odbranih surovin in izdelana po načinu, ki se je v dolgoletnih preizkušnjah obnesel kot najboljši. Našim gospodinjam Kolinsko kavno primes prav toplo priporočamo.
Elektrokinematograf »Ideal" Franc Jožefova cesta št. 1. Hotel pri Maliču. Vsak torek, petek in soboto nov spored! Ob ugodnem vremenu bo poslednja večerna predstava ob 9. na velikem vrtu'. Spored za soboto 29., nedeljo 80. in ponedeljek 31. julija. Polž. (Znanstveni naravni posnetek, prav poučen film). Billyja boli želodec. (Jako komično). Abrahama Lincolna velikodušnost (Zanimiva ameriška drama.) Helgoland. (Prekrasen naravni posnetek). Missv Harry »kačja deklica". (Variete v barvah). Ženitovanje med klobasami. Dodatek k večernemu sporedu od 7. do 8 '/2 in od 8 '/2 do 10., ob ugodnem vremenu zadnja predstava na vrtu. Divja noč. Velezanimiva slika iz življenja v dveh delih, ki jo igrajo člani gledališča Revue v kodanju in ki nam nudi pogled v nočno žižljenje velikoga mesta. Predstavljanje traja pol ure.
Sanitetni svetnik dr. Kunze, Halle na S., sporoča: Ženskam, ki že leta trpe na težkem odvajanju, predpisujem zjutraj in zvečer vsakokrat kako četrt kozarca naravne Frane Jožef-ove grenčice, kar ima izvsten uspeh in brez bolečin. Vsakokrat se pojavi zboljšanje teka, ki je v vseh slučajih še v zvezi s splošnim zboljšanjem počutnosti.
Jesenice.
— Ljudski shod na Jesenicah. V ne
deljo, 30. t. m. se vrši na Savi »pri Jelenu" popoldne ob 3. javen shod z dnevnim redom: 1. Sedanji politični položaj. 2. Stanovanjske razmere na Jesenicah in bratovska skladnica.
O	prvi točki dnevnega reda poroča sodrug A. Kristan iz Ljubljane, o stanovanjskem vprašanju in bratovski skladnici pa domači sodrugi. Ker je zadeva, o kateri se bo razpravljalo, zelo važna, opozarjamo savsko in jeseniško delavstvo in delegate bratovske skladnice, da se shoda polnoštevnilno udeleže 1 Sklicatelji.
— Jeseniške volitve in klerikalci. Sedaj, ko so naši klerikalci do dobrega z agitacijo obdelali svoje backe za občinske volitve, sedaj ko so z dopustnimi in nedopustnimi sredstvi pobrali vsa pooblastila, in ko so se do dobrega domenili s tovarniško nemško-nacio-nalno kliko, sedaj se jim pa naenkrat mudi. Takoj hočejo imeti občinske volitve. Okrajno glavarstvo opozarjajo, da naj takoj zaukaže razpis volitev. Mi smo pa mnenja, da okrajno glavarstvo ne sme in ne bo poslušalo diktata jeseniških klerikalcev, temveč da bo upoštevalo tudi druge stranke, ki so z utemeljeno pritožbo protestirale zoper volilno delo gerenta Čebulja. Upamo, da bo ugodilo naši upravičeni zahtevi, da se vse volilno delo odvzame gerentu Čebulju in ovrže. Vse delo naj prevzame nepristranski komisar, ki naj pravilno sestavi nov
volilni imenik. S tem bo ogromni večini vo-lileev vstreženo.
— Jeseniški somišljeniki, kupujte naše delavsko glasilo, ki neustrašeno brani naše delavske interese in ki prinaša redno vesti iz Jesenic in Save. »Zarja" se dobiva v trafiki na kolodvoru.
— Neznosna vročina je vladala tudi te dni na Jesenicah. V tovarniških oddelkih ni bilo obstati. Delavcem je pot kar curkoma lil z obraza. Toplomer je kazal do 37 stopinj.
—	Za gospodo, ki se zabava in pohajkuje po letoviščih, vročina najbrž ne bo tako neznosna.
Tržič.
