GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE © ŠTEV. 16 • 11. APRILA 1958 ® LETO XVII. © CENA 20 DIN PROLETARCI VSEH DE2EL, ZDRUŽITE SEI Občinski gospodarski načrti SO OSNOVA ZA URESNIČITEV GOSPODARSKIH IM DRUŽBENIH dUEV SKUPNOSTI SVETOZAR VUKMANOVIČ - NOVI PREDSEDNIK ZSI Te dni neteateri občinski Ijud-*ki odbori že sprejemajo letošnje gospodarske načrte, drugod Pa so pripravili šele osnutke, o katerih bodo razpravljali na sporih volivcev. Načrte sprejemajo torej precej pozno, česar P« velikokrat niso krive občine *ajne, kajti — če kje, se prav tu Pozna pomanjkanje kadrov. V mnogih občinah pripravljajo te načrte honorarni uslužbenci, ki Pe morejo poznati vseh rezerv, možnosti podjetij itd., skratka gospodarskega utripa v občini, kar precej prispeva k temu, da so načrti včasih preveč deklarativni in premalo konkretni. Seseda pa drži, da se tej splošni načelnosti in napovedovanju nepehov, brez točno določenih •mlog, niso znali izogniti niti tam, kjer bi pričakovali veliko Popolnejiše načrtovanje gospodarjenja. V mnogih občinah so skoraj Pozabili, da bi moral biti občinski gospodarski načrt osnova za izpolnitev ustreznega dela zveznega oziroma republiškega gospodarskega načrta. Ni dovolj, če v občinski gospodarski načrt Prepišemo splošne naloge, ki jih zvezni načrt določa za posamezne gospodarske dejavnosti. Premalo je, če smo na primer zapisali v občinskem planu, da se bo industrijska proizvodnja povečala za toliko odstotkov, kot Po zveanem načrtu, nismo pa določili, kdo in kako bo tako Povečal proizvodnjo. Ni dovolj, če v občinskem gospodarskem načrtu ugotovimo le načelno, da Se bo izvoz povečal. Občine bi moral« v svojih načrtih določiti, kdo, katero podjetje in panoga bo povečala Izvoz in za koliko in kdo bo zmanjšal uvoz. Iz načrtov bj moralo biti razvidno, kako je vsklajeno zbiranje sred-stev v posameznih gospodarskih Panogah z rastjo osebne in družbene potrošnje. Zato končno prav nič ne pomaga, če zapišemo v občinski gospodarski načrt, da se bo vrednost osebnih dohodkov povečala letos za 4 d« S°/i> na prebivalca (to je Prepisano iz zveznega načrta), če smo .pozabili na osnove, na konkretizacijo postavk, ki jih že ®vezni načrt postavlja kot pogoi 23 uresničenje tega cilja. Proizvajalci naj Razpravljajo o občinskih načrtih Prav razveseljivo je, da to Ugotavljajo ljudski odbori, po. s<=bno pa zbori proizvajalcev v tistih občinah, kjer so že razpravljali o gospodarskih načr-tth. Skoraj povsod so odborniki Srajali take načrte in predlaga. ^ naj bi ljudski odbori oziroma njihova tajništva in sveti pripravil; podrobne načrte, ki bodo omogočili predvidena povečanja v proizvodnji posameznih gospodarskih panog. Predlagajo t^di, naj bi točno določili najvažnejša komunalna dela, ki jih Ja treba opraviti, in se ne zado-v°ljujejo z naštevanjem vseh mogočih stvari, za katere ni na razpolago niti dovolj sredstev. Odborniki žele, naj se določi vrstni red, po katerem bodo leto« in v prihodnjih letih gradili Potrebne komunalne naprave. Zato lahko trdimo, da so bile vse dosedanje razprave o občin-skih in gospodarskih načrtih ralo plodne in da so prispeval; k izpopolnitvi gospodarskih na Črtov. Toda ker je v Sloveniji več kot 120 občin, bodo o mnogih gospodarskih načrtih razprav. ' JJali šele na zborih volivcev. Tu, menimo, čaka tudi sindikal-ba^ podružnice po podjetjih določena naloga. Gre namreč za to, ®a na zbore volivcev v nekate-industrijskih središčih ne Pride veliko proizvajalcev. Ne Po niti pretirano, če rečemo, da 80 Ponekod zbori volivcev predvsem sestanki nameščencev Ustanov, gospodinj in" upokojen-•av- Ker pomeni občinski gospodarski načrt, pa naj si bo Wni ali perspektivni, uresniči. J*v teženj vsakega proizvajalca, m bilo prav, če bi sindikalne P^dnužnice svoje člane opozorile to dejanost izven podjetja na terenskih zborih voliv-c*v bodo proizvajale; -spoznali V*9 probleme komune in jih •Bali upoštevati, ko bo šlo za •Utajevanje interesov med pod- jetjem in občino. Na teh sestankih bodo razpravljali o načrtih, ki bodo neposredno vplivali na njihovo življenje v komuni. To pravico morajo potemtakem izkoristiti in s premišljenimi in treznimi predlogi dopolnjevat; gospodarske načrte. Namesto splošnih trditev - konkretni načrt V večini primerov občine ne predvidijo samo, kako bodo razdeljevale razpoložljiva sredstva, marveč načrtujejo tudi velik porast proizvodnje, ki je osnova za zbiranje sredstev. Toda če si podrobneje ogledamo posamezne osnutke ali sprejete ob. činske načrte, bomo ugotovili, da je povečanje industrijske proizvodnje največkrat naslonjeno na povečanje obrata. V tem pogledu so načrti zelo konkretni, kajti običajno je zapisano; da bo ta in ta tovarna dobila nekaj sto milijonski kredit in da je občina predvidela potreben delež. Skratka, gre za odstotke, ki jih bodo k povečanju industrijske proizvodnje prispevale povečane kapacitete in dozidave starih tovarn. Ne moremo trditi, da tako povečanje proizvodnje, ali kot pravi, mo, razširjena reprodukcija, n; na mestu. Toda ob tem, zelo konkretnem načrtovanju manjka druga plat. Ko je govora o drugih možnostih za povečanje proizvodnje, kot sta n. pr. večja storilnost in reorganizacija proizvodnje, ki naj omogoči boljše izkoriščanje strojev in podobno, ostajajo načrti pri posplošenih deklaracijah; proizvodnja se bo povečala tudi zaradi večje storilnosti. Pri velikih rezervah proizvodnih zmogljivosti se s takimi posplošenimi trditvami pač ne moremo zadovoljiti. Čeprav morajo biti boljše izkoriščanje strojev, boljša organizacija dela, povečanje proizvodnosti, ki jo je moč doseči s pra. vilnim nagrajevanjem, stvar proizvodnih načrtov vsakega posameznega podjetja, bi bilo pravilno, da tudi v občinskih planih bolj konkretno zadolžimo gospodarske organizacije za te naloge. Namesto splošne trditve, da se bo proizvodnja povečala, bj bilo treba zapisati vsaj to, v katerem podjetju, zakaj in za koliko se bo proizvodnja dvignila v letošnjem letu. To velja pravzaprav za vse gospodarske dejavnosti. Med drugim tudi za kmetijstvo. Za pospeševanje kmetijstva predvidevajo občine precej denarja. Toda načrti so včasih preveč posplošeni in ugotovitve, da se bo »proizvodnja povečala tudi zaradi boljše kooperacije,« je zelo blizu frazi, ki ne zagotavlja prav nobenega napredka. Načrt bi moral v takem primeru povedati, pri kakšni dejavnosti in katera zadruga bo sodelovala s kmeti pri skupni proizvodnji. V nekem načrtu piše, da se bo vrednost hektarske proizvodnje povečala od sedanjih 50 na nekaj več kot 100.000 dinarjev. Trdijo, da bodo to dosegli, ker bodo porabil; več sortnih semen, več umetnih gnojil, da bodo glo. boko orali itd. Pogrešamo pa vsaj približno oceno, koliko dobrega semena bodo rabili in koliko gnojil. Občina bi morala ugotoviti, koliko traktorjev in drugih strojev bo potrebno, da bo možno izvesti vse, v načrtu lepo zapovrstjo naštete agrotehnične ukrepe. Tako v kmetijstvu kot v industriji hi morali določati naloge veliko bolj konkretno ter s tem zadolževati tudi tiste, ki so poklicani, da bo načrt zares izpolnjen. Občine še vedno predvidevajo največ sredstev za razvoj indu. strije. V mnogih primerih so občine razpoložljive investicijske sklade (v Sloveniji znašajo investicijski skladi okrajev jn občin nekaj več kot 3 in pol milijarde dinarjev) skoraj porabile za pologe in garancije tistim industrijam, ki nameravajo najeti kredite za razširjenje podjetja in za rekonstrukcije. Ze prej smo zapisali, da je taka politika sicer pravilna, toda ka. že, da bo šlo kljub temu preveč sredstev za gospodarstvo, premalo pa za negospodarske investicije. Še več, vprašanje je, od. kod bodo dobili trgovina, turizem in gostinstvo več kot milijardo dinarjev za kritje pred-videnih oziroma po proporcu določenih sredstev. To razliko bi morali kriti prav iz lokalnih investicijskih skladov. Teh pa, kot rečeno, ponekod skorajda ni več in zato grozi, da bo trgovina tu in tam tudi letos ostala brez zadostnih sredstev. Na zborih volivcev bi morali državljanom to stvar pravilno pojasnjevati. Ne tako: »Na raz. potago smo imeli toliko in toliko denarja, za garancije smo morali dati toliko in toliko, torej zg vse ostalo, kot vidite, dragi volivci, ostane zelo malo oziroma nič.