MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Orodnlitvo In upravai Maribor, Alaksandrova cesta St 13 , Telefon 2440 In 2486 lxha]a razen nedelje bi praznikov vsak dan ob 18. url i Valja mesečno prejemen v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 10 Din r Oglasi po eenlku j Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra- v Uubllanl t Poitnl čekovni račun it 11.409
19
JUTRA!
99
Sovražna razprtija velike Indije
Ozadje bojev med muslimani in indi
Velika, tajinstvena Indija je te dni zopet obrnila nase pozornost sveta. Tokrat pa ni bil Mahatma Ghandi tisti, ki ie povzročil krvave nemire, nastali so sami zaradi nasprotstev in starega sovraštva med verniki obeh velikih ver Indije, med muslimani in indi. Kako krvavi in divji so bil spopadi, dokazuje dejstvo, da je bilo okoli 130 oseb ubitih, Preko 1300 pa ranjenih. Vsa dolga stoletja skupnega sožitja pod angleško nadoblastjo so potekla zaman; starega sovraštva niso odstranila, morda so ga celo še povečala. Skoraj vsako leto se znova spopadejo muslimani in indi, in vselej ugonobi tak spopad nešteto člo-yeških življenj. Vsak povod za spopad ie dobrodošel, pa če je tudi še tako neznaten in za naše pojme nepomemben.
0 sedanjih spopadih v Bombaju pravi angleški liberalni list »Manchester Guardian«, da so nastali zaradi docela smešnega incidenta. Skupina muslimanskih dečkov se je sprla z nekim indom, malim trgovcem. V prepir so se vmešali Pasanti in kmalu se je iz neznatnega incidenta razvila krvava borba obeh sprtih taborov. Ko so prispeli na kraj spopada angleški vojaki, so ležali na tleh že številni mrliči in ranjenci. V Indiji je .vedno tako: preden more posredovati oblast, padejo že mnoge žrtve-
Globino, tega antagonizma je težko doumeti, ako ni znana njegova zgodovina. Vsa narodna in verska nasprotja med raznimi narodi in verami na svetu niso
tako silna in strastna, kakor so ta, ki razdružujejo v Indiji muslimane in inde. To je trajno in globoko sovraštvo, ki sp nikoli ne poleže. To je sovraštvo, ki se je zajedlo globoko v kri vsakega pripadnika prve ali druge verske skupine, sovraštvo, ki se kaže povsod in pri vsem. Na trgu, v vasi in na obrazu vsakega, c«lo najkulturnejšega inda, kadar govori b muslimanih, kakor naposled tudi v vSaki kretnji in besedi muslimana, kadar Ogleda inda. Včasih se človeku zazdi, da so indi in muslimani prav za prav že tako ustvarjeni, da se morajo sovražiti. Njihovi socialni in verski nazori si nasprotujejo, različni so njihove dobre in slabe lastnosti. Kar je enim dobro, to je
drugim slabo, in narobe. K temu pa je treba prišteti še številčno razmerje. In-dov je petkrat več kakor muslimanov, toda poslednji so mnogo bolj ponosni in neustrašni kakor prvi, zato se jim nočejo podrediti. Posledica je obojestranska agresivnost in strah-
Indi cenijo krave, muslimani pa jih z ve ikimi ce»emonijami koljejo. Indi ljubijo glasbo in pesmi, ka,dar časte svoja božanstva, muslimani pa opravljajo svoje verske pobožnosti v globokem molku. To je razlika med džunglo in pustinjo, med strogo izoblikovano družbo in preprostim bratstvom. Prvi so indi, drugi muslimani. Naj si jih ogledamo s katerekoli strani, povsod opazimo med njimi sama nasprotja, same razlike in razprtije. Lord Ronaldshay je povedai resnico, ko je dejal: »Dve veliki skupini živita na prostranem ozemlju Indije medsebojno pomešani, a niti ena niti druga nima v nasprotnem taboru sorodnika, tovariša ali prijatelja!«
Prosvetne in demokratske ustanove niso mogle ublažiti teh stoletnih nasprotstev med indi in muslimani. Nasprotno, širjenje prosvete je še povečalo intelektualno superiornost indov, dočhn so demokratske ustanove še jasneje pokazale muslimanom nevarnost njihovega manjšinskega položaja. Angleška uprava med obemi ni delala razlike in je tudi sedaj ne dela, a s pospeševanjem napredka je nehote še bolj poglobila sovraštvo. Res pa je tudi, da večina v Indiji živečih Angležev simpatizira z muslimani. Angleži cenijo ponosne in samozavestne muslimane. Nekaj je dejal Ghandi na veliko presenečenje pristašev, da Še nikoli ni srečal inda, ki ne bi bil kukavica, pa tudi ne muslimana, ki ne bi bil nasilen. Njegove besede so bile precej resnične, a resnica je tudi to, da Angležem bolj im-ponirajo muslimanski nasilneži kakor indski strahopetci. Po vsem tem je tedaj malo upanja, da bi se sovraštvo med obema skupinama v Indiji moglo odstraniti. Prav zaradi tega pa je nacionalistično gibanje moralo šo vselej kapitulirati, kadarkoli se je uprlo angleški nadoblasti. Skrivnost tajne, da more peščica Angležev obvladovati 300 milijonov Indijcev, nam najbolj pojasnjuje ta spor.
Japonska kriza še ni rešena
Izsleditev nove nacionalistične zarote — Sestava parlamentarne vlade skoraj nemogoča — Nejasen položaj
v Mandžuriji
TOKIO, 23. maja. Policija je odkrila novo organizacijo ekstremnih nacionalistov, o dosedanjih uspehih preiskave pa noče dati javnosti nobenega poročila. Znano je samo to, da nastopa skrajno energično in je doslej prijela in zaprla že več sto oseb. Zatrjuje se, da so zarotniki pri pravijali nove atentate.
TOKIO, 23. maja. Japonska vladna kriza še vedno ni rešena. Pogajanja in konference se nadaljujejo, a sporazum še ni dosežen. Parlamentarne stranke se branijo vlade, kakr šno zahteva vojaški svet, vojaški svet pa ie tudi nepopustljiv. Zdi se, da je Suzuki, ki je pogoje sprejel, naletel pri nekaterih uplivnih politikih svoje stranke na energičen odpor in zato ni mogel izvršiti nalog svojega mandata. Splošno se sodi, da bo pod takimi pogoji težko ali pa sploh nemogoče sestaviti parlamentarno vlado. V soboto je bil pri mikadu v avdienci vojni minister gen. ARAKI, ki je nato posetil starega državnika kneza SAJONIJA in dolgo z njim konieriral.
TOKIO, 23. maja. Mikado je poveril mandat za sestavo nove vlade bivšemu vojnemu ministru in sedanjemu guvernerju Koreje, admiralu MAKUTSITU. Designirani predsednik bo poizkusil sestavit! novo vlado
iz članov konservativne in liberalne stranke. Na Japonskem upajo, da bo na ta način mogoče preprečiti zmago fašizma. Admiral si je kot guverner Koreje pridobil velik ugled in javnost mu zaupa, vprašanje pa ie seveda, kaj poreče k njegovemu delu vojska. Kljub temu upajo, da bo njegova misija uspela.
LONDON, 23. maja. Japonska vlada je povabila vlade Anglije, Fran cije, Italije in Amerike na konferenco v Tokiu, na kateri naj bi se razpravljalo o skupni akciji za zaščito interesov na Daljnem vzhodu.
LONDON, 23. maja. Poročila iz Mandžurije so zelo nejasna. Počim poročajo Japonci, da so generala MAČANGČANGA porazili in ga prisilili, da se umika, pravijo drugo poročila, prav nasprotno. Iz Šanghaja telefonirajo, da je general MAČANG-ČANG pričel novo ofenzivo in občutno porazil japonske in mandžur-ske vladne čete.