— Odbor tržiškega podpornega dru-Jtva čevljarskih pomočnikov je na komando čevljarskega mojstra Pretnerja vzel v zaščito čevljarskega mojstra Jos. Klofutarja. Ker smo v »Zarji" obelodanili njegove teroristične mahinacije ob zadnjih državnozborskih volitvah, ki spadajo pod kazensko sankcijo zakona o volilni svobodi, je odpovedal imenovanemu društvu svojo — podporo. Junaki v tem odboru so koj zlezli pod klop. Ali niso s tem jasno pokazali, da bi za groš izdali ti klečeplazci svoje in svojih tovarišev pravice? Klofutar se sam — v svesti si svoje krivde — ne upa zagovarjati, zato pa tembolj besni njegov brat, češ kdo je raznesel poročilo o tajnem posvetovanju, ko so ugibali, kako bi izsledili tistega, ki je kritiziral njihovo ravnanje. Da si Tinče ne bo belil po nepotrebnem glave, povemo da se je baš njemu enkrat jezik preveč razvozljal, ko je pregloboko v kozarec pogledal; pa Jožefarji, ki so mu svoj čas stavili za pogoj, da se odpove pijači, mu tega itak preveč ne zamerijo. — Tudi Klofutarjevi teti svetujemo, da lepo jezik za zobmi drži; ljubo bi ji gotovo ne bilo, če tudi mi katero rečemo . ..
Tržlškl cerkveni pevci se sramujejo svojih somišljenikov, ki so jim ob priliki pojedine napravili s pretepom brezplačno zabavo. Zatajili so jih kot Judež Kristusa, češ saj niso naši, akoravno so dotični trije vedno imeli glavno besedo, če bi se na naši priredbi kaj takega pripetilo, bi bili provzročitelji gotovo naši, pa če bi bil sam župnik. Radovedni pa smo, katerim socialnim demokratom so orožniki s puškinim kopitom rebra šteli? Njihovo kričanje že razumemo, ker vemo, da bi radi od sebe odvrnili pozornost. Saj ravno preroki abstinence komaj čakajo, da je v Lomu kaka svatba, kjer ga potem sekajo toliko časa, da jim kdo luč ugasne — to se je namreč dogodilo nedavno tega g. kaplanu Goletu.
Idrija.
— Vojaške vaje v Idriji. 20. lovski bataljon, ki bo štel 320 mož, 28 častnikov in 16 konj pride 17. avgusta v Idrijo, kjer ostane tudi 18. avgusta, da praznuje cesarjev rojstni dan.
— Vojaški cestni ogled se vrši meseca avgusta v logaškem političnem okraju.
— Stavbeni ogledi v Idriji so se vršili 22., 24. in 25. julija. Komisija, obstoječa iz župana s. I. Štravsa, svetovalca s. Jazbarja ter občinskih odbornikov s. Velikojne, Uršiča in gg. Klemena Penkota, Vitovša in Modrijana je pregledala vse kanale, vse vodovodne naprave ter obč. ceste ter vzela vse prošnje in pritožbe na znanje. Starešinstvo bo pretreslo vse te prošnje in pritožbe v svojih sejah ter odredilo vse potrebno z ozirom na proračun mestne uprave za I. 1911.
— Načrti za zidavo idrijske uove mestne klavnice so potrjeni od c. kr. okr. glavarstva v Logatcu. Kdaj se bo klavnica zidala, je seve vprašanje časa in denarja. Veljala bo okrog
150.000	kron. Dosedaj je v proračunu 16.000 kron, bilo je 20.000 — ali klerikalni rekurz pa je 4000 kron odbil. Kdaj bo 150.000 K skupaj —? Bo treba še nekaj rekurzov!
Današnji številki prilagamo poštne položnice in prosimo vse cenjene naročnike in prijatelje, da takoj obnove naročnino.
Štajersko.
 Orožnik prestrelil človeka. Iz Bre-
žič nam poročajo: Posestniku Travnikarju iz Malega vrha pri Brežicah je bilo pred tremi meseci prodano na javni dražbi vse posestvo in pohištvo. Ker ni bilo kupcev, je bilo prodano po mrtvi ceni. Travmkar pa ni hotel zapustiti svoje domačije, vsled česar je sodnija ooločila, da ga šiloma vržejo na cesto. Dne 25. t. m. sta prišla sodnijski sluga in orožnik v spremstvu občinskih mož na Travnikarjevo domovje in zahtevala, da se umakne novemu kupcu. Travnikar je izjavil; Glavo za glavo! Rajše obležim na licu mesta mrtev, kot da bi zapustil svoje domovje. Nato se je splazil na streho, odkoder je s samokresom streljal na neljube goste; vsled tega je orožnik oddal nanj tri strele: enega v prsi, drugega v pleča in tretjega v zgornjo plat noge. Potem so Trav-nikarja naložili na voz in odpeljali v bolnico v Brežice, kjer se bori s smrtjo. Vse ljudi, ki so videli v okrvavljene rjuhe zavitega ranjenca je pretresla groza. — Dne 27. t. m. se je pripeljal v svrho preiskave orožniški poročnik in se podal z orožnikom na lice mesta.