« S takim tolmače-nenjem ustvarimo pri volivcih vtis, da občina mora dati delež, namesto da bi jim povedali, da ga občina samo predlaga. Prepričani smo. da se bodo volivci s smotrnimi naložbami v industrijo strinjali. Kadar pa bo za to namenjenih le preveč sred. štev, bodo rekli: dovolj — in predlagali drugačno razdelitev. Naši volivci razpravljajo o gospodarskih načrtih velikokrat pod vtisom, da denarja zaradi predpisov sploh ni mogoče drugače razdeliti. Ce bodo na zborih volivcev tudi proizvajalci, tako kot smo že zapisali, se nam res ni bati enostranskih in egoističnih predlogov ter zahtev. Ce bodo gospodarski načrti konkretni, si bodo lahko tudi politične organizacije, predvsem pa SZDL in sindikati, prizadevali, da bi bili uresničeni. Kon. kreten načrt je bil in bo najboljša osnova za akcijo. In tak konkreten načrt je konec koncev zagotovilo, da bomo izpolnili program razvoja naše skupnosti. Vse to, kar smo zapisali za gospodarske načrte za leto 1958, pa velja tudi za perspektivne načrte, ki jjh bodo morale občine v kratkem pripraviti. V perspektivnih 'načrtih bo morsl biti program razvoja proizvodnje in potrošnje v kon-.rii še bolj jasen. M. š. V PONEDELJEK JE ZASEDAL V BEOGRADU PLENUM CENTRALNEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE. OBRAVNAVALI SO ORGANIZACIJSKE IN POLITIČNE NALOGE SINDIKATOV. POROČILO O TEM PA JE PREBRAL TOVARIŠ IVAN BOZlCEVlC. OB KONCU JE PLENUM SPREJEL OSTAVKO SEDANJEGA DOLGOLETNEGA PREDSEDNIKA TOVARIŠA DJURA SALAJA IN IZVOLIL ZA NOVEGA PREDSEDNIKA TOVARIŠA SVETOZARJA VUKMANOVICA-TEMPA ZA PODPREDSEDNIKE SO IZVOLILI TOVARIŠE DRAGI J A STAMEN-KOVlCA, MIKA SPILJAKA IN IVANA BOZlCEVlCA, ZA SEKRETARJE PA DUŠANA SEKlCA, OLGO VRABICEVO, MIŠO PAVlCEVlCA IN ASERJA DELEONA. PREDSEDNIK, PODPREDSEDNIKI IN SEKRETARJI SESTAVLJAJO NOV SEKRETARIAT CENTRALNEGA SVETA. Razvoj industrijske proizvodnje v LR Sloveniji je potrebno v bodoče usmeriti predvsem na široko zasnovano proizvodno kooperacijo z domačimi in inozemskimi proizvajalci, posebno pri izdelovanju opreme in trajnih potroS-nih dobrin. S tem bomo dosegli specializacijo v proizvodnji, boljše izkoriščanje kapacitet in znižanje proizvodnih stroškov. (Proizvodnih zmogljivosti do zdaj nismo polno izkoristili. To nam pove na primer že podatek, da smo v kovinski in elektro-industriji Slovenije izkoriščali 1956. leta 65—TO0/« zmogljivosti, do leta 1961 pa jih moramo izkoristiti od 85 do 90" ».) S proizvodno kooperacijo naj Člani poslovnih združenj lahko ustanove iz svojih sredstev skupne sklade za določene namene — S takimi naložbami hi lahko razbremenili sredstva skupnosti bi torej hitreje prešli na moderno industrijsko proizvodnjo. Neizkoriščene možnosti napačna struktura Kooperacija je zelo razširjena v vseh industrijsko razvitih državah. Pri nas pa so rezultati v tej smeri še dokaj skromni. Napak bi bilo sicer trditi, da domača industrijska podjetja niso sodelovala doslej med seboj. Podjetja, ki izdelujejo razne električne naprave, Veliki ljudje nikoli ne umrejo. Iz roda v rod živijo v svojih velikih delih. Kako naj bi potem pozabili Borisa Kidriča, tega velikega glasnika naprednih idej že pred vojno, organizatorja KPJ in zlasti KPS ter OF in partizanskega gibanja v Sloveniji, sekretarja Izvršnega odbora Osvobodilne fronte, političnega komisarja slovenske partizanske vojske, prvega našega predsednika^ vlade in potem organizatorja celotnega jugoslovanskega gospodarstva v najtežjih dneh naše obnove, v dobi prvega petletnega načrta in ekonomske blokade? Boris Kidrič je bil človek širokega obzorja. Vse ga je zanimalo, vse je želel dojeti — od eksaktnih ved (študiral je kemijo, zelo pa ga je zanimala tudi matematika) pa do družbenih ved. Bil je ne le zelo prodornega duha, ampak tudi dober metodik. Prav zaradi premišljene delovne metode se ni nikoli izgubljal v malenkostih in manj važnih rečeh, ampak je znal vedno presoditi, kaj je trenutno najpomembnejše. Delal je vztrajno, neutrudno in s tolikšno naglico, da ga sodelavci pogosto niso mogli dohitevati. Kadar se mu je delo nagrmadilo, je sklical kar sredi noči sestanek in govoril tako zbrano, premišljeno in tako zavzeto, kakor da bi začel pravkar delati. Moč njegovih dokazov in njegov osebni ogenj sta vre- Ob peti obletnici smrti Borisa Kidriča pričala celo tiste, ki jih je bilo najteže prepričati. Nedvomno sodi tovariš Kidrič med tiste človeške velikane, ki so s svojim življenjem in delom pripomogli, da je našim narodom odprta pot v svetlejšo prihodnost. Prav zato se zavedamo velike naloge, ki čaka našo generacijo. — Dolžni smo ohraniti zanamcem spomin na Borisa Kidriča, osvetliti njegovo življenjsko pot in delo, miselni razvoj in pomen, težave in uspehe tega duhovnega velikana, ostrega misleca in odličnega organizatorja dela. Slovenci se skušamo oddolžiti njegovemu spominu z izdajo njegovih Zbranih del. V počastitev pete obletnice smrti Borisa Kidriča bo Cankarjeva založba izdala prvi zvežeh Zbranih del. Celotna Izdaja bo obsegala 4 knjige in nekaj dodatnih zvezkov, v katerih bo objavljena korespondenca, stenogrami njegovih govorov na raznih konferencah, sestankih, plenumih itd. Prvi zvezek bo v kratkem izšel in zajema prve Kidričeve razprave in članke, objavljene v predvojnih revijah Književnost in Sodobnost ter članke in govore od ustanovitve Osvobodilne fronte 1941. leta po do drugega zasedanja AVNOJ — 1943. leta. Druga, tretja in četrta knjiga pa bodo objavile gradivo iz zadnjega obdobja NOB pa do Kidričeve smrti 1953. leta. aparate, prevozna sredstva itd., sodelujejo med seboj, in sicer ne samo v okviru republike, temveč v okviru vse države. (TAM n. pr. stalno sodeluje s 137 podjetji; od tega s 112 pogodbeno, drugim pa zaupa le posamezna naročila. Od vseh dobaviteljev je 55 kooperantov tov, ki delajo edino za TAM. Ob sodelovanju kooperantov je TAM docela osvojih proizvodnjo Pionirja — razen svečic, ki jih sicer že izdelujejo doma, vendar po mnenju TAM še ne zadovoljujejo.) Toda glede proizvodnega sodelovanja lahko ugotovimo dvoje slabosti, in sicer, da še zdaleč niso izkoriščene vse možnosti za sodelovanje tako v okviru republike kot v okviru vse države, in da tudi struktura že uveljavljenih kooperacijskih dogovorov ni zadovoljiva. Najpogosteje se podjetja dogovore le za občasna naročila ali kooperirajo tako, da drug drugemu prodajajo polproizvode. Tovrstna kooperacija je iz teh razlogov kratkotrajna in brez trdne osnove. Preden se pomenimo o načelih, na katerih naj temelji proizvodna kooperacija, velja sprego\»oriti o vzrokih, ki so jo zavirali, oziroma ki še zavirajo širše sodelovanje med podjetji. Poglejmo, kaj menijo o tem predstavniki posameznih podjetij. Ozkogradnosi nam škoduje Na vprašanje republiškega odbora sindikata kovinarjev Slovenije, kaj zavira kooperacijo, je n. pr. predstavnik podjetja »Elektrokovina«, Maribor, odgovoril: ►►Dosledno lahko ugotovimo, da so vsi proizvodi, ki jih izdelujejo za nas druga podjetja, dražji in manj kakovostni, kot če bi jih izdelovali sami. Zakaj tako? Prvič želi vsako podjetje, ki izdeluje v kooperaciji sestavne dele za finalista, pri tem čim-večji dobiček.. Tega ne skuša doseči s čim racionalnejšim postopkom in z večjo storilnostjo, temveč z enostavnim oblikovanjem cene. Pri tem zanemarja skrb za boljšo proizvodnjo, ker si je dobiček že zagotovilo z visoko ceno. Našemu podjetju je nekaj kooperantov poslalo odlitke povsem drugačne kakovosti, kot ja bilo dogovorjeno. Odgovorni funkcionarji v podjetjih torej vidijo le sebe, svoje podjetje, ne pa koristi skupnosti. Takšno miselnost pa jim pomagajo utrjevati tudi organi izven podjetij, ki terjajo od njih čimveč donodkov.« Predstavniki podjetja -TO-BI<- pa pravijo glede kooperacije v skupnosti ►►Maris*1 tole: -Slabosti so se pojavljale in se še pojavljajo. Izvirajo pa iz medsebojnega nezaupanja še pd takrat, ko smo križali svoje programe in smo nastopali kot konkurenti. Ena izmed slabosti je bila tudi v neurejenem medsebojnem zaračunavanju sestavnih delov, ker dobiček pri polizdelkih ni bil omejen in reguliran ... Zadnji predlog pogodbe o kooperaciji omejuje dobiček kooperantu. Skratka, borimo se za znižanje cen naših proizvodov. Obstoječe zmogljivosti si izpopolnjujemo, določili smo finaliste za posamezne proizvode in določili, kdo bo koga zalagal s posameznimi polizdelki." 