ŠANGHAJ, 23. maja. Včeraj je neki kitajski vojak streljal na angleškega vicekonzula GRAHAMA in ga nevarno ranH. Kitajci sovražijo GRA HAMA zato. ker Je svoječasno vodil preiskavo zaradi umora angleškega mlsionarja Fergusona.
Akcija orotl Makedonstvu joil en
Sofijska policija je aretirala 250 Macedoncev — Ozadja umora Mihajlovega — Zahteve časopisja
Fond za reševanje Podunavja
Govor Paula Boncour ja na seji sveta Društva narodov v ienevi o akCIji za rešitev podunavskega pospodarskega
vprašanja
ŽENEVA, 23. maja. V govoru, kate-terega je govoril francoski delegat Paul Boncour na seji sveta Dru. štva narpdov, na kateri se je razpravljalo o poročilu finančnega odbora, je omenil med drugim tudj znatno pomoč, ki jo je Franclja dala podunavskim državam.
v »Frapcija ie bila prepričana«, je dejal Boncour, »da more sedaj, ko je kriza zajela vso osrednjo Evropo, pomagati prizadetim državam samo , splošna rešitev. Zato je tudi predlagala uvedbo preferenčnih carin. Kar se pa tiče finančne pomoči, meni Francija, da vlade držav dolžnic ne bi mogle prevzeti še garancij novih posojil, razen v primeru, če se združijo vsi po-
trebni pogoji za efektno intervencijo. Francija predlaga zato, naj se strnejo vse evropske sile pri delu za enotni cilj: zagotovitev in ustanovitev skupnega fonda, ki naj se porabi za to, da se obnovi v podunavskth državah omajano zaupanje. Francija bi poverila upravo svojega fonda nepristranskemu organizmu, ki bi moral ugotoviti mo-dajkete in tehnične pogoje za vse operacije, ki bodo potrebne. Samo na ta način bi se tudi mogla dati finančna pomoč Avstriji.«
Ob koncu je Urazil Boncour željo, ki se popolnoma strinja z željo zastopnika Anglije, naj bi se člmprej dosegel sporazum med grško vlado in njenimi upniki.	,	  v
VELIK POŽAR V PEČI.
BEOGRAD, 23. maja. V nedeljo je pričela goreti v Peči hiša trgovca Stefanoviča in Popadiča. Ogenj se je naglo razširil tudi na sosedna poslopja in napravil yeč millipno- dinarjev škode.
PRINC PAVLE V ANGLIJI. PARIZ, 23. maja. Princ Pavle Kara-djordJovič je dospel danes v Calais In se odpeljal v Dover.	^_______________
fpominiatts *® c**l»
SOFIJA. 23. maja. V zvezi z umorom prof. DIMITRIJE M1HAJLOVE-GA, predsednika makedonskega komiteja, je sofijska policija preiskala mesto in aretirala vse one, ki niso imeli legitimacij ali zadostnih osebnih izkazi!, v prvi vrsti pa vse take Maeedonce. Doslej je prijela in zaprla že preko 250 oseb.
O umoru in vzrokih umora prof. MI-hajlovegase doznava, da se je pokojnik na vse načine trudil, da bi spoprijateljil sprte pristaše Vanče Mihaj-lovega in Protogerovega. Pogajal se i z obema skupinama v Sofiji ter v Bur-gasu, Varni in drugod, kjer žive skupaj. Prav v času, ko se je Mihajlov trudil za sporazum, po so se sprti revolucijo-narji pričeli zopet medsebojno pobijati,
in sicer največ po krivdi njegovih lastnih pristašev.
Ti novi napadi mihajlovistov na pro-togeroviste so poslednje tako razburili in ogorčili, da so sklenili Mihajlo-vega ubiti, ker mu niso zaupali in so menili, da je njegovo pomirjevalno delo le zlonamerna taktika.
Razburjenje, ki ga je umor Mihajlo-vega povzročil v Bolgariji, se še ni poleglo. Vsa javnost je prepričana, da se bodo pričeli makedonstujoči sedaj še bolj srdito zasledovati in medsebojno pobijati. V listih se vedno bolj m nože pozivi vladi, naj z vso svojo avtoritete napravi^ enkrat za vselej red, ker sedanje divjanje makedonstvujočih škoduje Bolgariji več kakor vsi zunanji sovražniki.
NEVAREN POLOŽAJ V GRČIJI.
ATENE, 23. maja. Položaj se je po de-misiji Venizelosove vlade zelo poostril. Včeraj je bila pod Venizelosovim predsedstvom seja ministrskega sveta, na kateri je bila ostavka soglasno odobrena. S tem je dobil predsednik republike popolnoma proste roke.
Po seji so odšli ministri v parlament, kjer jih je pričakovala množica poslancev vseh strank. Vest o demlsiji ni nikogar presenetila, je pa kljub temu napravila globok vtis.
Poštni in brzojavni uradniki, ki so se zbali grožnje ministrskega predsednika, da bo razglasil nad vso državo obsedno stanje, so se o polnoči vrnili v urade. Med tem pa je zveza vseh delavskih strokovnih organizacij proglasila splošno stavko. Podrobnosti o nadaljnih dogodkih manjkajo.
KDO JE DAJAL PERČEVIČU POTNE LISTE.
DUNAJ, 23. maja. »Arbeiter-Zeitune« poroča v zvezi z aretacijo madžarskega plemiča In visokega diplomatskega urad-nika Veda, ki je obdolžen raznih nečednih manipulacij, da je izdajal tudi potne liste Perčeviču in njegovim sodelavcem. Sist pravi, da bi bilo dobro, če bi se tur ta zadeva razčistila. _________________
»Franz Josefova« grenčica odstranjuje v želodcu in črevesju nabrane zaostanke in prepreči v mnogih slučajih, da se pojavi vnetje slepiča. Najznamenitejši zdrav niki tega »toletja so se posluževali »Franz Josefove« vode pri možeh, ženah in o-trocih z največjim uspehom. »Franz Josefova« jrrenčica se dobi v vseh lekarnah, drotrerbah in snecerikkih
Stran %
Glavno orožje moškega je duh, glavno orožje ženske pa lepota Coudenhove-Kalergi
Patrljarh Varuava obišče Maribor.
V juniju bo vrhovni poglavar pravoslavne cerkve, patrijarh Varnava, blagoslovil pravoslavno cerkev ,v; Celju. Po svečanostih v Celju bo obiskal še nekatere druge kraje Slovenije, med njimi tudi Maribor.
Z ljubljanskega festivala.
Pri tekmi pevskih zborov Slovenije sta dobila nagrade tudi zbor mariborske Glasbene Matice, ki je prejel Šantlovo sliko »Pohorje« in pevski zbor »Jadran«, ki je dobil pozlačen pokal, dar Zveze za tujski promet vs Ljubljani.
Opozorilo občinstvu!
Mestno avtobusno podjetje neas prosi *a tole objavo: Na novo uvedene kombinirane karte za vožnjo z avtobusom na Mariborski otok in nazaj ter kopanje (brez omarice in kabine) stane 5 Din in velja ves dan. Kombinirana karta samo za vožnjo na otok stane 3 Din, velja pa samo do H na 13. uro. Te kombinirane karte se prodajajo edinole na Glavnem trgu. Vsa pojasnila more dobiti občinstvo pri službujočem prometniku na Glavnem trgu.
Ponovitev dijaške operete »Ce ljubita se dva«.
Haasova opereta »Ce ljubita se dva«, ki so jo naši vrli dijaki začetkom meseca z uspehom vprizorili, je še sedaj središče zanimanja. Zato se ponovi v sredo 25. maja ob 20. uri v našem Narodnem gledališču. Občinstvu priporočamo, da si rezervira prostore. Prijatelji mladine, pridite!
Iz banovinske službe.