H. Suttner, Ljubljana
Mestni trg (nasproti rotovža) in Sv. Petra c. 8.
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
=== Pripravna birmanska darila.-----------------
Lastna tovarna ur v Švici. Tovarn, znamka IKO.   ....... Ceniki	zastonj	in	poštnine	prosto.
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo Tolstovrško slatino,
ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene In organizacije 20 v, kamor naročnik določi.
Naslov: Tolsto viška slatina, pošta Guštanj, Koroško, n«f 1<= t-m	■"	Prenočlžče-	0 g) 0 Svoji k svojim!
Trst
—	Neresnice se ne moreta otresti Rybar in Gregorin niti tam, kjer ju živ krst in nobena potreba ne sili, da bi postavljala resnico	na	glavo. V	svojem pismu volilcem
pravita,	da	„se jima	je posrečilo p r i d	o -
biti za idejo kooperacije »Hrvat-sko slovensko zajednico". To je spet očitna farbarija. Pridobila sta Susteršičevo »za-jednieo“ edino za to, da ju je sprejela pod svojo komando, odtod do „koopera-cije“ je pa še daljava kakor od zemlje do zvezde Sirius. Kooperacija se pravi sodelovanje, fikupno delovanje; v Hrvaško slovenskem klubu pa sta imela Bybar in Gregorin enostavno
u b o g	a t i , k ar s	k 1 e n e v e 6 in a ;	večino pa je	imel Šušteršič, ne pa Bybar	in
Gregorin. Ce se bodo dali okoličauski in kraški volilci res na ta način farbati. tedaj bi bi morali njihovo naivnost res obžalovati.
Maščevanje. Kdor n' ^il s tržaškimi slovenskimi narodnjaki še nikdar navskriz, ta ne more poznati njihove *'obnosti. Poreci jim, da Be z njimi ne strinjaš, poagitiraj proti njim, poskusi izreči dvom o pameti najbolj zabitega ■narodnjaka, pa boš bojkotiran, zasramovan in zaničevan na vekov veke. Kaj so na primer naredili najboljši tržaški slovenski socialistični agitatorji? Vneti socialisti so, idealno navdušeni za veliko človečansko idejo in dosledni svojim idejam so za socialistično idejo agitirali in agitirajo. Kaj hočete bolj moralnega in lepšega, kot je dejstvo, če človek deluje dosledno po svojih načelih? Pa je zagrmelo v „Narod-nem domu" in na mah so bili naši najdejavnejši sodrugi največji razbojniki celega sveta. Po cesti so narodnjaki za njimi pljuvali in na shodih niso bili varni. Zadoščalo je izreči ime Kopač, Jernejčič, Kermolj, Milost, Begent ali katerosibodi ime našega agitatorja, pa je zagrmelo: Vun z njim, dol z njim, po njem i. t. d. Vsak sodrug je bil izdajalec naroda. Socialistično časopisje je bojkotirano. Bojkotirano je vse, kar je socialističnega. Sedaj je prišla vrsta na »Jutro". Ni naša naloga, da bi za „Jutro“ agitirali, ampak povedati je treba, da so nekatere tobakarne odrekle razprodajo „Jutra" na poziv iz narodnih krogov. Kdor ima pogum, povedati jasno svoje misli, takoj po njem. Vseeno je, kdor je. In nam se zdi tako čisto prav. Naj le vsa javnost izve, kakšni so tržaški narodnjaki.
Državni zbor.
Dunaj, 28. julija.
V	današnji seji sta prala notranji in domobranski minister gališko upravo in brutalni nastop vojaštva v Drokobyczu. Sklicevala sta se na zelo dvomljive priče in izpovedi, ki stoje z izjavami verodostojnih očividcev v očitnem nasprotju. Vendar sta oba ministra morala priznati, da velik del krivice na drohobiških do-gododkih pada na politično oblast in na vojaštvo. Med govorom domobranskega ministra, ki se je zelo oblastno in predrzno obnašal, je prišlo do viharnih prizorov. Nemški nacionalci eo kakor blazni ploskali ministrovim izvajanjem, kar je vzbujalo na socialno demokratičnih in rusinskih klopeh veliko ogorčenje.