2e iz teh dveh trditev lahko razberemo, da večje sodelovanje marsikdaj zavira sebičnost, ozko gledanje samo na svoje podjetje. Seveda so po sredi tudi objektivne težave, na primer neurejeno vprašanje prometnega davka na polizdelke itd. C e hočemo, da bo kooperacija med podjetji čim trajnejša, se bo morala razvijati v dveh smereh, in sicer tako, da se bodo skupine proizvodnih podjetij združevale v skupnosti, ki bodo vsklajevale tekoče in perspektivne programe proizvodnje združenih podjetij in si razdelile delo, t. j., da se bodo posamezna podjetja specializirala za izdelovanje določenih polproizvodov za več industrijskih podjetij hkrati. Načela ■so jasna Do nedavnega vprašanje kooperacije pravno ni bilo povsem urejeno. Zakon o gospodarskem združevanju (Ur. list FLRJ št. 1-58) pa to ureja. Prvi člen temeljne določbe pravi: ►►Gospodarske organizacije se združujejo zaradi skupnega delovanja za napredek proizvodnje, blagovnega prometa ali opravljanja gospodarskih storitev, ter zaradi skupnega opravljanja posameznih gospodarskih dejavnosti. Gospodarske organizacije se združujejo v gospodarske zbor- (Nadaljevanje na 4 stranij ^ NVLON, PERLON, ENKALON. CREPPE-NYLON zapisek ob robu Preimenovanje podjetij Dnevni časopisi objavljajo različne oglase, razpise, objave pač tako, kot oglaševalec želi in seveda tudi plača. Bralca pa po bežnem pregleda časnika ostanejo v spominu oglasi prav čudne vsebine. Tako sta pred kratkim objavila dva dnevnika oglas nekega podjetja, ki je iskalo »zanesljive osebe za terensko delo v Ljubljani«. In tako dalje in tako dalje. Toda pustimo to ob stranll Pogosto zasledimo v časopisih razpise in natečaje za novo ime tovarne ali podjetja. Najbrž si ga ne morejo izmisliti sami in se zato odločijo za razpis, hkrati pa navadno odobre kar čedne zneske za nagrade. Pred dnevi nas je tovariš L. V. iz Ljubljane opozoril na izid natečaja za novo ime tovarne, ’ i ga je pred časom razpisala tovarna pletenin in nogavic v Radovljici. V svojem razpisu je poudarila, da mora novo ime označevati vrsto proizvodnje. Prvi natečaj ni dal ustreznih rešitev, zato je tovarna razpisala nov natečaj. ^Pred kratkim, točneje, 6. aprila, so v »Ljudski pravici« objavili izid natečaja. Izbrali In nagradili so predlog za tuje žensko ime, tako da se bo ta tovarna odslej imenovala »Almira« (Alpska modna industrija, Radovljica), kar lahko razberemo iz precej velikega oglasa, ki v podnaslovu pojasnjuje no.i naziv. Z drugo nagrado so nagradili predlog »Maja«. Ne moremo se spuščati v presojo razdeljevalcev nagrad, vsekakor pa je res, kot nam piše L. V., da iz predlaganega imena ni razvidno, da v tej tovarni izdelujejo pletenine in nogavice. Res je, da se z vsemi podobnimi natečaji največkrat prav po nepotrebnem trošijo družbena sredstva in znani primeri kažejo, da delavski sveti tega ali onega podjetja vse premalo preudarijo, preden razpišejo natečaj za novo ime. Podobnih natečajev je bilo doslej že več in sredstva, potrošena v ta namen (in na račun skupnosti), dosegajo velike zneske. Pred časom se je turistično podjetje »Putnik« — Slovenija hotelo preimenovati. Razpisalo je natečaj s prav lepimi nagradami, zvedeli smo tudi za izid, izbrali so ime »Kompas«, toda končno so le zadržali staro ime. Potrošili so pa precej denarja tako za razpis kot za nagrade. Tako kot pri vsem, velja tudi pri teh rečeh: dobro premisliti, preden se odločimo za tak izdatek. Saj gre tudi v tem primeru za družbena sredstva! D. D. ŽIVAHNA RAZPRAVA 0 TEŽAVAH IN USPEHIH V TOVARNI AVTOMOBILOV V MARIBORU — V MINULIH TEDNIH, KO SMO SE PRIPRAVLJALI NA VOLITVE DELAVSKEGA SVETA, SMO REŠEVALI PREDVSEM DVA ZA NAS NAJVAŽNEJŠA PROBLEMA — JE PRIPOVEDOVAL PREDSEDNIK SINDIKALNE PODRUŽNICE TOVARNE AVTOMOBILOV V MARIBORU. — SKUŠALI SMO NAJTI MOŽNOST, DA BI ODPRAVILI ZASTOJ V PRODAJI KAMIONOV, DO KATEREGA JE PRIŠLO OB KONCU MINULEGA LETA, ISTOČASNO PA SMO SE TRUDILI, DA BI ZBOLJŠALI NAS PREMIJSKI SISTEM. V LJUBLJANSKEM PODJETJU »PLETENINA« SO NA ZBOROVANJU DOPOLDANSKE IZMENE PRED VOLITVAMI DELAVSKEGA SVETA POSLUŠALI POSLOVNO POROČILO O DELU PODJETJA. VENDAR BESEDA NI IN NI MOGLA STECI IN JE BILA TALE TOVARIŠICA ENA MED REDKIMI, KI SO SE OGLASILE K BESEDI. NAD 600 NEPRODANIH KAMIONOV — Zastoj v prodaji nam povzroča velike preglavice. Na zalogi Imamo nad 600 kamionov. Večinoma stoje zunaj in škoda ni majhna. — Vzrokov je več. Podjetjem je ob koncu leta zmanjkalo sredstev za investicijske nakupe. Položaj se je zaostril, ko lani poleti kake tri mesece nismo mogli prodajati na kredit. Toliko časa je bilo namreč potrebno, da so po prepovedi kreditne prodaje julija lani izšli novi predpisi. Vendar to ni najvažnejši in edini vzrok. Tudi uvoz je kriv. V zadnjem času so uvozili veliko madžarskih Czepelov, ki so boljši kot naš Pionir in za nakup le-teh so bili do nedavnega zelo ugodni pogoji, veliko ugodnejši kot pa za nakup Pionirjev. Za Czepele so podjetja dobila kredit (s 3°/o obrestmi) za dobo 10 let, takoj pa so morala plačati le S’/". Za Pionirje pa so morala plačati takoj kar 35 odstotkov, kredit so dobila za O SLABOSTIH V DELU DELAVSKIH SVETOV V ZAGORSKI OBČINI Vedno enaki dnevni redi Pred volitvami novih delavskih svetov in upravnih odborov je občinski komite Zveze komunistov občine Zagorje razpravljal tudi o delu delavskih samoupravnih organov v tej občini. V občini Zagorje je 34 različnih gospodarskih organizacij — od tega 20 večjih, med njimi rudnik rjavega premoga, industrija gradbenega materiala, tovarna konfekcije »■Sava«, tovarna keramičnih Izdelkov v Izlakah. V teh podjetjih je zaposlenih 3.183 delavcev in uslužbencev. Delavski sveti zagorskih podjetij štejejo od 10 do 61 članov. Dosedanji delavski sveti so imeli skupno 352 članov, med njimi 86 članov ZK (24,4«/»). Že iz sejnih zapisnikov delavskih svetov in upravnih odborov se da ugotoviti, da so bili dnevni redi zasedanj skoraj vedno enaki. Pod prvo točko je bilo čitanje zapisnika, pod drugo poročilo direktorja in pod tretjo razno. Ali pa: 1. čitanje zapisnika z zadnje seje, 2. problematika podjetja in 3. razno. Na sejah delavskih samoupravnih organov razpravlja predvsem direktor, v več primerih tudi računovodja in sem ter tja še kak vodilni uslužbenec. Iz zapisnikov se da razbrati, kaj razpravljajo posamezni člani delavskih svetov. Zapisnikar ne stenografi-ra razprave in zapisuje le direktorjeve izjave, ne pa tudi razprav posameznih tovarišev iz proizvodnje. Iz zapisnikov pa se da kljub temu ugotoviti, da člani delavskih svetov in upramih pdborov navadno niso seznanjeni z vsebino zasedanj, saj dnevni red običajno sestavijo tik pred zasedanjem delavskega sveta ali pred sejo upravnega odbora. To pa seveda ne more dati zaželenih rezultatov. Zapisniki kažejo, da se delavski sveti in upravni odbori večidel ukvarjajo z manj pomembnimi rečmi, ki bi jih pravzaprav morali reševati odgovorni tovariši na posameznih vodilnih delovnih mestih. Tako na primer razpravljajo na sejah delavskih svetov in upravnih odborov, kdo bo vo-zU ta ali oni tovorni avto, da ta in ta avto nima zavor;., Organi delavskega samoupravljanja vse leto ugotavljajo, da je v podjetjih premalo Slovenske Konjice Na praznovanje 1. maja se v Konjicah že pripravljajo. Ze v tem mesecu bodo priredili šahovski turnir, na katerem bodo sodelovali šahisti iz številnih sindikalnih organzacij v tej občini. Na predvečer praznika bodo imeli slavnostno akademijo, 1. maja pa bo avto-moto društvo organiziralo ocenjevalno vožnjo. L.V. reda, da delavci ne pazijo na kakovost proizvodov, da je preveč izmečka, da kupci vse prepogosto vračajo blago, isti delavski sveti pa ne sprejemajo nobenih konkretnih sklepov, da bi te pomanjkljivosti omejili. Prav tako delavski sveti ne razpravljajo o proizvodnih načrtih, o investicijskih načrtih, o možnostih, da bi zmanjšali število delavcev na posameznih delovnih mestih in o podobnih vprašanjih. V nekem podjetju so sklicali izredno sejo upravnega odbora zato, ker niso dosegli proizvodnega načrta. O tem so na dolgo in široko razpravljali, vendar pa niso sprejeli sklepov o tem, kako bi v prihodnje dosegli proizvodni načrt. Sklepi, ki so jih sprejeli na tej seji, nimajo nobene zveze z vprašanjem, ki ga je upravni odbor obravnaval na tej izredni seji. Sindikalne podružnice bi morale na svojih sestankih pred volitvami novih delavskih svetov temeljito, kritično pregledati dosedanje delo delavskega sveta, da bi novoizvoljeni delavski svet ne delal .podobnih napak. Marijan Lipovšek 3 leta, obrestna mera pa je bila 5%. — Res pa je tudi, da je Pionir že dokaj zastarel. Zanimivo je, da takoj lahko prodamo vsak TAM 4.500, za katerega smo lani dobili licento od Deti-tza. Sedaj smo skupaj z ostalimi domačimi podjetji osvojili že 43,9«/» njegove proizvodnje. TAM 4500 je 4,5 tonski. Pionir pa 3 tonska, TAM 4500 uporablja nafto in ima zračno hlajenje, Pionir pa bencin in ima vodno hlajenje. Tako smo si sami sebi ustvarili konkurenco. — Zaradi tega ni za Pionirje tolikšnega zanimanja kot je za kamione TAM 4500 ali za Czepele. Pionirji nam ostanejo neprodani in sedaj jih imamo na beograjskem sejmišču 150, doma pa nad 450. Vsi skupaj veljajo kaki 2 milijardi dinarjev in zanje plačamo dnevno okoli 300.000 dinarjev obresti. — Posledice so precejšnje. Dobavitelji odpovedujejo material, ker nimajo denarja, da bi ga plačali. Sedaj jim dolgujemo že milijardo in 200 milijonov dinarjev. Proizvodnja ne napreduje tako, kot bi morala. Upam pa, da bomo lahko prav kmalu prodali več Pionirjev. Pravkar sem zvedel, da je gospodarski odbor Zveznega izvršnega sveta sklenil, da bo izenačil pogoje za nakup Pionirjev s pogoji, ki veljajo za nakup Czapelov. To je že nekaj. Zavedamo pa se, da nas samo