Za arhivskega uradnika pri tukajšnjem sreskem načelstvu (okrajnem glavar, stvu) je imenovan zvaničnik Anton Vi' dovič.
Napredovanje učiteljstva.
V višjo položajno skupino so napredovali: Angela Rusanov-Kollotova v Murski Soboti, Josipina Verčkva v Mariboru, Jerica Vojnilovičeva v Mariboru, Antonija Rijavčeva ,v Mariboru, Franjo Luk-nar na Teznem, Josip Hergouth v Mežici, Cecilija Novakova pri Št. Vidu pri Ptuju, Anton Mikec v Radencih pri Ljutomeru, Olga Šipančeva v Ormožu in Josipina Kavčičeva v Hotizi.
Žalostna smrt.
V Podovi pri Račah si je z britvijo prerezal vrat posestniški sin France Pre-ložnik. Do usodnega koraka je pripravila mladeniča neozdravljiva bolezen. Pokopali so ga na slivniškem pokopališču.
Nove telefonske relacije.
Te dni bo otvorjen telefonski promet med vsemi belgijskimi telefonskimi centralami in Mariborom.
Z včerajšnje poštne tombole.
Na včerajšnji dobrodelni tomboli nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev je imela največ sreče Zofka Reberjeva, stanujoča v Koseskega ulici, ki je zadela prvo tombolo: kompletno spalnico iz črešnje-vega lesa. Drugo tombolo, pogrezni Šivalni stroj je dobila Marija Kokotova iz Nove vasi; tretjo tombolo, harmoniko, je zadel Alojzij Zorko s Pobrežja; moško kolo je dobila Marija Sučeva iz Stritarjeve ulice; fantovsko kolo Jože Bombamk iz Studencev; fotografični aparat Zorko Majcen; otomano Karl Bukošek iz Tvor niške ulice; kuhinjsko posodo Lita Rot-manova iz Vrazove ulice; kavo in slad kor Ana Šinkova iz Taborske ulice; špecerijo Rudolf Lang iz Ciril-Metodove; bakreni kotel Franc Vrečko iz Studencev; trajne kodre pa bodo napravili Ivanki Golobovi iz Kamnice in Martinu Divjaku iz Cankarjeve ulice-
Udeležba na letošnjem praškem vseso-kolskem zletu.
Ponovno opozarjamo člane' društva (netelovadce), da prijavijo svojo udeležbo na praškem zletu od 23. do 25. maja od 18.-19. ure v društveni sobi v Narodnem domu in istotam v, četrtek 26 maja od 11.—12. ure. Istočasno s prijavo je treba plačati v naprej 34 Din za zletni znak in 256 Din za vožnjo od Maribora do Prage in nazaj- Prijave, ki bi prispele
Prisrčna slovesnost v dvorani klasične gimnazije — Pomemben praznik naše skavtske mladine
Kot še nikoli doslej, se je včeraj postavila naša mladina: največji in najmočnejši slovenski steg skavtov je razvil svoj prapor. Velik in pomemben praznik je bil včerajšnji dogodek, ki nam je dokazal, da je velika in močna skavtska ideja proniknila v vse plasti borbene, idealov polne in po solncu segajoče mladine pa tudi med dozorele in izkušene odrasle.
Odlične osebnosti, zastopniki oblasti, stari in izkušeni narodni borci, vzgojitelji in prijatelji naše mladine so se pomešali med skavte, da z njimi prisostvujejo slovesnemu dogodku, razvitju stegovega prapora, onega velikega simbola, ki bo mogel, ki bo moral in ki bo pripeljal mariborske skavte do njihovega cilja.
Uvodno besedo je spregovoril kot zastopnik stegovega starešine prosvetni in. špektor v p. g. dr. P o 1 j a n e c in pozdravil mladino ter navzoče zastopnike, mestnega župana g. dr. Lip o ld a, okr. glavarja g- Milana M a k a r j a, gimnazijskega ravnatelja g. dr. Tominška, starešino dravske skavtke župe g. Kunaverja, zatopnika savskd župe in Zagreba br. B a č k o r j a, zastopnike skavtov in planink iz Celja in Ptuja ter načelnika belgijska skavtske zveze gosp. kneza van B o o m a, ki je slučajno prišel v Maribor.se odzval vabilu mariborskih skavtov ter se udeležil slovesnega razvitja prapora.
Po blagoslovitvenih obredih je kumica ga. Ivanka L i p o 1 d o v a nagovorila zbrane skavte v prisrčnem nagovoru nekako takole: »Dragi skavtje! Z veseljem sem se odzvala vašemu vabilu- Četa ste mladih ljudi, ki si je prostovoljno stavila nalogo iskati in oživotvarjatl v življenju lepoto In dobroto. Danes, ko je egoizem prignal svetovno gorje do vrhunca, Iščemo ljudi, ki bi prinesli rešitev. Oziramo pa se tudi po organizacijah, ki bi naj vo-
dile našo mladino na boljša in srečnejša pota« Taka je tudi vaša organizacija. Ljubezen do narave do bližnjega in do dela so vaša temeljna načela, po katerih oblikujete svoje značaje. Prepričana sem, da bodo vaša srca ostala skavtska tudi takrat, ko boste slekli svoje uniforme, in ko vas bo potegnilo življenje v svoj vrtinec. Zidarji boste, ki zidajo in popravljajo. Zato izražam ob tej priliki željo, naj bi se vaše vrste pomnožile, naj bi pristopili k vam vsi mladi ljudje, ki svoje ob strani vsem idealnim pokretom, unesite gorkoto v njihovo mladost, ^ dajte jim zdravega poleta! Z izkreno željo, naj bi se vaša miselnost širila in vodila naš rod na srečnejša pota, bom pripela trak na vaš prapor!«
Zbrana skavtska mladina je nagradila kumico go. Lipoldovo z dolgotrajnim in živahnim aplavzom. Nato so privezali »Bobrov« in vse tri čete- Okrajna glavarja g. Milan Maka r in dr. Vr e čer pa sta zabila prve žeblje.
Zastopnik stegovega starešina je zatem izročil stegov prapor praporščaku z željo, naj ga čuva vselej in vsikdar kot simbol ljubezni do Boga, domovine in vladarja in pozval navzoče, da so zaklicali našemu kralju trikratni »Živijo!«-
Mariborske skavte so pozdravili nato »Bistro oko« Kunaver 'iz Ljubljane, knez van B o o m, mestni župan dr. L i. oold, zastopnik savske župe, tajnik Bačkor, in gimnazijski ravnatelj dr. Tominšek, nakar je zastopnik stegovega starešine dr. Poljanec zaključil slovesnost, ki bo ostala naši skavtski mladi brez dvoma v najlepšem spominu.
Prapor naših skavtov je izdelala brezplačno tvrdka »Singer« po načrtu strokov nega učitelja g. Jožka Kosa, ki je izdelal tudi konico, predstavljajočo lilijo, simbol skavtizma. Dvorano je okusno okrasil vrtnar g. Ivan Jemec.
Izlet na Sljeme
bo definitivno na Telovo 26. t. m., in sicer z avtobusom. Odhod iz Maribora ob pol 3. zjutraj z Glavnega trga, odhod iz Zagreba zvečer med 18. in 19- uro. Vožnja stane tja in nazaj 110 Din- Zglasite se pravočasno v trgovini Kravos na Aleksandrovi cesti! SPD Maribor.
Nezgoda.
Včeraj popoldne je padel pomožni elektrotehnik Franc Deutscher iz Maribora tako nesrečno s kolesa, da si je zlomil desno roko nad komolcem. Zdravi se v tukajšnji bolnišnici.
Iz JRKD.
Ustanovni občni zbor organizacije Jugoslovanske radikalne kmečke demokracije za III. mestni okraj (Melje) bo v soboto, dne 28. t. m. ob 20. uri v gostilni g. Kosiča v Melju. Govorijo gg- poslanci. Vabijo se vsi prijatelji in somišljeniki organizacije!