Bančne predloge so bile sprejete neizpre-menjene, kakor jih je predložila vlada.
*	* *
Predsednik otvori sejo ob enajstih.
Bančna predloga sprejeta.
Po prečitanju došlih vlog otvori poročevalec posl. K u r a n d a razpravo o bančni predlogi, v katero posežejo posl. S c h r a f f 1 (kršč. soc.), Modraček (soc. dem.), K o -1 i s c h e r (polj. kolo) in finančni minister dr. M e y e r. Slednji je razmotrival demokratizacijo bančega kredita; pečal se je predvsem tudi z zadružnim kreditom, ki ga je v najnovejšem času vpeljala avstro-ogrska banka. Nato 80 bile bančne predloge v drugem in tretjem branju sprejete.
Potem nadaljuje zbornica razpravo o drohobiških dogodkih.
Ministrske nespodobnosti.
Za rusinskim soc. dem. V i t j k o m in posl. dr. D n i s tr i j a n s k i m govorita notranji minister grof ,W. i c k e n b u r g in domobranski minister Georgi. Oba „konsta-tirata" da so dogodke zakrivili — ne uradniki in se oborožena sila temveč »brezvestni agitatorji'. Notranji minister izpove, da je bilo ubitih 26 oseb, 55 težko ranjenih. Vsekako so hibe in napake tudi n& strani oblastij, ki pa ne opravičujejo velikega razburjenja na dan volitev. Minister se izjavlja proti izvolitvi po-
sebne parlamentarne komisije in obeta državno pomoč za nedolžne žrtve.
Domobranski minister trdi, da je množica vojaštvo zasramovala in obmetavala s kamenjem. Po »zapriseženih izjavah" civilnih in vojaških oseb je počilo na balkonu bližnje hiše več strelov. Večina moštva, ki je bilo pripravljeno za streljanje, je mislila, da je preslišala komando in je začela streljati posamič, na kar je še drugo krdelo začelo streljati brez povelja. Vsega vkup je bilo od-dauih 94 strelov. Nadporočnik Huttel je skočil pred streljajoče vojake (?) in preprečil na-daljno prelivaoje krvi. Minister trdi, da je bilo vedenje vojaške asistence »vseskozi korektno“(!) izimši stremljanje brez povoda, ki pa je v opisanih razmerah lahko umljivo. Vojno ministrstvo je odredilo sodno preiskavo.
Posl. dr. Liebermann (soc dem.) opisuje dogodke v Drohobjczu in stvarno z nad vsak dvom vzvišenim materialom v roki zavrača in pobija ministrske pripovedke. Svoj govor je končal z naslednjimi besedami: Zbornica se bo še pogosto pečala z gališkimi razmerami. če ostanejo človeška življenja, ki so padla v Drohobyczu, nemaščevana, potem je zbornica omadeževana in oskrunjena pred vsem kulturnim svetom. (Viharuo odobravanje.)
Nato je bila razprava o drohoiških dogodkih sklenjena in za generalna govornika sta bila izvoljena soc. dem. Nemec in Seli g e r.
Ob 9. in 20 minut je zaključil predsed-sednik sejo.
Prihodnja seja bo v soboto z naslednjim redom: 1. Draginja. 2. Ministrska obtožba.
*	* *
Vlada v strahu.
Draginjski odsek je z 29 proti 15 glasovi sprejel predlog soc. demokrata B e u m a n n a, ki pozivlje vlado, da dovoli v smislu avstro-ogrske nagodbe in živinozdravstvenih določb uvoz argentinskega mesa ne glede na ogrsko vlado. Vladi je ta sklep zelo neljub in bo v sobotni plenarni seji skušala izločiti pasus, ki se obrača proti oblastnosti ogrske vlade.
ZADNJE VESTI.
Mesno vprašanje.
Dunaj, 29. julija. Danes se prično v poljedeljskem ministrstvu pogajanja avstrijske vlada z ogrsko zaradi nadaljnega uvoza argentinskega mesa. Ogrsko vlado zastopata državni tajnik O 11 i k in ministerialni svetnik dr.