ta ukrep ne bo rešil. Naša perspektiva je TAM 4500. Razumljivo je, da podjetja ne bodo kupovala slabših kamionov, če lahko kupijo boljše. — Tudi premijski sistem nam je v tem času povzročal obilo preglavic. Moram reči, da dosedaj premijski sistem v našem podjetju ni bil dober. Pri nas je zaposlenih nad 3.700 delavcev, premije pa jih je prejemalo 3.050, torej kakih 80 odstotkov. Zgodilo se je, da marsikdo ni vedel, zakaj dobiva premijo. Premija se je spremenila v dopolnilno plačo in prav to je bilo slabo. — Premijski sistem pa je tudi dopuščal velike razlike med najnižjimi in najvišjimi premijami. Poslovodja nekega oddelka je na primer dobil za november in december 14.000 dinarjev premije, 50 njegovih delavcev pa je za december dobilo skupno 12.000 dinarjev. Zgodilo se je, da so delavci dobivali le nekaj stotakov in to je povzročalo hudo kri. — Še veliko bi vam lahko povedal o slabostih našega dosedanjega premijskega pravilnika, kajti o teh zadevah smo v zadnjem času mnogo govorili. Razpisali smo tudi anketo, da bi lahko vsi delavci povedali, kaj mislijo o premijah. Ugotovili smo, da star premijski pravilnik res ne velja, zato smo ga razveljavili in sestavili komisijo, ki bo izdelala novega. Nov premijski sistem mora zagotoviti pravilna razmerja med najnižnjimi in najvišjimi premijami, obenem pa omogočiti, da bodo premije pravično razdeljene med posameznimi obrati ter oddelki, in da jih bodo dobivali le tisti, ki jih zaslužijo. — O vsem tem smo razpravljali na predvolilnih sestankih^ Skušali smo seznaniti slehernega člana kolektiva s težavami pa tudi z uspehi, o katerih sicer nisem govoril, ki pa niso tako majhni. Lahko rečem, da so naše volilne priprave nudile možnost za široko družbeno kontrolo in zainteresirale širok krog ljudi za probleme, ki jih delavski svet rešuje in ki jih bo še reševal. DNE 24. APRILA PRED 38. LETI SO ŽELEZNIČARJI V LJUBLJANI NA ZALOŠKI CESTI DEMONSTRIRALI PROTI IZKORIŠČEVALSKEMU REŽIMU STARE JUGOSLAVIJE. V SPOPADU Z ZANDARMERIJO JE PADLO 14 DEMONSTRANTOV JUGOSLOVANSKI ŽELEZNIČARJI BODO NA SVOJ' PRAZNIK 15. APRILA ODKRILI NA ZALOŠKI CESTI MONUMENTALNI SPOMENIK, KI PONAZARJA BORBO PRED IN MED VOJNO. S TEM SE BOMO HKRATI ODDOLŽILI PREMNOGIM PADLIM ZA SVOBODO IN PRAVICE DELOVNIH LJUDI IZ VRST ŽELEZNIČARJEV. NE UKINJAJMO PREMIJSKIH PRAVILNIKOV Poročilo predsednika delavskega sveta, tajnika sindikalne organizacije, razprava in točka razno. To je običajni dnevni red. In tako je bilo tudi v »Pletenini« preteklo sredo, ko so imeli predvolilno zborovanje. Zbralo se je precej delavk in delavcev iz dopoldanske izmene. Na prste bi lahko naštel vse tiste delavke in delavce, ki so se oglasili k razpravi, čeprav je veliko stvari, o katerih bi lahko rekli to in ono. Beseda pa je vendarle stekla, ko so začeli govoriti o gradnji stanovanj. Neka de- lavka je predlagala, naj bi ukinili premije in ta sredstva namenili za reševanje stanovanjskega vprašanja. Res, tudi temu delovnemu kolektivu ni prizanesla stanovanjska stiska. Skušajo jo sicer omiliti, kolikor se pač da (od leta 1952 pa do danes so kupili 16 stanovanj; lani so sklenili z Zavodom za stanovanjsko izgradnjo pogodbo za nakup dveh dvosobnih stanovanj, štirih garsonjer in 8 samskih sob), vprašanje pa je, kaj bi bilo, če bi prenehali izplačevati premije. Ali bi res lahko zgradili toliko stanovanj, da bi bilo konec stanovanjske stiske? V tovarni »Pletenina« se je v zadnjem času zelo povečala proizvodnost dela (lani kar za 14,8"/"). To je v nemajhni meri zasluga premijskega sistema. Zakaj bi torej prenehali spodbujati proizvajalce k vedno večji delovni storilnosti? Ne kaže torej ukiniti premijski pravilnik. Sredstva za gradnjo stanovanj pa naj bi črpali iz posebnega deleža podjetja in iz sklada za samostojno razpolaganje, kakor so sklenili že na seji prejšnjega delavskega sveta. V delovnih kolektivih so zdaj predvolilni sestanki. Iz zapisnikov teh sestankov razberemo n. pr., da so v okraju Murska Sobota člani sindikalnih organizacij pogumno povedali, kaj sodijo o delu delavskih svetov in upravnih odborov. Ta njihova dobronamerna kritika pa ni nič kaj godila nekaterim predsednikom teh družbenih organov in direktorjem teh podjetij. Le-ti zdaj radi poudarjajo, da bodo dali ostavko, če bodo v podjetju »vsi« komandirali. Ko je sindikalni svet sklical sestanek predstavnikov gospodarskih organizacij, je eden izmed njih dejal, da bodo v Ljutomeru le težko našli kan- didate za delavski svet v Tovarni usnja, ker je direktor baje absolutist in mora iti vse po njegovem. Zadnjo sejo delavskega sveta je direktor celo zapustil, ker delavski svet ni sprejel predloga, po katerem naj bi uslužbencem izplačevali neizrabljen dopust. Tako je zapisano v zapisniku okrajnega sindikalnega sveta v Murski Soboti. Pri nas že imamo zakone, ki natanko določajo, kdo upravlja in odloča v podjetju. Točno vemo, kakšno vlogo imajo v naših podjetjih delavski sveti, sindikalna organizacija in direktor podjetja-, zato se nam zdi, da so razprave o tem, kdo bo »komandiral« v podjetju, popolnoma odveč. N. B. DELAVSKA ENOTNOST Glasilo sindikatov Slovenile, Izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo. — Odgovorni urednik Ivo Tavčar. — Tisk Časopisno podjetje »Slovenski poročevaleca v Ljubljani. — Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Čufarjeva ulica 3, poštni predal 284. — Telefon uredništva 32-538, uprave 30-44, skupni za uredništvo in upravo 32-031. — Račun pri Mestni hranilnici v Ljubljani 601-606-1-221 — List ifchaja vsak petek — Rokopisov ne vračamo. — Posamezna številka stane 20 din. — Naročnina v predplačilu je mesečna 80 din, četrtletna 240 din, polletna 460 din in celoletna 900 din« Tolmin V Tolminu so organizirali tridnevni seminar, na katerem so proučili zakon o delovnih razmerjih ter pokojninski zakon in razpravljali o vlogi sindikatov v razvoju komun in o sodelovanju z zbori proizvajalcev. Seminar je obiskovalo 40 odbornikov sindikalnih organizacij iz vsega goriškega okraja. Nova Gorica Na Goriškem so v Tovarni pohištva v Novi Gorici izvolili nov delavski svet. Ob tej priložnosti so organi upravljanja poročali kolektivu o dosedanjem delu. V preteklem lotu je znašal skupni proizvod tovarne 1.158 milijonov dinarjev, letni plan so presegli za 22«/» in ustvarili 171 milijonov dinarjev dobičt-a. • i V Bohinjskem predoru, na progi Jesenice—Nova Gorica, so precej težki delovni pogoji. Delavski svet podjetja za vzdrževanje prog Nova Gorica je zavoljo tega sklenil, da bodo v bodoče vsi progovni delavci, ki so zaposleni v tem predoru, dobivali med delom pol litra mleka dnevno. • t V Novi Gorici so pred dnevi organizirali predavanje o novem pokojninskem zakonu glede na ugodnosti, ki jih imajo po novih predpisih borci NOB in udeleženci španske vojne. Zanimivo predavanje so poslušali člani skupščine okrajnega zavoda za socialno zavarovanje in predstavniki Zveze borcev ter Društva upokojencev. Pri postaji Nova Gorica so v okviru proslave dneva železničarjev uredili lepo igrišče za otroke 4. enote SZDL. Nekaj denarja in materiala so prispevala tudi goriška železniška podjetja. Portorož Pred kratkim so v Portorožu ustanovili zavod za izobraževanje v delavskem in družbenem upravljanju. Do zdaj so organizirali že tri seminarje za člane delavskih svetov goriškega in koprskega okraja. Tretji seminar so namenili gradbeni stroki, kjer je delavsko upravljanje še zlasti pereče. Ce!]e Na zadnji seji sindikalne organizacije v »Kovinotehni« so sklenili, da bodo v začetku maja na prvi polletni konferenci pregledali dosežene uspele podjetja. Za polletno konferenco so se odločili zato, ker je na letnem občnem zboru nemogoče izčrpno pregledati delo posameznih panog. F. C. Ljubečna Na občnem zboru telesno-vzgojnega društva Partizan so ugotovili, da kljub ugodnim pogojem razen v smučanju niso dosegli vidnejših uspehov. Sodijo, da bo novoizvoljeni odbor trdneje prijel za delo in tako pokazal, da se da z dobro voljo marsikaj doseči. F. C. Jesenice V železarni so imeli nedavno majhno slovesnost. Od kolektiva se je poslovilo 13 delavcev, ki so delali 40 let, in 19 delavcev, ki so delali 30 let v tej tovarni. Predsednik upravnega odbora jim je ob tej priložnosti izročil častne diplome in denarne nagrade. U. 2. Nazarje Na seji sindikalne organizacije zdravstvenih delavcev v Nazarjih so menili, naj bi na tem področju izvolili svete državljanov, in sicer pri oddaljenih ambulantah. S tem bi napravili korak naprej v zbliže- vanju zdravstvene službe z zbori volivcev. Zdravstvena služba je pri nas še vedno premalo povezana z volivci. Na zborih bi morali govoriti o uspehih in neuspehih zdravstvene službe, saj bi se le tako družbeno upravljanje razširilo. K. Velenje V rudniku lignita v Velenju pripravljajo poseben obrok črne kave za rudarje. Vsak rudar bo verjetno že prihodnji mesec dobil brezplačno črno kavo, preden bo odšel v jamo. V Velenju bodo v kratkem osnovali stanovanjsko zadrugo. 