Enodnevni teča] za zeleno cepljenje
in precepljanje šmarnice bo v četrtek 9. junija t. 1. pri banovinski trsnici in drevesnici v Pekrah pri Mariboru. Tečaj bo teoretičen in praktičen ter bo trajal od 8. do 12. ter od 14. do 17. ure. Prijave se sprejemajo do vključno 8 junija. Zadostuje dopisnica.
Zborovanje meščanskošolskih učiteljev.
Letošnji kongres, katerega se bo udeležilo nad 2000 učiteljev in učiteljic meščanskih šol, bo koncem meseca avgusta v Banjaluki-
Kongres rezervnih častnikov.
Ob priliki letošnjega kongresa rezerv«« nih častnikov in bojevnikov v Beogradu bo slovesna blagoslovitev in otvoritev »Bojevniškega doma« v nedeljo 24. t. m. dopoldne. Vožnja v Beograd in nazaj je polovična.
Dijaško letovanje v Martlnščici pri Sušaku.
Kakor vsako leto tako bo tudi letos letovanje našega dijaštva v idealnem in u-dobnem letovališču v Martinščici pri So-šaku. Letovanje bo stalo 750.— Din in trajalo 30 dni. V mesecu juliju se sprejemajo samo dijaki srednjih šol, v avgustu pa d i j a k i n j e in ljudskošoiska deca. Udeleženci dobijo petkrat na dan hrano (vsak dan močnato!), gojijo lahko pod nadzorstvom vse športe (odbojko, tenis, telovadbo, veslanje, plavanje itd). Razen tega imajo na razpolago 40 čolnov, med njimi take v katerih vesla 4, 6, 8, 10 in 16 veslačev hkratu. Zavod ima lasten k i n o in radio. Na programu je tudi celodnevni izlet s parnikom po lepi obali, kar seveda nič ne stane, ker je to že žvra-čunjeno v navedeni svoti. Razen tega se namerava prirediti poldnevni izlet s parnikom v bližnjo okolico. Važno pri tem je, da plove parnik ob italijanski obali, kjer vidi deca Lovrano, Opatijo, Reko in druge naše anektirane kraje- Prijaviti se je treba pri higijenskem zavodu ali pri ravnateljstvu srednjih šol. Prijave pa sprejema tudi tel. uč. Lovrenčič v Mariboru, Smetanova ul. 32.
Policijska kronika.
Včerajšnjo nedeljo je imela policija precej posla. Aretirala je 11 oseb, in sicer neko Terezijo in Lizo zaradi tatvine, nekega Matijo, ker je prodajal ukradene čevlje, Josipa G. zaradi hazardne igre> zaradi pijanosti nekega Ivana, Vinka in Franceta, radi kalenja nočnega miru To neta R., Ivana G- ker je krošnjaril s sadjevcem in neko Reziko, ker je razžalila službujočega redarja. Prijavljen pa je bil neki Lojze Z. ker ni hotel plačati zapitka. Na policiji se je zglasil včeraj dopoldne mesar Ivan Bencik, stanujoč v Cvetlični ulici, in prijavil, da mu je bilo ukradeno vi soboto zvečer iz veže stanovanja kolo, znamke »Brenabor«, vredno o-koli 800 Din.
Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev v Mariboru
Občni zbor stanovske organizacije.
Preteklo soboto je bil-ob navzočnosti lepega števila članstva občni zbor Društva zasebnih in avtonomnih nameščencev v Mariboru. Iz poročil, ki so jih podali društveni funkcijonarji je bil razviden velik razmah organizacije. Število članstva je od ustanovitve društva v jeseni 1. 1. porastlo za več ko 100 odstotkov. Društvo je uspešno sodelovalo pri vseh skupnih akcijah strokovnih organizacij ter nudilo članstvu vsestransko podporo. Zato je nujno potrebno, da se tudi še vsi neorganizirani nameščenci oklenejo te svoje stanovske organizacije in tako pripomorejo v borbi za svoje socijalne pravice. Zanimivo poročilo o delovanju Zveze d-ruštev privatnih nameščencev v Ljubljani je podal njen podpredsednik g. Dragotin Gilčvert, agilni in neumorni predsednik Društva odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru- Iz njenega poročila je bilo posneti, da je zveza z uspehom zastopala včlanjene nameščenske organizacije. Intervenirala je v neštetih slučajih pri merodajnih oblastih za svoje včlanjene nameščence in dosegla tudi, da imajo nameščenci pri Delavski zbornici svojega referenta g. Tavčarja.
Znani strokovni organizator, predsednik podružnice zveze bančnih, industrijskih in trgovskih nameščencev v Mariboru, g. Skaza, je tudi naglašal potrebo skupnega dela ter na to podal poročilo 0 delovanja Trgovskega bolniškega podpor nega društva v Ljubljani, ki je lansko leto kljub neugodnim prilikam zaključilo poslovanje z malim prebitkom. Bolniška blagajna je storila v tem letu tudi velik korak naprej ter je z ustanovitvijo lastnega sanatorija v Ljubljani, v katerem se lahko zdravijo vsi člani iz Slovenije, uresničila davno željo nameščencev.
Pri volitvah je bil z dopolnilom izvo* jen stari odbor s predsednikom g. Lojzetom Doležalom na čelu, na kar je v zanimivih in zelo stvarnih obrisih predaval g. dr. Kosti o novem obrtnem zakonu. Lepo zborovanje je predsednik g. Dole-žal zaključil s pozivom na članstvo, da s svojim podrobnim delom koristi name-ščenskemu pokretu in si s tem zasigura boljšo podočnost.
POLJSKA ZNIŽUJE PLAČE.
VARŠAVA, 23- maja. Ministrski svet je včeraj sklenil znižati uradniške prejemke za 9 odstotkov, dočim bodo prejeli častniki le 8% manj. Določba ne ve-0© 26. maju, ne pridejo v noštev. Zdravo! * lik z«, uredništvo, službujoče v Varšavi.
SILNA VROČINA V ANGIJJI.
LONDON, 23. maia- Po vsej južni Angliji je nastala silna vročina, ka kršne že desetletja ne pomnijo. Vsa ko delo na prostem je skoraj popolnoma onemogočeno.
Tečaj za reševanje pri nezgodah v vodi.
Dovolj je znano, da postane vsako leto razmeroma veliko število ljudi pri nas žrtev Drave. Res je sicer, da je y mnogih primerih nemogoča vsaka pomoč, toda ne smemo prezreti dejstva, da jih je že mnogo pri kopanju utonilo samo zato, ker nimamo še dovolj izvežbanih kopalcev, ki bi znali takoj pomagati. Pozdraviti je zato sklep zadnje odborove seje mariborskega Rdečega križa, da priredi na Mariborskem otoku tečaje za pouk v reševanju pri nezgodah v vodi- Vsak tečaj bi trajal približno teden dni. Tečaje bo vodil direktor naše bolnice gosp. dr- Vrečko v teoretičnem in trener I9SK Maribora gosp. V o g-genhuber v praktičnem oziru. Ker Prične prvi tečaj najpozneje prve dni meseca junija, naj se javijo reflektanti čim prej ustmeno ali pismeno pri okrajnem sanitetnem referentu dr. Z o r j a n u na okrajnem glavarstvu, soba 21, v času od 10. do 12., ali pa v Maistrovi ulici št. 5 od 14. do 16. ure popoldne- Načelno so tečaji dostopni samo udeležencem jesenskega osnovnega samaritanskega tečaja v Mariboru ter absolventom istih tečajev v Studencih in v Pobrežju; pač pa lahko dovoli odbor Rdečega križa tudi drugim osebam, da se udeleže tečajev. Prijaviti se pa morajo brezpogojno vsi, ki se nameravajo izvežbati v reševanju pri nezgodah v vodi. Udeleženci tečajev bodo uživali na Mariborskem otoku čim večje ugodnosti.