L e r s , ki sta že včeraj zvečer dospela iz Budimpešte.
Velik požar na Dnnajn.
Dunaj, 28. julija. Ogenj na lesnem skladišču pri kolodvoru Severne železnice je izbruhnil ob pol 8. zvečer. Prva sta opazila železniška nočna čuvaja Franc Nussbauer in Janez F a h c h i n g. Pogorišče obsega dvesto četvornih metrov. Kako velikanska je bila nevarnost, se razvidi iz tega, da so okrog les nega skladišča: Plinarna severne železnice, veliko lesno skladišče, nadalje skladišče petroleja, in premoga. Bavno čez pogorišče so napete brzojav. in telefon, žice Dunaj Berlin ter je naveden močan električni tok Schuckertove tovarne. Vsak doticaj z raztopljenimi žicami bi pomenil gotovo smrt. Gašenje je bilo zelo otežkočeno. Sedem hidrantov, izmed katerih jih je bilo pet Še preveč oddaljenih, ni zadostovalo za ogromno pogorišče. Tudi je bil pritisk preslab. Vzeli so torej ogromne lokomotive na pomoč in iz tenderjev so metale kipečo vodo v ogenj. O polnoči se je zdelo, da je požar lokaliziran, ker se veter obrnil. Ali to ni trajalo dolgo. Zapihal je zopet iz druge strani in ogenj se je vnovič (širil. Šele ob zori je bilo napredovanje ognja res ustavljeno.
Požigalec, ki se je sam ov&dil na policiji, je 34 letni Franc Sshottek iz Biale v Galiciji, kjer je prej imel restavracijo. Ko je tam propadel, je šel za skladiščnika v neko tovarno. S protekcijo ga je neki sedaj vpokojeni višji inšpektor spravil za pisarja k Severni železnici. Zaradi pijančevanja in malomarnosti v službi so mu 7. t. ra. odpovedali in dne 14- je zapustil ' službo. Zažgal je tako, da je zlil četrt litra petroleja na les, pa zapalil. Odšel je brezbrižno. Ko pa je uzrl plamen, ki je bil videti do neba, ga je pretresla groza, pa je zbežal na policijo, kjer so najprej mislili, da im^jo blaznega pred seboj. Izročili so ga deželnemu sodišču. — Škoda, ki se ne tiče železnice, znaša več kakor milijon kron, ali a zavarovalnino je pokrita.
Dunaj , 28. julija. Požar je trajal da-
nes še cel dan, toda omejen na skladišče lesa. Začasno se ceni škoda na milijon kron in se računa, da je okrog 800 vagonov lesa zgorelo, Požarni brambi se je šele danes popoldne posrečilo ogenj popolnoma ugasiti. Pogorišče je dolgo 6500 m in širko 500 m. Pri gašenju je zadobito 19 oseb več ali manj težke poškodbe.
Sanacija južne železnice.
Dunaj, 29. julija. Dne 31. julija se prično ustmena pogajanja med zastopniki vlade in južne železnice zaradi sanacijskega načrta južne železnice.
Razstava v Celovcu.
Celovec, 29. julija. Danes se otvori deželna rokodelska razstava. Sinoči se je pripeljal pokrovitelj te razstave nadvojvoda Karol Franc Ferdinand. Bil je slavnostno sprejet. Priredila se je tudi velika bakljada.
Obstrukcija na Ogrskem.
Budimpešta, 28. julija. Med vlogami so štiri nove prošnje za dopust. Predsednik izjavi, da da vse štiri prošnje na glasovanje, tudi ono poslanca Ostfljja, čeprav jo je pred nekaj dnevi umaknil. 0 tej predsednikovi izjavi se vname burna in živahna debata. Poslanec J u s t h se oglasi k besedi; na vladnih klopeh nastane med njegovim govorom velik krohot. Po dolgotrajnem poimenskem glasovanju zaradi dopustov predlaga predsednik, da se stavi na dnevni red jutrijšnje seje glasovanje o dveh dopustih in, nadaljevanje razprave o brambni predlogi. Predsednikov predlog je bil sprejet.
Kolera.
Trst, 28. julija. Ker je danes poteklo pet dni, odkar se je pojavil zadnji slučaj kolere, se uradno v zmislu določil mednarodne zdravstvene konvencije Trst smatra za kolere prosto mesto.
Split, 28. julija. V Gružu je obolel neki topničar na koleri. V Boki kotorski so doslej zasledili osem slučajev kolere.