20 zadružnikov si bo začelo graditi enostanovanjske družinske hišice. Sindikalna organizacija rudnika Velenje si bo uredila ob morju lep počitniški dom. Zgradbo so najeli za 25 let. Prostovoljno delo je v Velenju že kar doma. Med najpomembnejše letošnje akcije sodi gradnja kulturnega doma, ki ga Velenje še nima. Rudnik lignita je iz sklada za prosto razpolaganje namenil za gradnjo kulturnega doma 40 milijonov dinarjev. Izkop in nekatera zidarska dela bodo opravile pridne roke Velenjčanov: Na razširjeni seji velenjske Svobode so sklenili, da bodo za delavski praznik 1. maj pripravili več prireditev. Osrednja proslava bo na večer pred praznikom v velenjski dvorani kina. V okviru proslav za 1. maj bodo v tem kraju priredili godalni koncert in predstavo »Beraška opera«. Ljubljana Plesni orkester ljubljanskega SKUD »Tine Rožanc« je pred kratkim v Ljubljani priredil za ljubitelje lahke glasbe koncert, na katerem je izvajal dela domačih in tujih skla- dateljev. Koncert je odlično uspel. Delavski svet tovarne farmacevtskih in kemičnih proizvodov »LEK« v Ljubljani je sklenil, da mladim članom svojega kolektiva omogoči udeležbo pri gradnji del na avtomobilski cesti »Bratstva in enotnosti« in oskrbi brigadirje s svojimi izdelki. Dobrepolje V pripravah na volitve je delovni kolektiv Stolarne Ra-tike v Dobrem polju živahno razpravljal o problemih svoje tovarne. Kritično so ocenili delo organov delavskega upravljanja. Delavci menijo, da je upravni odbor premalo razpravljal o problemih podjetja, ker se je lansko leto sestal le nekajkrat. Kranj V tovarni »Iskra« v Kranju so že izvolili 85-članski delavski svet. V novem delavskem svetu je le 9 mladincev ter 9 žena. Število nas preseneča, saj je bilo v starem delavskem svetu kar 19 mladincev. Pa še nekaj: precej članov delovnega kolektiva je zvedelo za volitve šele na dan volitev. Prav bi bilo, če bi v bodoče sindikalna organizacija posvetila temu važnemu dogodku veliko več pozornosti. D. Kočevje Pred dnevi je bila skupščina podružnice Zavoda za socialno zavarovanje. Predvsem so razpravljali o vprašanjih delovne varnosti. Na delovnem području te podružnice je bilo lani 1010 delovnih nezgod, zaradi česar so delavci izgubili več kot 14.000 delovnih dni. Največ nesreč, in sicer 413, je bilo na kmetijskem gospodar- posamezni obratni sveti gozd-skem posestvu v Kočevju in nih uprav, D. V. v rudniku rjavega premoga v Kočevju (265). Ugotovili so, da posamezna podjetja posvečajo vse premalo pozornosti delovnih varnosti in da celo nekatera večja podjetja nimajo varnostnih tehnikov. Predlagali so, da bi vsa večja podjetja nastavila lastnega varnostnega tehnika, manjša pa naj bi imela skupno vsaj enega. e Dolgo je že tega, ko so delovni ljudje v Kočevju predlagali, naj bi jim uredili moderno pekarno. Ostalo pa je le pri besedah. Se vedno pečejo kruh za mesto in okolico v eni sami pekami, ki ima zastarele naprave. Mnogokrat se zgodi, da že dopoldne zmanjka kruha, kaj šele popoldne ali ob nedeljah. Te dni so popravljali to edino kočevsko pekarno in mesto je ostalo brez kruha. Cas bi že bil, da bi tudi v Kočevju uredili sodobno pekarno z ustrezno zmogljivostjo. V. Na nedavnem posvetovanju o družbeni prehrani v Kočevju in okolici so sklenili, da bodo odslej posvečali več skrbi prehrani mladih delavcev. Občinski sindikalni svet bo skupno z Zavodom za pospeševanje gospodinjstva, ki že dlje deluje tudi v Kočevju, izvedel anketo o prehrani mladih delavcev in delavk. Znano je, da si številni mladi delavci, posebno dekleta, sami pripravljajo hrano, večidel tudi v slabih stanovanjih. Kako urediti prehrano gozdnih delavcev v kočevskih gozdovih, pa je posebno vprašanje. Sindikalna podružnica pri kmetijsko-gozdarskem posestvu v Kočevju meni, da bi moral o tem razpravljati delavski svet posestva pa tudi PODPRIMO MLADE! Posvetovanjem delavske mladine po strokah je sledi ]a živa dejavnost mladinskih organizacij v podjetjih, to dejavnost pa so zlasti spodbudile priprave Ha volitve v delavske svete. Koristne misli, izrečene na posvetovanjih, so omogočile orga-n&acijam Ljudske mladine v Podjetjih, da so laže zavzemale svoje stališče do premij, norm, aadpmega dela in do drugih Perečih vprašanj, ki se pojavljajo v življenju kolektiva. Na prvi proizvodni konferenci mladih delavcev v tovarni »Stok v Duplici pri Kamniku Je mlad član delavskega sveta poročal o svojem delu v tem organu, o uspehih kolektiva, razložil je stališča do drugih vprašanj in pojasnil bodoče naloge. Mladij delavci so se zanimali tudi za nekatere podrobnosti iz zakona o delovnih razmerjih in z zanimanjem sledili razpravi starejših tovarišev o delitvi dohodka in o ostaljh vprašanjih. Ob zaključku so predlagali mlade delavce in delavke, kd naj bi jih kandidirali v nov delavski svet. Podobne konference so imeli tudi v delovnih kolektivih: Sa- turnus, Telekomunikacije, Iskra itd. V Iskri so na sestankih po oddelkih mladi delavci razpravljal o bodočih kandidatih, vse premalo pa so razčlenili dosedanje delo mladincev — članov delavskih svetov — in tudi o perečih vprašanjih niso dovolj razpravljali. Priprave ao bile preveč enostranske. Na kandidatni listi je bilo 23 mladih delavcev, izvoljenih pa jih je bilo 17, uspeh je bil torej vseeno leip. V tekstilni tovarni »Inteks« v Kranju se na volitve sicer dobro pripravljajo. Vodstvo mladinske organizacije ni raz-pravljado s svojimi člani o kandidatih, temveč so si jih t-; sami izbrali in jih predlagali 16. Doslej je bilo v delavskem svetu-9 mladih delavcev. Kot pripoveduje predsednik mladinske organizacije, nekateri mladi delavci odklanjajo kandidaturo. Vse kaže. da je tega kriva premajhna aktivnost, včasih celo neresnost v vodstvu mladinske organizacije ih da so mladi delavci prepuščen,; sami sebi. Mogoče pa je to tudi posledica togega sistema dela v delavskem svetu, kjer misli posameznika ne pridejo dovolj do veljave. Podobno slabost opažamo tudi v lešfcanski »Verigi«. V prejšnjem delavskem svetu so imeli osem mladih delavcev, sedaj pa so bili od 8 predlaganih kandidatov na sestanku kolektiva potrjeni le štirje. Temu se ni čuditi, kajti mladinska organizacija v tem podjetju sploh ni razmišljala o delu svojih članov v delavskem svetu, njena stališča do raznih proizvodnih vprašanj so nejasna, delo je nesistematično. Končno sta pomanjkljivi tudi zanimanje Zveze komunistov in sirtdifcata za probleme mladih delavcev in usmerjanje mladinske organizacije k večji aktivnosti v proizvodnji, Praksa je že marsikje dokazala, da ni dovolj, če mladina le 'razpravlja na sestankih, temveč mora tudi aktivno delati, pridobiti jo j« treba za določene akcije in koračno ■— zagotoviti ji je treba vse, kar pač dopuščajo pogoji- V jeseniški železarni so med pripravami na vodiitve v delavski svet z mladiimi delavci razpravljali predvsem o popisu delovnih mest, se menili o strokovnem šolstva in predlagali Gospodarski položaj Odlok o cenah premoga in o minimalnih plačah prepuščata rudnikom znatno večja sredstva . Spremenjeni gospodarski predpisi, zlasti Pa spremenjeni odnosi med cenami, ki jih je povzročilo gibanje na tržišču, so postavali rudnike premoga v dokaj težak položaj. Zato so gospodarski organi že nekaj časa proučevali gospodarske težave rudnikov in v ponedeljek je Zvezni izvršni svet sprejel še diva odloka, ki bistveno olajšujeta gospodarski položaj irudmi-kov. Gtre za odlok o določanju daj višjih prodajnih cen premoga ter odtok o minimalnih osebnih dohodkih delavcev v rudnikih premoga. Nedavno tega po smo zabeležili še diva druga odtoka, ki olajšujeta obveznosti Oziroma dolžnosti rudnikov do skupnosti. To so olajšave pri plačevanju anuitet in olajšave pri plačilu prispevka iz dohodka gospodarskih organizacij. Omenili smo, da so zaradi spremenjenih cen zašli rudniki premoga v težave. Medtem ko se cene za premog bistveno niso spremenile, lani so bil® celo za malenkost nižje kot leta 1952, pa so se izdatki za materiale, ki eo v proizvodnji nujno potrebni, izredno povečali. Ce vzamemo, da so bile cene v 1952 102, so bjile v naslednjih letih 96, 95, 99, 100 in šel© lani 101. V istem času pa se je cena lesa povečala dva im polkrat. Dražja je tudi električna energija in prav tako drugi materiali. Razumljivo, da je bjiilo ob takem gibanju cen rudnikom ze~ Ib težko izpolnjevati družbene obveznosti, v nekaterih primerih pa so imeli težave tudi z izplačilom plač po tarifnih pravilnikih. Materialni stroški za tono rjavega premoga so od leta 1952 do 1957 porastli za 23%, Pri lignitu pa za 14«/o in nastale razlike »i bilo mogoče