»Gospodična Elza, če bi vas zdajle poljubil, ali bi poklicali svojo mamo?«
»Čemu pa? Ali hočete tudi njo polju«, biti?«
SDrejcmanje otrok v počitniške kolonije
Prostih je le 220 mest za nujno potrebne.
Mestno načelstvo nas prosi za objavo:
Mestno načelstvo v Mariboru se je sporazumelo z Državnim zdravstvenim domom, Društvom za zdravstveno zaščito dece in mladine in Podmladkom Rdečega križa v Mariboru, da se bodo sprejemali učenci oz. učenke za počitniške kolonije tako-le:
Učence oz. učenke osnovnih šol predlaga za sprejem mestni šolski zdravnik g. dr. Wank muller iz vadnic in srednjih šol do 14. leta starosti pa vodja državnega zdravstvenega doma g. dr. Vrtovec. Ti otroci se nato v spremstvu staršev ali rednikov zglasijo s prijavnimi polami v socijalno-političnem uradu mestnega načelstva, Rotovški trg št. 9, ki ugotovi njihovo domovinsko pristojnost in so-cijalne razmere, nakar bo o sprejemu definitivno odločala komisija mestne občine.
Izjemo tvorijo otroci, za katere plačajo starši polno oskrbnino, katere sprejema neposredno Društvo za zdravstveno zaščito dece in mladine v StroSmajerjevi ul. 26, in pa otroci, ki bodo oskrbovani iz sredstev fonda za zdrav stveno zaščito dece in mladine, katere sprejema neposredno državni zdravstveni dom.
Z ozirom na dejstvo, da je vseh mest, ki pridejo za sprejem iz javnih sredstev v poštev. Ie 220, je naravno, da se ne bodo mogli sprejeti vsi, ki to želijo, marveč le nujno potrebni, ki jih predlagata imenovana gg. zdravnika.
Prosimo šolska vodstva in starše, da to upoštevajo in da se ravnajo po zgornjih na-vodilih, da ne bo nepotrebnega beganja.
Iz Prekmurja
Zastrupljenje z alkoholom. V Goricah Pri Dolnji Lendavi so našli te dni mrtvega mizarskega pomočnika Ludvika Vereša. Pri preiskavi so ugotovili, da se ie Vereš zastrupil z alkoholom, katerega je preveč zavžil. v,
Velik vlom v Markovcih. Te dni so neznani tatovi vlomili v trgovino Rudolfa Kohna v Matrkovcih in odnesli raznega blaga v skupini vrednosti 22.000 Din- O tatovih ni sledu.
Ljubljanski velesejem
Ljubitelji prirode v stanovanju
prirede na letošnjem velesejmu od 4. 13.
junija lepo, pestro razstavo sobnega rastlinstva in živalstva, keramike, slik in iotografij sobnega rastlinstva in živalstva, metuljev in hroščev. Sodelujejo: Klub akvaristov v Ljubljani, Društvo ra varstvo in rejo ptic pevk v Ljubljani, Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani, Entimološki klub v Ljubljani, Slovenski likovni umetniki, fotoklub Ljubljana in Keramična šola v Ljubljani.
Šolska mladina
ima za obisk letošnjega XII. ljubljanskega velesejma od 4.—13. junija znižano vstopnino po Din 3— za učenko, oziroma učenca, ako je obisk skupen pod vodstvom učiteljstva. Dan obiska poljuben-Posebno opozarjamo šolska vodstva na razstavo »Prijateljev narave v stanovanju«, tujsko-prometno razstavo, higijen-ski muzej, razstavo perutnine in kuncev ter na oficijelno razstavo poljske republike.
Šport
SK Železničar:ŽSK Hermes (Ljubljana) 6:5 (3:2).
SK Železničar je dobil zmago z dobro zamišljenim napadom, vendar se mu mora očitati komodnost in to zlasti v drugi polovici drugega polčasa. V pridobivanju terena je bilo moštvo taktično slabejše od nasprotnika; mnogo se je grešilo tudi glede pritegnitve kril. Krilci so razvili precej dobro igro. Glavič ne spada v to moštvo; prvič nima tehničnega znanja, drugič pa s svojo preostro igro kvari dober vtis celote. Prav tako se bo moral Konrad v obrambi odvaditi preostrega starta. Obrambni trio ni delal čudežev; lahko bi bil rešil svojo nalogo boljše.
ŽSK Hermes v tej tekmi ni mogel pokazati kvalitete. Njegovi glavni vrlini sta lepa povezanost v marljivi, požrtvovalni skupni igri in pameten start, ki jim je omogočal, da so prestregli marsikateri pas, ne glede na to, da so posamezniki v borbi za žogo ostali po navadi zmagoviti. Tako so precejšnji del igre držali krepko v rokah prav zaradi teh prednosti- S tehnične strani že niso več tako homogeni. Napadalni kvintet je zlasti v prvem polčasu prav lepo kombiniral, ko so pa prišli v kazenski prostor nasprotnika, je bilo njihove umetnosti konec, ker nimajo niti enega strelca, ki bi izkoristil številne zrele situacije. Krilska vrsta je morda še najboljša formacija. V ožji obrambi nimajo posebnih kapacitet.
Igra sama je bila, razen.nekaj napetih situacij, prav za prav dolgočasna. Potekla pa je zelo fair. V 90 minutah je padlo 11 golov, rezultat, ki že sam po sebi ka-rakterizira potek. Do 20. minute drugega polčasa pri stanju 6:2 za domačine, je bila igra dokaj zanimiva, potem pa je sledilo nabijanje žog. Da so gosti rezultat popravili na 6:5, ni njihova zasluga, temveč nepazljivost domače obrambe, ki je zadnjih 25 minut igrala obupno igro, zlasti glede taktike. V splošnem so igrali domačini brez pravega elana in požrtvovalnosti- Zmaga Železničarja pa je bila kljub temu zaslužena in bi bila lahko še večja, ako bi nadaljevali igro prvih 20 minut drugega polčasa- S to zmago si je
SK Železničar pridobil kvalifikacijo za sodelovanje pri prvenstvenem tekmovanju železničarskih klubov, ki bo prihodnji mesec v Nišu. Sodil je g. Nemec.
V predtekmi je rezerva SK Železničarja porazila rezervo SK Svobode v razmerju 4:2 (2:1). Sodil je g. Jančič.
SK RapidrSK Ilirija 2:2 (1:1).
SK Rapid je včeraj odigral v Ljubljani prijateljsko tekmo proti SK Iliriji ter dosegel časten rezultat 2:2. Rapid je podal lepo igro in bi bil tudi lahko dosegel zmago, če bi napadalci količkaj streljali-Ilirija je nastopila brez znanih prvovrstnih igralcev Košaka, Pfeiferja, Žitnika, Strelovca, Iceta in Belaka.
ISSK Maribor v Murski Soboti.
ISSK Maribor je včeraj gostoval v Murski Soboti ter odigral proti SK Muri prijateljsko tekmo. »Maribor«, ki je nastopil v kombinirani postavi, je odpravil nasprotnika z rezultatom 6:3 (3:1). Sodil je g. dr- Planinšek.
Tekmovanje za teniško državno prvenstvo moštev.
V Celju je bila včeraj prva tekma za državno prvenstvo moštev, srečala sta se ISSK Maribor in SK Celje. Ker SK Celje ni poslal k tekmovanju dam, je »Maribor« zmagal s 5:0. V tekmovanju gospodov pa so zmagali Celjani v razmerju 6:1. Rezultati so bili naslednji: Gasparin:Šarubek 7:5, 6:3; Toplak:Vo-glar 6:4, 6:4; Kopušar:Mastek 6:0, 6:4; Burger:Babič 6:4, 6:4; Borlak:Mandil 7:5, 4:6, 6:2: Toplak-Šambek:Gasparin: Voglar 6:2, 6:3 in Kopušar-Burger:Babič-Mastek 6:3, 6:1.