Skoplje, 28. julija. V severni Albaniji se močno razširja kolera, posebno v mestu Peči, kjer je doslej umrlo 30 oseb za kolero in se še vedno pojavljajo novi slučaji.
Smrt v Alpah.
I	n o m o s t, 29. julija. Dijaka Alberto Marasca iz Premonta, ki so ga pogrešali že od 20. oktobra 1. 1, so zdaj našli tik pod prehodom St. Giamo v Tešinu. Umrl je vsled mraza. — Iz Vispe so potegnili pariškega župnika Olive v valiških Alpah, Pogrešali so ga že tri tedne.
Češki delavci na Prnskem.
B e r o 1 i n , 28. julija. Dne 1. septembra postane pravomočna prepoved, izdana od zunanjega ministrstva proti češkemu delavstvu na Pruskem. Po tej prepovedi je prepovedano bivanje na Pruskem vsem onim češkim delavcem, ki so se priselili med 1. 1909 in 1910. Ti morajo zapustiti Prusijo do 20. decembra 1.1.; vrniti se smejo šele 1. februarja 1912 ter smejo k večjemu eno leto bivati na Pruskem. Tukajšnje avstrijsko poslaništvo je doslej naštelo 4000 čeških delavcev, ki bodo morali zapustiti Prusijo.
Bavarski regent Luitpold.
Monakovo, 28. julija. »Pfalzischer Kurier", ki je navadno dobro poučen o dvorskih dogodkih, pravi, da člani kraljevske obi-telji v bližnji bodočnosti ne zapuste Monako-vega, ker se je zdravje regenta princa Luit-polda zelo poslabšalo. Oficielno dementirajo to vest.
Konec mornariške stavke.
Amsterdam, 28. julija. Stavka lučnih delavcev je končana. Danes se je začelo zopet delo.
G l a s g o w , 28. julija. V tukajšnji luki je stavka mornarjev in delavcev definitivno končana.
Albanija.
Carigrad, 28. julija. Vlada misli, da se vrnejo Malisori domov, še preden poteče rok, ki jim ga je dovolila Turčija, t. j. pred 1. avgustom. Na noben način-pa ne bo podaljšala roka.
Carigrad, 28. julija. »Jeni Gazeta je poročala, da je Turčija pripravljena napraviti Malisorom nove koncesije. Vojno ministrstvo dementira to vest.
Carigrad, 28. julija. Včeraj so odšle zopet štiri ladje z vojaki in vojnim materialom v Albanijo.
K požara v Carigrada.
Carigrad, 28. jnlija. Policija je dognala, da je bil zadnji požar v trgovski četrt v Stambulu zločinsko delo. Zažgal je armenski tiskarnar. Bagdadlijan, ki je imel tiskarno zavarovano. — Na Faksinskem trgu v Peri so blizu vojašnice našli dve bombi. Policija sumi, da je to v zvezi z zadnjim požarom dasi pravi oficielna izjava, da jo nedeljski požar nastal vsled vročine.
Anglija in Maroko.
London, 28. julija. Časopisje komentira včerajšnji Asquitov govor na zelo railičen način. Važnost se polaga zlasti na nekatere odstavke njegove izjave. Dejal je, da je »ma-ročansko vprašanje" dospelo do točke, kjer bo »naraščajoči meri izzivalo težave, vznemirjenje in skrbi, če se najde rešitev.
O vzrokih in dogodkih ne kaže sedaj preveč natančno govoriti, ker bi to v več kakor v enem krogu izzvalo vznemirjenje." To se pač nanaša na takozvano »konverzacijo" med francosko in nemško diplomacijo in angleški ministrski predsednik je hotel namigniti, da to pogajanje ne teče posebno gladko. Odstavek o kompenzacijah se ne more tolmačiti drugače, kakor da Anglija ne dovoli nobene odškodnine za Nemčijo v Maroku, kjer „vse mrgoli težav."