kriti z racionalne j šo uporabo materialov, kot so les, električna energija, eksploziv itd. Rudniki so si prizadevali, da bi zmanjšali materialne stroške m pri tem tudj uspeli, saj so, ne računamo spremenjenih cen, pač pa le veljavne normative, zmanjšali uporabo za 10 do 22 /o. V tem času se je povečala tudi proizvodnost, čeprav je v primerjavi z proizvodnostjo v drugih deželah še vedno zelo nizka. Vendar, pri lignitu se je proizvodnja povečala v primerjavi z letom 1939 za 44%, pri rjavem premogu za 19°/o, pri črnem premogu pa za 16%. Plače Pa so, kot ugotavljaj'0 v analizah, porastle v skladu s to povečano proizvodnostjo. Obe omenjeni uredbi, Pa tisti, ki sta že bili sprejeti, položaj rudnikov premoga ho olajšujeta. Zlasti odlok ,o minimalnih osebnih dohodkih. S to uredbo je sprejeto načelo, da se kot mimima ni osebni dohodki računanje a tdifne postavke, zmanjšane 10“/o (tak je bil eden predlogov, medtem ko je drugi Predlagal, naj se zmanjšajo tarifne postavke za 10°/i>- V času, ko moramo dati sestavek v ti skaTtno, še nismo zvedeli, kateri od obeh je bil sprejet). Kolii-bor bo sprejeto načelo, da Hejn za minimalne osebne bodke tarifne postavke, zmanj-Sano d,o lOVo- 1*0 na predlog združenja rudnikov premoga in sindikatov rudarjev in metalurgov odločal o minimalnih osebnih dohodkih za vsak rudnik posebej republiški dzvršpj svet. Toda četudi bi minimalni dohodki znašali 90°/o tarifnih postavk, vpliva t0 pri lestvici o vplačevanju obveznosti, za prispevek iz dohodka gospodarskih organizacij' tafeo> da bodo obveznost; veliko manjše. Sel« ko premogovnik doseže dohodek, ki predstavlja več kot llio/o plač po tarifnih postavkah, bo dolžan 'plačevati obveznosti. Pri 80% miinamainih plač pa so obveznosti nastale ž© pni doseganju 104% plač po tarifnem pravilniku. Odlok o določanju naj,višjih prodajnih cera pravd, da bodo prodajal; lahko kosovee, kocko-vec, Orehovec itd, črnega premoga po 1,30 do 1,25 din za kalorijo, rjavi premog od 1,28 do 1,05, lignit pa od 1,05 do 0,95 din za 'kalorijo. Po cenah iz leta 1952 so dobili rudnik; za kalorijo črnega premoga največ dinar, za drugi dve vrst; pa 90 oziroma 95 par, lani pa ponekod še nekaj manj. Nekatere vrste premoga, na primer prah, pa bodo lahko prodajali rudini-ki po svobodnih cenah, ki pa vendarle n© .bodo smel© biti višje od že določenih najvišjih prodajnih een v letu 1956. Te spremembe cen bodo primesle rudntiikom neka,] milijard novih sredstev. Vpliv višjih cen za premog na cen© industrijskih proizvodov bo v povprečju zelo majhen, in sicer 0,15% raa materialne stroške in O.OSVo na bruto proizvod. Boi} se bo to poznalo le pni energiji termo-eflektrarn, kjer se bodo materialni stroški povečali za 2%, ter pri železnici, kjer vpliva povišanje na materialne stroške za 3,3%. Za široko potrošnjo pa bo povečan regres tako, da bodo cene ostala za večino vrst premoga mespajeimenjen©. Val sprejeti Odloki zagotavljajo predvsem, da se bo premog prodajal po kakovosti, to omogoča postopno vsklajevanje cen pnimoga z drugimi industrijskimi proizvodi. Dalje bodo ti odtoki zagotovili primerne plače rudarjev, ki v nekaterih rudnikih mjiso v skladu s plačami drugih industrijskih delavcev,. koračno pa bodo dobili rudniki tudi priimeinne sklade, s katerimi bodo lahko načrtno gospodarili in bo omogočeno nemoteno poslovanje. Le trije ali štirje rudniki v Sloveniji bodo imeli kljub omenjenim odlokom še vedno težave. Za nekatere med njimi bi bilo treba razmišljati, kako bi bito. če bi se združili z močnejšimi rudniki. -m razne praktične ukrepe, da b: mlado tehnično inteligenco, tako v podjetju kot v občini bolj spodbudili k aktivnosti v družbenem življenju, v 18 organizacijah Ljudske mladine, kolikor jih je v tem podjetju, so razpravljali o dosedanjem delu grupnih delavskih svetov in se zavzemali za ponovno uvedbo obratnih delavskih svetov in da se le-tem zagotovijo in jasno opredete pravice In dolžnosti. Za osrednji delavski svet »o predlagati 20 mladih delavcev, toda na sestanku sindikalnega odbora — kamor pa niso povabiti tovarniškega kanaiteja LMS ’— so sklenili, naj kandidira le devet mladih delavcev. Predvidevajo, da bo v obratne delavske svete kandidiralo mnogo več mladjih delavcev. Nekoliko nerazumljiv j® primer v Litostroju, V preteklem letu je klub mladih pirofevajal-cev vzgojil vrsto dobrih mladih delavcev, saj so nekateri od njih uspešno detovati v komisijah delavskega sveta. Menda je samo neokretnosti vodstva mladinske organiaaOij© pripisati, da je v novem delavskem svetu le peit mladih delavcev, kar vsekakor ne ustreza stanju jin možnostim v tem podjetju. Navedli smo le nekaj primerov, ki nam predvsem povedo, da je položaj slab tam, kjer so mladinske organizacije premalo delavne. To seveda ne pomeni, da druge organizacije, zlasti sindikalne, niso dolžne skrbeti za pomlajevanje delavskih svetov. Za letošnje volitve je značilno med drugim to, da j« skrb za mlade re^ večja) In konkretnejša. Tudj starejši delavci marsikje zaupajo mlajšim, zlasti če so že doslej dobro delali. V tovarni usnja »Standard« so na primer izvedli anketo, koga naj bi kandidirali. Med tistimi, ki so 3iih predlagali delavci, so bili tudi vsi mladi delavci, ki jih je mladinska organizacija mislila sama predlagati za novi delavski svet. V večini primerov kaže, da bo v delavske svete Izvoljenih več mladih delavcev kot doslej. Navedeni primeri. Izkušnje in misli so lahko koristna1 spodbuda ,tistim, ki se šele pripravljajo na volitve. Spodbuda, da bodo prav ravnali in zato laže dosegli večje Uspehe. Marjan Rožič JAZ, ČLAN DELOVNEGA KOLEKTIVA, GLASUJEM PREDLAGANO KANDIDATNO LISTO mmmm¥ 0BKATA tovorne kovinskega okovja v Tacnu pri Ljubljani Tovarna galanterijskega 10 obutvenega okovja v Ljubljani je naštela takoj po vojhi X združitvijo dveh manjših po« dobniih podjetij — BKA za Bežigradom in SETA, ki j® imela svoje prostor* v Tacnu. Obrata pa sta ostala še naprej ločena. Z leti se je tovarna močno povečala in hkrati s tem je raslo število zaposlenih, tako da je zdaj v obratu v Tacnu 180 delavcev (1948 leta samo 90), za Bežigradom pa Okoli sto. Ker so tovarniški prostori za Bežigradom neprimerni, so se odločili, da bodo zgradili novo tovarno, v kateri bi združili oba obrata* Medtem a e de obrat v Tacnu usmeril v proizvodnjo usnjenega, še posebej obutvenega okovja. V obratu je 10 visokokvalificiranih delavcev, 53 kvalificiram n ih in 103 polkvalificiraini delavci. Povečini' ao iiz neposredne okolice Tacna. V primeru* če bi se obrata združila v novi tovarni za Bežigradom, bi se morali vsi ti delavci voziti daleč na delo, kar bi prej ko slej zaostrilo že tako perečo stanovanjsko vprašanje v tej tovarni. Zato so člani delavnega kolektiva tacenskega obrata razpravljali na svojem sindikalneim sestanku o tem vprašanju in končno sklenili, da se njihov obrat osamosvoji kot tovarna, kovinskega okovja. Za to odločitev je glasovalo 87,5 % članov kolektiva. Gospodarski računi so pokazali, dla bi nova tovarna, če bi se še bolj usmerila v proizvodnjo obutvenega okovja, bila rentabilna. Pri tem so upoštevali tudi, da bi v primem ukinitve tacenskega obrata ostalo njegovo poslopje neizkoriščeno, delavci, ki so se privadili temu delu, pa bi ostali brez zaposlitve. Zato je tudi občinski ljudski odbor Šentvid podprl to odločitev kolektiva. V prihodnjih dneh sl bosta tovarni razdelili osnovna sredstva. Toda V korist obeh bo, če bosta tesno med seboj sodelovali. Kooperacija bo nujna za njun uspešen razvoj. Družbeni nadzor naj omogoči cenejšo gradnjo stanovanj V ponedeljek fe Zvezni izvršni svet sprejel vrsto odlokov in uredb (dve od njih, ki veljata za rudarstvo, smo omenili na drugem mestu,), od katerih je zlasti važna uredba o posebnih pogojih za gradnjo stanovanj in upravnih zgradb ter družbeni nadzor nad gradnjo. V osnovnih določilih te uredbe je zapisano. PRED PRVIM MEDNARODNIM OBRTNIM SE JMOM V BEOGRADU so če tudi . P°-bistve-važen je do izmed ve- do- Od 26. aprila do 5. maja bo na novem beograjskem sejmišču mednarodni obrtni sejem, na katerem bodo poleg številnih domačih raizstavljalcev sodelovali tudi razstavljale! iz tujine — iz Avstrije, Zahodne Nemčije, Italije, Madžarske in drugih dežel. Zaradi številnih splošno znanih vzrokov se naša obrt ni razvijala tako hita* kat industrija. Sicer obrt ni edina gospodarska panoga, ki se je razvijala počasneje kot naše potre- Društvo orodjarjev v Mariboru Mariborsko društvo orodjarjev šteje več kot 450 članov. Orodjarji skušajo pomagati podjetjem mariborskega bazena, da bi čim koristneje izrabili konstrukcijsko gradivo in čim bolje izkoriščali odpadke in izrabljeno otodje. Posebna komisija tega društva že dlje časa izdeluje učni program za šolo obratnih inženirjev in tehnikov, strokovna