USMERJANJE PRORAČUNSKIH SREDSTEV 
V LETU 1968
Ko govorimo o proračunski politiki naše občine za na-slednje leto, si moramo najprej ogledati rezultate, ki jih dosegamo oziroma jih bomo dosegli letos. V letu 1967 bomo po oceni realizirali za okoli 4 % višje dohodke, kot smo jih predvideli. Ta porast gre v glavnem na račun večjega po-rasta osebnih dohodkov, iz katerih se v največji meri ustvarjajo sredstva za pokrivanje izdatkov proračuna. Pri tem moramo opozoriti na to, da smo ostalim vrstam do-hodkov, kot so prispevek iz osebnega dohodka od obrtne dejavnasti in od intelektualnih storitev, posvečali prav to-
liko pozornosti kot ostalim dohodkom proračuna, kar se odraža v doseženih rezultatih. Rezultati bi bili ugodnejši, če bi bila davčna zakonodaja za področje zasebnega sek-torja obrtništva prožnejša, tako, da bi finančni organ lahko operativno  ugotovil   dosežen   obseg  prometa,   stroškov   in
čistega dohodka, kar bi imelo za posledico zagotavljanje večjih proračunskih sredstev iz tega področja.
Ne glede na to, da smo morali ob sprejemanju prora-čuna za leto 1967 znižati zahtevke posameznih uporabnikov proračuna in jih vskladiti s predvideniini dohodki in če-prav je med letom prišlo do novih zahtevkov, ki jih ob začetku leta nismo mogli predvideti in tudi ne pokriti iz razmeroma nizkih sredstev proračunske rezerve, pa ven-dar ne smemo uporabiti vseh presežkov dohodkov za te namene, če si hočemo zagotoviti nemoteno izvajanje pro-računa v prvi četrtini prihodnjega leta, ko tekoči dohodki ne pritekajo v taki višini, da bi z njimi pokrivali tekoče izdatke. Zato bo nujno potrebno en del letošnjega presežka dohodkov usmeriti v rezervni sklad, da bi si s tem zago-tovili potrebna obratna sredstva, ker proračuni v ta namen ne morejo več najemati bančnih kreditov.
Ceprav danes še ne moremo govoriti o višini sredstev za proračun in za potrebe vzgoje in izobraževanja za leto 1968, bi hotel opozoriti na nekatera vprašanja, do katerih bi bilo treba izoblikovati stališča pri razpravah ob sestav-ljanju predloga proračuna za prihodnje leto.
Za financiranje redne dejavnosti vzgoje in izobraževa-nja bi morali z instrumenti zagotoviti tolikšne izvirne do-hodke, da bo njihov porast nekoliko višji od porasta drugih proračunskih dohodkov v primerjavi z letom 1967. Takšno usmeritev terja po eni strani povečanje zmogljivosti šol, po drugi strani pa izboljšanje učnih pogojev v obstoječih šolah ter izboljšanje materialnega položaja vzgojno izobra-ževalnih ustanov. Izboljšanje pogojev delovanja teh usta-nov bo delno odvisno tudi od racionalizacije dela in ustrez-nosti mreze vzgojno izobraževalnih ustanov, predvsem strokovnega šolstva. Zato bo morala izobraževalna skup-nost tem problemom posvetiti posebno pozornost. Izredno težko stanje v financiranju srednjega strokovnega šolstva bo treba odpraviti tako, da bomo šolstvo vključili v pro-računski sistem, sredstva za financiranje pa zagotovili s povečanjem sedanje stopnje prispevka iz osebnega do-hodka.
Investicije na področju vzgoje in izobraževanja, ki jih bomo financirali iz proračuna, je treba usmeriti predvsem za dograditev v letošnjem letu začete telovadnice pri gim-naziji v Sentvildu, s čimer bomo pridobili tudi prostore za nove učilnice za osnovno šolo in pokrili potrebe po šolskem prostoru v prihodiniem letu. Povečanje zmogljivosti vzgojno varstvenih ustanov bomo lahko zagotovili le ob povezova-nju sredstev proračuna, sklada otroškega dodatka, delovnih organizacij in drugih neposrednih interesentov.
Nadaljevanje na 4. strani
Nadaljevanje  s  1    strani
Za financiranje socianlega varstva, ki predstavlja še ved' no dokaj visoko postavko pro-računa, bo treba nameniti to-likšno udeležbo sredstev celot-nega proračuna, kot jih je to področje imelo v letošnjem letu.
Potrošnjo za delo državne uprave bo treba tudi v nasled-njem letu zniževati. To bo izvedljivo s povečanjem stro-kovnosti kadra ter z uvaja-injem maderruzacije v delu uprave, kar bo imelo za po-sledico ekspeditivnejše in strokovnejše poslovanje de-lavcev v upravi.
V financiranju krajevnih skupnosti ne bo mogoče bi-stveno povečati sredstev pro-računa za njihovo funkcioni-ranje. Še nadalje pa bo treba zagotavljati proračunska sred-stva za udeležbo pri sredstvih
krajevnih skupnosti, ki jih bodo namensko zbrale na osnovi samoprispevkov držav-ljanov, s čimer bomo reševali hitreje predvsem probleme na področju komunale.
Za delo družbenih organi-zacij in društev smo doslej dajali razmeroma veliko sred-stev iz proračuna, čeprav srno pri obravnavi njihovih zah-tevkov poudarjali, da morajo v večji meri zbirati lastne do-hodke. Tako usmeritev naj bi podpirali tudi pri proračunu za leto 1968. Osnova za dode-ljevanje sredstev pa naj bi bili izčrpni programi dela po-sameznih organizacij in dru-štev.
V naslednjem letu bo treba planiratj tudi večja nerazpo-rejena sredstva za pokriva-nje izrednih in nepredvidenih izdatkov, ki bi se med letom utegnili pojaviti.  RIBNIKAR