V	pogajanje zaradi odškodnin v kakšnem drugem kraju zapadne Afrike se Anglija ne misli vmešavati. Zelo jasne so bile Asquithove besede, da je »Anglija od vsega začetka izjavljala, da bi se morala aktivno udeležiti razmotrivanja o položaju, če se ne bi dosegel sporazum v omenjenem zmislu." „To bi bila — je dejal Asquith — naša pravica po algesiraški pogodbi, lahko bi bila naša obveznost v zmislu pogodbe s Francijo iz leta 1904., lahko bi bila naša d o 1 ž -n o s t v obrambo direktno prizadetih angleških interesov." — Bes-noba Asquithove izjave je še povečana s tem, da jo je vodja opozicije Balfour ne le brei kritike vzel na. znanje, ampak ji še dodal nekakšen komentar, katerega ni vlada nikakor naglašal: »Ce so izven te ali kritičarji (v Nemčiji!), preveč zaposleni z doma-se 8 tem olajšuje politika, drugih okolščinah ugovarjala, če so nadalje ljudje, ki menijo, da nas je moči zbrisati z evropskega zemljevida, ker imamo doma težave, tedaj bodi tem ljudem povedano, da popolnoma napačno sodijo ob>-č u tke angleškega naroda in patriotizem opozicije, naj je ta opozicija liberalna ali konservativna."
HISne preiskave.
Pariz, 28. julija. Včeraj je policija napravila hišno preiskavo v uredništvu lista .Guerre Sociale" in v stanovanjih desetih revolucionarjem ter je zaplenila mnogo a n t i -militarističnih spisov. Revolucionarja Meo in Goldschild sta aretirana Policija zasleduje tudi urednika A 1 -merejdo, ki je izginil iz Pariza. (Vzrok je našim Čitateljem znan.)
Položaj v Perziji.
Teheran, 28. julija. Novo ministrstvo, kateremu je na čelu Samsam es Salta-n e h je demokratično. Samsam es Saltaneh, brat bahtjarskega vodje Sardar Asada, je bil v prejšnjem kabinetu vojni minister in je odposlal prvo vojaško ekspedicijo proti Mohamed Aliju v Astrabad. »Odbor za javno varstvo" se je ustanovil po njegovem priporočilu. Obramba glavnega mesta je izročena policijskemu poveljniku Jafremu.
Teheran, 28. julija. Vest iz S a h-r u d a pravi, da so v Turkmeni popolnoma opustošili mesto. Druga še nepotrjena vest pa pravi, da je Mohamed Ali zavzel mesto.
Povodnji na Kitajskem.
Š a n g a j, 28. jnlija. V dolini Jangtsek-janga so velikanske povodnji. V Hankavu ni bilo tako visoke vode, kar se spominjajo ljudje. Jezero Tungting je stopilo čez bregove ter preplavilo vso okolico. Mnogo vasi in polja je uničenih. Voda nosi cele hiše, na strehah pa sede ljudje, ki so se hoteli rešiti pred vodo, in si ne morejo pomagati.
Alžirski roparji obsojeni na smrt
Pariz, 28. julija. Vojno Bodišče za južnozapadni Oran v Alžeriji je obsodilo štiri domačine n a s m r t, ker so dolgo strahovali vso okolico in sistematično napadali koloniste.
ublažila. Balfour je zbornice opazovalci ki mislijo, da smo čimi prepiri in da kateri bi Anglija v
B. Gotzl, Ljubljana
skladišče oblek ir domačega izdelka za gospode in dečke. — Velika izbera tu- in inozemskega blaga za obleke po meri. ==s
Mestni trg st. 19. ■ St&ri trg st« 8« Solidna postrežba. - Vedno nizke cene.
Odgovorni urednik Fran Bartl.
IziUlA in zala?* založba Zarja. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Malo
reklame
Veliko
iiblre
✓
Nizke
cene
Zapomni ne zabi: Bolan ali zdrav,
Le »FLORIAN* rabi, Želodcu bo prav!
je krepčilo želodca,
potrebno v vsaki skrbni hiši!
I
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2*44. *	*	4*80.
Naslov za naročila: »FLORIAN*. Ljubljana.
Postavno varovano.
Sprejme se spreten
- kamnosek -
v stalno delo pri
Josip Cihlar
tvornica cementnih izdelkov v Ljubljani.
gsaes
Gostilna Sojer
v Dravljah št 30 pri Ljubljani
se priporoča za obilen obisk: — Toči se ,... Gossovo marčno pivo
523G5S KSS
Ceno posteljno perje!
   Najboljši češki nakupni vir. ■
Kg. »Ivegi dobrega, pu-ljenegi 2 K; boljšega »•40 K; prlma polbelega
2 80 K, belega 4 K ; belega puhastega S 10 K; veleflnega iiieinobclega, puljenega 6 40 K, 8 K;
fiuha sivega 6—7 K, be-ega, finega 10 K; nal-finejši prsni puh 12 K.