sekcija pa izdeluje poseben program za remont strojev. Društvo prav tako sodeluje pri proizvodnji novoliceočnega vozila TAM 4500. Društveni odbor je zelo delaven. Posamezne sekcije se redno sestajajo, sicer pa vsaka sekcija mesečno pripravlja po eno strokovno predavanje.. be, vsekakor pa njeno zaostajanje še zmeraj občutno. V perspektivnem . petletnem načrtu gospodarskega razvoja zavzema obrt zasluženo mesto. Med drugim je predvideno, da se bo skupna vrednost vseh obrtnih uslug — v primerjavi z letom 1956 do 1961. leta povečala za 43 »/o. Od obrtnega sejma pričakujemo predvsem dvoje: prvič priložnost, da se domača1 obrt opremi z modernimi stroji in z modernim orodjem, in drugič afirmacijo domače obrti. K uresničitvi prvega cilja bodo veliko prispevali tuji razstavljale!, ki bodo v prvi vrsti prikazali sodobne stroje za razne vrste obrti. Zagotovljeno je precej deviz za nakup tujih razstavljenih predmetov, prav gotovo pa bodo obrtna podjetja tudi po sejmu nabavljala nove stroje in se pri tem v precejšnji meri oslonila na izkušnje s tega sejma. Jugoslovanski razstavljalcl bodo razstavljali na približno 6.000 m8 sejmskega prostora. Kljub pomanjkanju sodobnih proizvajalnih sredstev v naši obrti in kljub drugim težavam so naši obrtni mojstri izdelali že številne predmete, ki se po kakovosti kosajo z najboljšimi inozemskimi, kar bodo lahko ugotovili tudi tujci. Posebnost tega sejma bo festival mode. Dokler bo trajal sejem, bo na razstavišču dvakrat dnevno modna revija. Mimo jugoslovanski kreatorjev bodo sodelovali tudi modni strokovnjaki iz Francije, Italije, Češkoslo- vaške in Madžarske. Poleg sodobnih oblek (ki jih bodo seveda prikazovali manekeni), bo razstavljena tudi obutev jn drugi usnjeni proizvodi. Na tem sejmu bodo tudi naši frizerji prikazali sodobne pričeske in svojo umetnost. V okviru sejma bodo posebej razstavljeni izdelki našega obrtnega naraščaja — vajencev in vajenk. Med drugim bodo uredili večjo kombinirano delavnico za 10 različnih obrti, kjer bodo delali kar pred obiskovalci. Prireditelji sejma želijo, da bi ta razstava mlade ljudi navdušila za to ali ono obrt. Znano je namreč, da imamo vse premalo obrtnega naraščaja. Med ogroženimi obrtmi je na primer tudi gradbeništvo (zidarji, tesarji), 2e sedaj zelo perečevpra-šanje bo jutri še kočljivejše, če se ne bo mladina množičneje vključevala v to stroko, ki je vedno bolj pomembna. Na posebni razstavi mladih bodo sodelovali učenci okoli 50 vajenskih šol iz vse naše drža-že. Najboljše šole, najboljši posamezniki in tista podjetja, ki so dosegla največje uspehe pri usposabljanju mladih obrtnikov, bodo nagrajena, vsi sodelujoči pa bodo prejeli spomenice. Centralni svet Zveze sindika« tov in centralni odbor sindikata komunalnih in obrtnih delavcev sta dala milijon dinarjev v riclad za nagrade, uprava beograjskega selma pa bo na svoje stroške povabila 100 učencev v gospodarstvu iz raznih krajev države na ta sejem in na vajensko razstavo. S. Z. da usmerjajo gradnjo in predpisujejo opremo stanovanj in poslovnih zgradb organi, ki upravljajo z občinskim skladom za gradnjo stanovanj. Občinski ljudski odbori pa so pooblaščeni da izdajo ustrezne predpise o tipizaciji stanovanjskih hiš oziroma stanovanj. Predpisi, ki jih bodo sprejeli ljudski odbori, bodo obvezni za vse investitorje. Načrte pa morajo pregledati in ugotoviti, če so v skladu z predpisi o tipizaciji, pristojni občinski upravni organi. V posebnem določilu je rečeno, da je ljudski odbor dolžan graditi stanovanja po taki ceni, da bosta tako gradbena cena kot najemnina ustrezali osebnim dohodkom državljanov. Pri tem morajo zadovoljiti predvsem tiste državljane, ki imajo nižje prejemke in si dragih stanovanj ne morejo privoščiti. Poleg splošnih določil za tipizacijo stanovanjskih zgradb, ki morajo določati, kakšna bo površina stanovanj, cena za kvadratni meter, dalje, kakšne pritikline morajo biti v stanovanju itd., morajo ljudski odbori obvezno načrtovati tudi gradnjo komunalnih naprav, ki so potrebne v novih stanovanjskih naseljih. Tudi za gradnjo teh naprav morajo določiti na j višja stroške itd. Ce bi želeli investitorji postavljati v stanovanja opremo, ki v predpisih ne b° predvidena', bodo to lahko storili, vendar pa ne s sredstvi stanovanjskih skladov. Za udobnejša stanovanja pa bo ljudski odbor lahko določil dopolnilno najemnino. Ce bodo delavski sveti gradili stanovanja iz sredstev sklada skupne potrošnje, bodo le-ti določali višino stroškov in kategorizacijo stanovanj. Skupaj s sindikatom pa naj bi povsod, kjer jo le mogoče, pripravili tudi vrstni red prosilcev, ki naj se vselujejo v nova stanovanja. To je nekaj načel, ki naj omogočijo čim cenejšo gradnjo sta-Ijajo tudi za gradnjo upravnih poslopij. Upravna poslopja bodo lahko gradili ljudski odbori, zavodi itd. le, če se bodo s temi strinjali predstavniški organi. V posebnem poglavju so zbrana dotočila, s katerimi je uveljavljen družbeni nadzor nad Izvajanjem omenjenih določil. Tako bodo morali pristojni organi vsakih 6 mesecev poročati občinskemu ljudskemu odboru, kako potekajo gradnje. Iz iteh poročil mora biti razvidno, kakšni so stroški za gradnje, kako se izpolnjujejo roki, predlagati morajo razdelitev stanovanj z navedbo imen ter poklicev tistih, ki naj bi jih dobili itd. O vseh teh stvareh morajo razpravljati tudi volivci na svojih zborih. Prav tako morajo volivci privoliti, kadar bodo ljudski odbori ali druge ustanove želele graditi nove upravne zgradbe. Volivca je treba seznaniti z namenom upravne zgradbe, z lokacijo, s stroški gradnje itd. Končno bodo volivci razpravljali tudi o notranji opremi poslovnih zgradb, tako da se ob sodelovanju volivcev zares ni bati, da bi nova poslopja opremljali preveč luksuzno. Družbeni nadzor nad izvajanjem predpisov je tudi pravica stanovanjskih skupnosti. Od nadzora je potemtakem v največji meri odvisno, ali bomo v prihodnje gradili sicer nekoliko bolj skromna, zato pa veliko cenejša stanovanja. Odlok bo prav gotovo pripomogel k temu, da bomo z enakimi sredstvi zgradili več stanovanj in v industrijskih središčih prav zato hitreje reševali stanovanjsko krizo. Mimo tega je Zvezni izvršni svet sprejel še vrsto drugih odlokov in uredb. Nekaj se jih tiče kmetijstva oziroma zadrug. Talko bo ustanovljena posebna kmetijska banka, ki bo opravljala vse kreditne in druge posle v zvezi s kmetijstvom. Sprejet je odlok, ki določa minimalne osebne dohodke za honorarno delo, dva odloka, s katerimi so odobreni krediti za obratna sredstva gospodarskih organizacij, s posebnim odtokom pa je dopolnjen tudi predpis o udeležbi potrošnikov pri dohodku trgovinskih organizacij. Ze prejšnji teden pa je bila sprejeta uredba o uporabi družbenih sredstev za osebne avtomobile. Bralci so s to uredbo verjetno že seznanjeni. V vsakem primeru bo izvajanje uredbe omogočilo veliko bolj racionalno uporabo osebnih avtomobilov. Tu mislimo predvsem na ustanovitev servisov, ki bodo kolt uslužmostno podjetje nudili usluge ustanovam pa tudi podjetjem. Dalje je predvideno, da bo s posebnimi določili omogočen regres za nakup avtomobilov. Regres bodo lahko dobili tisti, ki Imajo scer pravico do avtomobila ali pa lahko uporabljajo servis. Že doslej se je namreč izkazalo, da je uporaba lastnih osebnih avtomobilov za podjetja veliko nentabilnejše. —m VOLILNE PRIPRAVE V SLOVENSKIH KONJICAH Občinski Slovenskih tekli teden sindikalni svet v Konjicah je pre-sklical posvetovanje predsednikov delavskih svetov, upravnih odborov in sindikalnih organizacij* Razpravljali so o pripravah na volitve v delavske svete in o spremembi premijskih pravilnikov. Iz poročil odbornikov in članov delavskih svetov lahko razberemo, da je le čutiti nekaj sprememb pri izvajanju teh pomembnih političnih nalog. Tako so v tovarni usnjarskih strojev 14 dni pred volitvami v novi delavski svet sklicali sestanek vsega kolektiva in se pogovorili o delu delavskega sveta v preteklem letu. V tovarni usnja »Konus« so člani starega delavskega sveta poročali d svojem delu na sestankih po oddelkih. Sindikalni odbor je skupaj z mladinsko in z drugimi organizacijami predlagal kandidatno listo za nov delavski svet, M so jo člani delovnega kolektiva še izpopolnili. V tovarni kovanega orodja v Zrečah so na sestankih v oddelkih predlagali za kandidate le malo članov sedanjega delavskega sveta. Na skupnem sestanku delovnega kolektiva pa so pripisali na kandidatno listo še nekaj dosedanjih članov delavskega sveta* V tovarni orodja v Vitanju nekateri stari člani delavskega sveta niso sprejeli ponovne kandidature* Pravijo* da so bili v tem organu že več let in da je treba v delavski svet izvoliti tudi nove ljudi. V nekaterih podjetjih v ob-gini Slovenske Konjice so že začeli spreminjati premijske pravilnike. Tako so v lesnoindustrijskem podjetju že Sestavili nov pravilnik o premi* j ah, te dni pa ga spreminjajo v tovarni usnja »Konus«* Vinko Langerho*e Delavska enotnost -k- glasilo sindikatov slovejstije ^ leto xvii. fg cena 20 nm & 11. 