Lahkoatletski miting SK Rapida.
SK Rapid je včeraj dopoldne priredil na svojem igrišču lahkoatletski miting, ki je prav lepo uspel. Nastopili so lahko-atleti vseh mariborskih klubov, in sicer ISSK Maribora, SK Železničarja, SK Maratona, SK Rapida in SK Svobode. Tekmovali so seniorji, juniorji in dame. Doseženi rezultati so razmeroma zelo dobri. Organizacija prireditve je bila brezhibna.
Rezultati so bili sledeči:
Seniorji: tek na 100 m: 1. Pipi (Rapid) 11.6, 2. Mesareč (R) 11.9, 3. Venuti (Že-
Nezgoda nemškega brzovlaka
e
: •'
brzovlak Koeln-Hamburg je pred glavnim kolodvorom v Bremenu skočil iz tira-Jedilni voz in sledeči osebni voz je pri tem treščilo z vso silo v mostno ograjo, ki je eno stran jedilnega voza gladko odrezala. Deset pasažirjev v tem vozu je bilo ranjenih, deloma težko. Na sliki je videti osebni voz, vržen proti mostni ograji, dočim se je drugi voz prevrnil čez nasip.
9 ts triHfenMHamam
lezničar) 11.9- Tek na 800 m: 1. Gradišnik (Ž) 2:13, 2. Hoffer (R) 2:14.5, 3. Je-glitsch (R) 2:15. Tek na 3000 m: 1. Podpečan (Ž) 10:06, 2. Štrucelj (Maraton) 10:15,	3. Dolfi (Maribor) 10:18- Met
krogle z desno roko: 1. Rak (Ž) 10-63 m,
2. Vidic (Maraton) 10.44, 3. Švajger (Maraton) 10.36. Met krogle obojeročno: 1. Vidic (Maraton) 19.08 m, 2- Rak (Ž) 18.98 m, 3- Mario (Ž) 18.81 m. Met kopja: 1. Lozej (Ž) 36.46 m, 2. Švajger 36.42 m,
3. Rudel (Maraton) 35.90 m- Skok v višino: 1. Jeglič (R) 1.62 m, 2. Fika (Maraton) 1.60 m, 3- Berto (Maribor) 1.60. Skok v daljavo: 1. Monderer (R) 5-97 m,
2. Starešina (Ž) 5.69 m, 3. Strahalm (Ž) 5.58 m. Štafeta 400X300X200X100 m: 1. Rapid 2:13, 2. Železničar 2:13-2, 3. Maraton, 4- Svoboda.
Juniorji: Tek na 60 m: 1. Oka (Maribor) 7.9. 2. Toni (Maribor) 8.1, 3. Šekec (Maribor) 8-2. Troskok: 1. Kovač (Ž) 10.80 m, 2- Prezinič (Maribor) 10.72 in,
3. Toni (Maribor) 10.69. Met diska; 1. Kovač (Ž) 31.65, 2. Tonček (Ž) 29.75, 3-Heirman (Ž) 28.42- Troboj: 1. Kovač (Ž) 1646.38 točk, 2. Toni (Maribor) 1483.36 točk, 3. Tonček (Ž) 1432-56 točk. Tek na 1000 m: 1. Vertnik (Ž) 2:58.4, 2. Drevenšek (Svoboda) 3:05, 3- Herič (Ž) 3:06.4.
Dame: Tek na 60 m: 1. Ljubica (Maribor) 8.8; 2. Cica (Maraton) 9-1, 3. Hel-ler (Rapid) 9.2. Skok v višino: 1. Čutič (R) 1.35 m, 2. Ljubica (Maribor) 1.32, 3. Heller (R) 1.32- Met kopja: 1. Marica (Maribor) 22.73 m, 2. Čutič (R) 21.04 m, 3. Mlakar (Maraton) 20.20 m- Troboj: 1. Ljubica (Maribor) 107 točk, 2. Čutič (R) 99 točk, 3. Heller (R) 92 točk- Štafeta 4X75 m: 1. ISSK Maribor 47:0, 2. Rapid I 47.2, 3. Rapid II.
Sokolstvo
Važno za udeležence vsesokolskega zle ta v Pragi.
Na intervencijo ministra dr. Kramerja je predsednik vlade odobril, da se dopust državnih uradnikov, ki se nameravajo udeležiti vsesokolskega izleta v Pragi, ne vračuna v njihov redni dopust.
Mursko sokolsko okrožje
priredi v nedeljo, dne 29. t. m. okrožni izlet v Berkovce pri Sv. Duhu. Izleta se udeležijo vsa društva in čete murskega okrožja. Ob tej priliki nastopijo člani, naraščaj in članice s prostimi vajami, v odbojki in lahki atletiki.
Sokolska četa
pri Sv- Trojici v Slovenskih goricah priredi svoj javni nastop, združen s vrtno veselico, v nedeljo 29. t. m. popoldne. Vabimo sestre in brate in prijatelje Sokolstva iz bližnje in daljne okolice, posebno pa Sokole iz Maribora, da nas obiščejo v čim večjem številu. —
Novo vodstvo zveze JČ-lig.
Na letošnjem občnem zboru zveze JČ-lig v Beogradu je bil izvoljen za III. podpredsednika g. dr. Avg- Reisman, za namestnika člana upravnega odbora pa g- dr. Albin Šmajd. Ob tej priliki je generalni tajnik zveze naglasil, da je bila tudi preteklo poslovno leto med najagil-nejšimi mariborska Jugoslovensko-če-škoslovaška liga.
Ft e d č ric Boutet:
Prijateljska zveza
Ura je odbila sedem; mesto je bilo zavito v gosto meglo.
Mlad človek — rjavolas in srednjevelik —, ki je naglo prihajal iz neke ozke ulice, se je zaletel v drugega mladega človeka, ki je — velik in plavolas — postal na vogalu Beffroi trga, da si prižge cigareto. Prvi je stopil nazaj in se oprostil. Cestna svetilka je le medlo svetila.
»O Massol... ti si!« je vzliknil drugi.
»Veriique, resnično!«
Stisnila sta si roke. Skupaj sta obiskovala v Parizu gimnazijo. Kako presenečenje, da se srečata tu v tem malem mestecu.
»Kaj pa delaš tukaj?« je vprašal Ver-Hque.
»Jaz? Jaz sem arhitekt, in ker v Parizu kar-ni šlo, sem tu vstopil v službo pri zidarskem mojstru Dorlavju. Potrebuje zastopnika. Predvčerajšnjem sem prišel. In ti?«
»Jaz sem študiral pravo. Že eno leto sem tu v pisarni notarja, gospoda Hau-bignyja. Mogoče prevzamem notarsko prakso. Odvisno je, če...«
»No, tako sva se oba tu nastanila -.. to je pa kar dobro. Večkrat se bova videla.«
»Stalno se bova videla, to je neizbežno.«
Stopala sta ob hišah trga in sta vzbujala spomine na srednjo šolo. Hipoma se je ustavil Verlique, ki je že delj časa molčal.
»Ostaniva v senci hiš«, je dejal. »Ni potrebno, da naju tu vidijo. Ti ne poznaš malomestnega življenja- To je' težavna zadeva. Pomagala si bova medseboj.«
»čemu?« je vprašal Massol.