N.rotlla od S kg naprej Iranko.
iz gostonitnega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema glavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm Sir., polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 30 K; puh 24 K; posamezne pernice 10,12,14 in 16K, zglav-nice 3,3 50 in 4 K Pernica 200 cm dolga, 140 cm šir. 13,14 70,17 80,21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm šir 4 50, 5-20 in 570 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega, gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka 12 80 in 14 80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej iranko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. Natan.cen. gratis in fr.
S. Beniscb, Dešenice 758, Češko.
Danes in vsaki dan
v park-hotelu
= TIVOLI =
po dva koncerta Slovenske Filharmonije.
Začetek ob 'h 4. pop. In ob 'h 8. zvečer. Vstop prost. .
Gostilna
pri Rusu
Marija Terezija cesta št. 8
priporoča sl. občinstvu dobro belo in rudeče bizeljsko vino, sveže Dreher-jevo pivo, kakor gorka in mrzla jedila
—	po primernih nizkih cenah. —
Cene primerne, dobra in točna postrežba.
Restavracija Narodni dom
v Ljubljani.
Cenjenim izletnikom kakor tudi domačinom dne 6. avgusta 1911 vljudno naznanjam, da se bo ta dan točilo kakor običajno izvrstno pivo Delniške družbe Žalec-Laški trg, dober naraven dolenjski cviček in beli rizling. Oskrbel bom tudi dobro gorko kuhinjo.
Za mnogobrojen obisk se vljudno priporočam
Emil Keržišnik, restavrater.
Krasen vrt. — Cene razvidne Iz cenikov.
Gramofone
najboljše vrste po najnižji ceni avtomatične, posebno za gostilničarje pripravne priporoča
Ivo Bajželj
Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 11
(Kolizej)
Ravnokar so došle najnovejše slovenske plošče k K 3*50. 1000 igel K 2*—.
FR.KS.KASPER
Ljubljana, Vegova ul., v bližini realke.
Zaloga raznega pohištva,
hišnih oprav za spalne in jedilne sobe, vseh vrst tapeciranega pohištva, naslanjačev, otoms-nov, kakor tudi pisarniških oprav, dalje različnih platnenih in lesenih rolo, žaluzij in železnih valjčnih zastorov. — Velika množina izgotovljenih oprav za spalne in jedilne sobe vedno v zalogi.
Priznalna pisma, ceniki in vzorci na poljubno razpolago.
Restavracija pri Perlesu
Ljubljana, Prešernova ulica 9, poleg glavne pošte
priporoča se sl. občinstvu za obilen obisk. Društvam so na razpolago sobe, salon in vrt za shode, sestanke in razne veselice. Kegljišče se
odda za vsaki čas družbam.
Z odličnim spoštovanjem
Marija Petan.
Milko Krapeš, urar,intT“:Mprifen
sl 7 cenilec v Ljubljani, Jurci-
Zahtevajte najnovejši ilustrovani cenik, ki je „
ravnokar izšel in ga pošiljam poštnine proste. Cev trg Su3. - -- -- --
Delniška družba pivovarna »Union*
 — .....  -	v	Spodnji Šiški pri Ljubljani  -	-=
priporoča svoje izborno
- marčno, dvojno marčno in izvozno pivo -
v sodčkih in steklenicah.	Telefon st. ss.
Telefon št. 53.
Pivovarna Goss dei. dr.
preje Maks Keber v Gdssu
Zaloga v Spodnji Šiški ■■	■■	.	n-
priporoča svoja piva najboljše kakovosti v sodcih in steklenicah
Potniki vsevemo in južno Ameriko
vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
Avstro-Amerikana
Trst-Newyork, Buenos Aires-Rio de Janeiro
m y>-'--.c**	*	i»i»n.fii	i	iin)...ri	.	'mu	p*	ir
z najnovejši mi brzapamiki z dvema vftinteama, električne ral-8 veti ja vo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega pod-nlka preskrbljeno, da dobi dovolj domače krut z sveži kruh, posteljo, kopeij itd.
Odhod parnikov:
V sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dri.
Vsak a vrstna pojasnila dajo drage volje brezslačao prt glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko m Korodko:
Simon Kmeietz, Ljubljano, Kotodv. uL 26.
n -j Vitij