»To ti bom razložil. Nihče ne ve, da sva dobra stara prijatelja. Zdaj le dobro poslušaj: to prijateljstvo nama morapo-magati. Prijateljstvo je moč. Dva prijatelja. ki se podpirata, zmoreta veliko. Le poglej najin položaj. Najina prihodnjošt ie odvisna od tukajšnjih prebivalcev. Zate kot zame je prilika, da si tukaj u-
stvariva položaj- Dobro! Zdaj razumeš!«
»Nikakor!«
»No da. Midva si morava medseboj pomagati. In zato ne sme nihče vedeti, da se poznava. Če ljudje zvedo, da sva intimna prijatelja, ne bodo verjeli hvali, katero bova drug o drugem govorila; razen tega pa bo vsakdo le s previdnostjo govoril o enem izmed naju, ker ne bo vedel, da bi dotični tega ne izvedel. Ce pa ne bodo vedeli, da se poznava, si bova kaj lahko pomagala drug drugemu. Povedala si bova resnico, razumeš? Vedno si bova povedala, kaj ljudje o naju govorijo, o naju mislijo. Sporočila si bova: »Pazi, tale gospod je tvoj sovražnik,« ali »gospa N. je govorila slabo o tebi itd-«
»Stoj! da, to storiva!«, je odvrnil Massol, ki najprej ni bil videti navdušen. »To je res dober načrt. Ampak, če izvejo, da sva obiskovala isto gimnazijo?«
»Odkod naj to izvejo? Torej stvar je sklenjena, kajne? Zdaj se ločiva in se ne bova več videla, dokler slučaj ne nanese, da naju predstavijo- To se bo zotovo
zgodilo v par dneh. In ko se tako spoznava, si na videz ne bova simpatična.«
»To je pa precej neprijetno,« je opomnil Massol, »prideš v mesto, kjer nikogar ne poznaš, najdeš tam prijatelja, pa ga ne smeš poznati.«
»Pomisli vendar, koliko si bova lahko koristila, in kako se "bova pri tem zabavala. Ta skrivna sporočila...«
«Kako si pa bova sporočala, ko ne bova smela biti v nobeni zvezi?«
»V posebno važnih zadevah si bova s potvorjeno pisavo enostavno pisala. Toda najbolje bo, če se vsak ponedeljek srečava na tem mestu zvečer ob deveti uri. To je zapuščen kraj, in nihče ne gre tod mimo.«
»Torej dobro! Velja!« je dejal Massol-
»Častna beseda, vse si poveva: dobro in slabo!«
Povedala sta si še naslove, si stisnila roke in se razšla.
(Konec jutri).
ŠIRITE ,,VEČERNIH"!
Kupim rabljen otroški vozlč
Naslov pove uprava lista
Prodam ali dam v najem
novozidano hišo z velikim vrtom. Marija Kajzer, Studenci, Gosposvetska ulica 12.	1691
ti blagom na ze-ddam takoj v na-Večernika. 1701
Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d- d,, predstavnik
M
V krajini ob dolnji Mozli (Francija) je na binkoštni ponedeljek divjalo strašno neurje, ki je zahtevalo tudi več človeških žrtev. Zlasti hudo so bili prizadeti kraji med Koblenzom in Cochemom- V Giilsu je vodovje porušilo tri hiše. Pri tem
so tri osebe izgubile življenje.
MariBtfrskl »VE C ERNI K« Jutra
■IIII MmMMKSUtJMZtMa UMKK&nSMSSOCfifMSMBl
VMarfboru. 'dne ?3. V. 1932,
VOHUNI
Čez nekaj časa pa je prišla od nemškega poslaništva v Londonu zelo neprijetna brzojavka v Berlin, nakar se je vršilo več sej. Poslali so zelo sposobnega uradnika v London, namreč člana tajne poročevalske službe. Pri povratku iz Londona je potrdil žalostno vest, da so neznanci ukradli načrte ladje S. M. S. Von der Tann, in da so ti načrti v rokah britske admiralitete.
Toda tudi sedaj bi bili sodelavci Pe-tersena, ki mu seveda ni bilo tako imeE popolnoma varni pred odkritjem, če ne bi bil Glauss imel nesrečne želje, na vsak način videti Pariz in Parižanke. Vzel je dopust in navedel, da bi rad nekaj dni preživel pri sorodnikih v Hamburgu. Toda ko je prispel v Hamburg, si je kupil elegantne civilne obleke in kovčke in se odpeljal v prvem razredu proti Parizu. Hotel je biti gentleman in fino živeti.
Ko je sedel v jedilnem vagonu, je po Čudnem naključju prisedel k mizi, za katero je sedel, eden najbolj prebrisanih detektivov berlinske policije. Ta mož je tudi potoval v Pariz, da bi tam zasačil znanega tatu draguljev. Vedno čuječi uradnik je opazil, da elegantna obleka
njegovega soseda nikakor ni v skladu z njegovimi robatimi rokami; način, kako je jedel pri mizi, pa mu je povedal, da mož ni iz najboljše družbe. Pri natančnejšem opazovanju je razbral iz njego vih kretenj, da ima opravka s stražnikom-
Čudil se je zelo, rekel pa ni ničesar. Ko pa je vlak prispel do francoske meje in so potniki morali dati zacariniti svojo prtljago, se je detektiv obrnil na policijsko stražnico za pomoč. Glaussov, veliki kovčeg so neopaženo prenesli v posebno sobo, kjer ga je detektiv v miru pregledal.
V neki stari obleki je našel listine, iz katerih je bilo razvidno, da je neznanec stražnik iz Wilhelmshavna. Detektiv je stopil v stike z oblastmi, kajti stražnik, ki je tako elegantno živel, je moral imeti na vsak način še kakšen postranski zaslužek. Hotel je izvedeti, odkod izvirajo ta denarna sredstva.
V Parizu je naprosil za pomoč francosko kriminalno policijo. Ta je ugotovila, da izdaja Glauss zelo veliko denarja za neko lahkoživko. Ko se je končno vrnil v Wilhelmshaven in prevzel zopet službo, so ga še nadalje opazovali; obenem pa tudi njegove prijatelje
Jaenickeja, Ehlersa in Suhra. Ugotovili so, da tudi ti razpolagajo s precej denarja, mnogo .več kot je odgovarjalo njihovemu zaslužku. Opazili so tudi, da zahajata Jaenicke in Glauss v neko hišo, ki je stala v dokaj zapuščenem kraju- V tej hiši je stanoval neki inženjer Peter-sen, ki je baje delal na nekem važnem izumu.
Samo Suhr od pristaniške policije je bil tako čuječ, da je opazil, da je pod nadzorstvom. Nemalo se je prestrašil, in nekega lepega dne ga ni bilo več v službo.
Ehlers, Jaenicke in Glauss pa so bili brez nadaljnega aretirani. Signalist, katerega je najbolj pekla vest, je pri zaslišanju vse priznal. Izdal je tudi Peter-sena. Policija je nemudoma obkolila vilo, toda ko so potrkali na vrata, se ni nihče oglasil. Ko so s silo vdrli v hišo, je bila popolnoma prazna. Ptiček je pravočasno odletel.
Pri natančnejši preiskavi so našli v neki sobi najmoderneje urejen fotografski atelje. V njem je bil izredno fin fotografski aparat in nenavadno močne ob-ločnice. V nekem kotu je bilo mnogo fotografij, med drugimi tudi tista, na ka-
teri sta bila naslikana Glauss in Jaenicke pri vlomu.
Pri nadaljnji preizkavi so našli podzemski hodnik, ki je vodil v sosednjo hišo. če bi bili uradniki o tem kaj vedeli prej, bi jim ptički ne bili ušli. Tako pa je tam stal velik-avto, v katerega so vstopili trije gospodje in dama. Eden teh gospodov je bil pogrešani Suhr.
Kasneje so vse tujce, ki so prišli Vij Wilhelmshaven, vestno opazovali, čeprav je bil Wilhelmshaven nemški Portsmouth, vendar ni bil toli privlačen, da bi ga bili obiskovali zabave željni tujci.
Glaus, Jaenicke in Ehlers so bili obsojeni na šest, devet in sedem let zapora, dočim je bil častnik križarke S. M. S. Von der Tann obsojen na leto zapora v trdnjavi- Kajti njegova površnost je o* mogočila Ehlersov zločin-
Občinska skrb za zaljubljene parčke*
V nekem malem škotskem mestu so mestni očetje sklenili, da ponoči ne smejo voziti avtomobili po nekaterih ulicah, ki so določene za sprehajanje. Promet so prepovedali zato, da avtomobili ne bi z lučmi motili zaljubljencev, ki se tam sestajajo.
Maltami pregled
Vodnik po Mariboru
V 109. štev. »Večernika« od 14. t. m. je g. dr. VI. Travner blagohotno poročal o »Vodniku po Mariboru«. Referentu sem za njegova Izvajanja nad vse hvaležen, zlasti še, ker je opozoril na gotove pogreške, s čimer delo na jasnosti samo pridobi.
Da pa pridemo pri pogreškah na jasno, smatram za potrebne nekatere pripombe, in to tako v podrobnostih, kakor v dveh načelnih vprašanjih.
Podrobnosti: Pr! letnicah omenjam pri Koclju zaključek njegove vlade in sicer čas, ko vemo sigurno, da ni bil on več na oblasti. Smatram, da rabi »Vodnik« pregledne, ne pa izčrpne kronologije kot kak znanstveni opis. Pri letnici glede ustanovitve lavantinske škofije sta mogoči obe letnici, kakor se pač vprašamo. če je za enega pri današnjih društvih 'društvo ustanovljeno z ustanovnim občnim zborom, le za drugega lahko društvo ustanovljeno šele, ko oblast društvena pravila potrdi. Na prvem stališču stojim glede lavantinske škofije jaz, na drugem g. referent. Pri navedbah glede mariborskega prebivalstva 1847 je ločiti med prebivalstvom mesta samega (2000) in pa med prebivalstvom celotnega selišča s predmestji (5000). Mariborska protestantska župnija oskrbuje poleg Marenberga in Št. lija tudi še Ptuj. O slikah grofov Brandisov omenjam delovanje Kuppelwiescrievo; ker pa se vse slike rodbine prandis niso ohranile, in tudi ne vemo, kje so, je naravno, da o njih nisem poročal več kot toliko, v kolikor so še danes v Mariboru. Na Puffove podatke in navedbe pa se nisem mogel naslanjati, ker je Puff kot umetnostni zgodovinar precej, ako ne celo, zelo šibek. Glede »Musikvereina« omenjam, da če bi vpošteval podobne podrobnosti, bi knjiga zadoblla vsaj še enkrat večji
obseg. Glasbene prireditve grofov Brandisov pa niso imele javnega značaja, ampak so bile zadnji val baročnih In rokokojskih salonov ter bi pač spadale kot reprezentacijske in privatne grajske ali, recimo, stanovske prireditve v zgodovino grofov Brandisov, dočim pri pregledni sliki Maribora ne morejo priti v poštev. 2abji grad ni nikaka hudomušna označba, ampak vox populi. Glede športov oziroma planinstva omenjam, da sem prevzel v svoj delo-
krog samo opis našega planinstva. Po vsem tem poudarjam, da pri »Vodniku« ne gre za podrobno popolnost, ampak za pregledno sliko.
Iz tega izhaja tudi prvo načelno vprašanje, po katerem ni seznam mariborskih kulturnih delavcev popoln. Metodično sem uvrstil v »Vodnik« biografije važnejših živečih osebnosti, s katerimi je zvezana zgodovina Maribora v zadnjih desetletjih. Tako sem poizkusil zamašiti vrzel najbližje nam zgodovine, za
Vremenska katastrofa na Mozli
katero še arhivalije niso dostopne, z biografskimi podatki značilnih osebnosti, in to zopet z onimi njihovimi deli, ki so za mariborsko življenje najznačilnejša. Če je n. pr. eden za Maribor najbolj važen kot slovenski in mariborski znanstvenik in organizator in če je poleg tega še n. pr. pisatelj sem upošteval prvo delo; to pa tudi radi tega, ker pisateljsko delo samo še ni bistveno važno za Maribor, če nima z njim ali s pokrajino neposredne zveze. Moj tovariš Gajšek, ki je obdelal praktično gospodarski del na drug način, pa že po metodi svojega dela ni mogel omeniti sličnih gospodarskih vodilnih osebnosti, kakor sem storil to jaz v kulturnem delu. To pa zopet ne more biti nobena pogreška, ampak izhaja iz metode dela, ki se je izkazala kot najboll praktična.
Drugo načelno vprašanje pa je zgodovinsko In sicer, ali imata skakaštvo in čarovništvo iste osnove. G. referent mojo trditev zanika. Dokaz za mojo trditev bi mora! doprinesti v strokovnem glasilu in zato se danes omejim na to-le: Osnove za skakaštvo kakor za čarovništvo moramo iskati v zgodovinski filozofiji. Ko se je na cerkvenem prelomu z reformacijo katoliška cerkev šele organizirala, In ko protestantizem šc prav tako ni imel nobene trdne organizacije, takrat je ljudstvu manjkalo sigurnih religijoznih in dogmatičnih temeljev in je bilo prepuščeno-' samemu sebi. In prav iz tega izvirajo vsi ti pojavi v začetku novega veka, kakor lili slične najdemo tudi v vseli drugih dobah, ko se majejo obstoječi cerkveni In -rellgijozhl temelji tako dolgo, dokler ljudstvo ne pride duševno pod vpliv dogme in jasnega verskega pojmovanja.
»Vodnik« po Mariboru je poizkus. Ko bo enkrat vsaka stroka našla svojega avtorja, P**" tem bo mogoče, da Maribor dobi izčrpno sliko svoje Preteklosti in sedanjosti z raznih vidikov in na znanstveni podlagi. S tem delom bi bilo potrebno začeti čimprej.
Franjo Baš.
Mara,
dvignite pismo!
Gospoda
sprejmem kot sostanovalca. Zidovska ulica 12/1.	1695
Tri ali štirisobno stanovanje
oddam stalni stranki izven mesta. Naslov v upravi.	1694
Pozor hotelirll In gostilničarji I
DGODEH HRKUP!
Vampi
kg Din 4*-
Pljuča, vime kg Din 3*
Gobec ... kg Din 4*
«.r
T. SOKLIČ X Maribor
A
iro
uetopmki
Učenke
poštenih staršev in s primerno šolske izobrazbo takoj sprejme tvrdka F Mastek, Glavni trs 16.	166!
Mleko,
vsak dan sveže na dom postavljeno a Din 2.—. Ponudbe pod »Mleko« na upravo lista.	1968
Iščem za sraičlao
na Hrvaškem zakonski par brez otrok od 45—48 let, žena samostojna kuharica, jako čista in marljiva, mož vešč V, pospravljanju sob in družeča hišnega opravila. Plača Din 800 in vsa oskrba. Nastop takoj. Pismene ponudba na Publicitas, Zagreb, Iliča 9, pod štev. 30434.	1656
Seli*a
najpreglednejša kartoteka
Soklič, Maribor Tol.2510
>!0
Nova hiša
s takoj prostim stanovanjem na prodaj. Naslov v upravi.	1700
Lepo dvosobno stanovanje
v novogradnji oddam v najem tistemu, kateri mi posodi 15.000.— Din na eno leto. Naslov v upravi.______________1699
Lokal
za trgovino z mešanim lo prometnem kraju oddam jem. Naslov
otroški voziček.
ul’,«
1697
Predno greš na potovanje ne pozabi kupiti
Krasno izbiro po najnižjih cenah ima KNJIGARNA IN PAPIRNI
TISKOVNE ZADRUGE
MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13
Isdaja Konzorcij »Jutra« v, Ljubljani; stavnik izdatelja in urednik: JOSIP FR. KNAFLIC v
STANKO DETELA v Mariboru.