'Aprida is&s & številka ie. * stran PRAVNIj MASVETI •w; . r- '-v.:.; SVETOV takrat, ko ste postali kvalifici- T. B., Koper: Ali morajo go- ran delavec, preteklo že ved spodarske organizacije z manj kot tri leta, bi radi sedaj uve-kot 30 zaposlenimi izvesti isti Ijavili pokojnino kot kvalifici-poatopek za izvolitev delav- ran delavec. — Odgovor: Za skega sveta kakor večje go- upokojitev in razvrstitev je bi-spodarske organizacije? — Od- la doslej merodajna uredba o govor: V gospodarskih orga- določitvi pokojnin in invalid-nizacijah, kjer šteje delovni nin in po tej uredbi ste bili kolektiv manj kot 30 zaposle- pravilno razvrščeni. Tudi za nih, opravlja delovni kolektiv prevedbo po novem zakonu o kot celota vse zadeve iz pri- pokojninskem zavarovanju ni stojnosti delavskega sveta. Po- več upoštevno, da je od prido-temtakem nastopa delovni ko- bitve kvalifikacije že preteklo lektiv kot delavski svet. Tu to- več kot tri leta, kajti čas po rej ni treba voliti delavskega upokojitvi se ne upošteva. Pač sveta in zato odpadejo vsa pa bi lahko zahtevali, da Vas opravila, ki so predpisana za prevedejo kot kvalificiranega izvolitev delavskega sveta. Pač delavca, če imate na razpolago pa volijo taki kolektivi kot de- dokaze, da ste pred upokojitvi-lavski sveti svojega7 predsed- jo najmanj pet let delali na ta-nika in upravni odbor po kih delovnih mestih oziroma istem postopku kot v gospo- opravljali taka dela, za katera darskih organizacijah, kjer se zahteva znanje kvalificira-imajo posebej izvoljen delav- nega delavca, skj svet. Ne bo torej treba vo- j. F>; Djakovo: Ko ste bili liti delavskega sveta. Pač pa iggs. jg.ta upokojeni, ste imeli bo moral kolektiv kot delavski priznanih delovnih let za sta-svet izvoliti predsednika de- rostrno pokojnino nad 37 let. lavskega sveta in upravni od- Racjj bi vedeli, ali bi lahko se-bor podjetja. Ta bo moral pre- (jaj zahtevali povečanje pokoj-vzeti od prejšnjega upravnega ninske osnove za leta preko 35 odbora po predpisanem po- — Odgovor: Ce je točno, stopku in na podlagi zaključ- kar pijete, potem morda izpol-nega računa, poslovnega poro- njujete pogoje za postopek po čila in ustreznih listin uprav- 2i6. čl. zakona o pokojninskem Ijanje podjetja ter potem po- zavarovanju, ki omogoča pri ročati na seji 'kolektiva o pre- prevedbi upoštevati delovno vzemu, da bo kolektiv kot de- ^obo nad 35 let. Poskusite. Več lavski svet razpravljal o pre- ne moremo povedati, ker ne vzemu, ga potrdil oz. sprejel dajete nobenih podrobnejših ustrezne ukrepe. Vse to sledi podatkov v svojem pismu o iz zakona o gospodarjenju z tem, kaj se je vštelo v delovno državnimi gospodarskimi pod- (jobo. jetji in iz tistega dela navodil o volitvah delavskih svetov in Sredstva za skupno porabo upravnih odborov, kjer so do- M. F., Ljubljana? Ali se lah-ločbe o prvi seji novoizvolje- ko sredstva za skupno porabo nega delavskega sveta, izvo- uporabijo za dotacije sindikal-litvi upravnega orbora in o ni organizaciji, da bi ta lahko prevzemu gospodarjenja s pod- organizirala izlete in doplača-jetjem. la del oskrbnega dne v času dopustov svojih članov. Ali se Plačevanje lahko iz tega sklada dajo do- V. I., Ptuj: Zaradi hude bo- tacije mladinski organizaciji v lezni ste bili v bolniškem sta- podjetju, športni organizaciji nju od 1956. leta do junija za razne prireditve in drugim 1957, ko so Vas upokojili. Sli- družbenim organizacijam na šali pa ste, da bi Vas morali terenu za iste namene kot or-upoštevati pri delitvi plač iz ganizacijam v podjetju? — Od-dobička. — Odgovor: Prav ste govor: Zakon o sredstvih go-slišali. Po 24. členu zakona spodarskih organizacij dovo-o zdravstvenem zavarovanju ljuje, da se sredstva sklada mora gospodarska organizacija skupne uporabe uporabljajo pri delitvi plač iz dobička upo- med drugim tudi za zadovolji-števati tudi vsa tiste delavce, tev kulturnih potreb delavcev ki so morda bili ob času ob- in za njihovo razvedrilo ter za račutnavanja teh plač v bolni- druge namene, ki so v skladu škem stanju tako, kot da so s potrebami gospodarske orga-delali. Ko so v podjetju obra- nizacije in njenega delovnega čunavali plače iz dobička za kolektiva. Iz tega bi se dalo 1. 1956, bi Vas morali torej sklepati, da bi bilo možno upo-upoštevati tako kot vse ostale rabiti delno tudi za nekatere delavce. Prav tako bi Vas mo- namene, ki jih naštevate v rali tudi za leto 1957 upošte- svojem pismu: Ne sme se upo-vati, ker ste bili več kot tri rabljati za take namene, da bi mesece v rednem delovnem pomenilo povečevati osebne razmerju. Predlagajte gospo- dohodke. Zdi se, da je v Va-darski organizaciji, da Vam šem pismu nekaj takih prime-izplača za leto 1956 In 1957 rov, ki bi utegnili pomeniti po-ustrezajoči plači iz dobička, večanje osebnih dohodkov. Si-ker imate za to zakonito osno- cer pa naj opozorimo, da mo-vo in bi zaradi tega lahko ta ra gospodarska organizacija od zahtevek uveljavili celo sod- vsakega zneska tega sklada, nim potom. uporabljenega v namene, ki jih naštevate v svojem pismu, Pokojnina plačati proračunski prispevek M. S., Ribnica: Ker ste bili v znesku 20%. Vsekakor bo invalidsko upokojeni osem me- moral delavski svet skrbno secev prej, preden ste imeli pretehtati racionalnost in smotri leta zaposlitve kot kvalifi- trnost posamične uporabe z ciran delavec, ste bili upoko- ozirom na omenjeno obdavči-jeni In razvrščeni kot polkva- tev, ki bremeni čisti dohodek lificiran delavec. Ker pa je od gospodarske organizacije. OD NAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA jih finančni inšpektorji niso odkrili. Škodljive metamorfozo Nekdo je opazil, da v vsej dr- TAKOLE SESTAVLJAJO V TOVARNI »TOBI«, KI JE VKLJUČENA V PROIZVAJALNO SKUPNOST »MARIS«, ELEKTRIČNE ŠTEDILNIKE r Nadaljevanje s 1. strani niče, strokovna združenja, poslovna združenja in skupnosti." Poglejmo si določila, ki veljajo za poslovno združenje! Ta govore, da se lahko poslovna združenja ustanovijo zlasti: 1. za skupno proizvodnjo določenih proizvodov (koprodukcija) In za njihovo skupno prodajo; 2. za vsklajevanje proizvodnih programov, izbire in kakovosti proizvodov (kooperacija proizvodnje); 3. za skupen nakup in uporabo licenc; 4. za skupno nabavo surovin in materiala; 5. za skupno prodajo blaga, da se izpopolni izbira ali kom-pletirajo naprave; 6. za skupno opravljanje posameznih zunanjetrgovinskih poslov (izvoz, uvoz blaga itd.); 7. za skupno opravljanje posameznih gospodarskih storitev (odprava, prevoz blaga, turistične storitve itd.); 8. za skupno opravljanje projektivnih, investicijskih, montažnih in remontnih del; 9. za skupno opravljanje raziskovanj in konstrukcijskih del; 10. za skupno organiziranje podjetij, pomožnih naprav, skladišč in drugih podobnih enot. Ta zakon torej pravno uveljavlja proizvodno in komercialno sodelovanje med podjetji. Se več, v svojem 191. členu daje podjetjem možnosti, da zasnujejo kooperacijo na višji ravni, kot so jo mogoče snovala doslej. V tem členu je rečeno: Po poteh finančne inšpekcije — Zlati rudnik regresa — Avtorski honorar za klubsko garnituro — Likvidacije in mehanizacije Danes, v času delavskega panogo. Regresi za večje Rezultat? Samo lani je bilo na upravljanja, človek ne more poljedelske stroje so zelo veliki, račun regresa nepravilno žara-.mirno mimo raznih kršitev Organi finančne inšpekcije, ki so čunanih 376 mihjonov dinarjev I predpisov, še posebno ne, če jih skušali ugotoviti, kam gredo na Twia to 30 sam0 odkriti prime-kršijo tisti, ki bi morali skrbeti primer poljedelstvu namenjeni katerih je bil denar po- za pravilno izvajanje. Ce je kri- traktorji, so nadzorovali pot 240 zneje povrnjen, gotovo pa je še v ec ta ali oni posameznik, še traktorjev iz tovarne traktorjev veliko podobnih primerov, ki lahko oprostimo, ne moremo pa v Rakovici. Ugotovili so, da je tega tolerirati. Toda če se sku- 3^ regresiranih traktorjev odšlo žajo posamezna podjetja ali ce- v podjetja, ki nimajo nobene lo ljudski odbori z različnimi zveze s poljedelstvom, številne poslovnimi manipulacijami iz- druge traktorje pa kupci upo- ogniti plačevanju svojega dolga rahljajo za nepoljedelske na- žavl ni podjetja, ki bi se ukvar-skupnosti, zaslužijo res naj mene. Bistvo mehanizacije je v jalo s proizvodnje kartonažne in ostrejšo družbeno obsodbo. tem, da poljedelske organizaci- papirne embalaže. Dejansko pa V spisih finančne inšpekcije je, ki imajo edine pravico do re- je takih podjetij veliko, toda v so navedeni številni primeri gresa, lahko kupijo traktor po večin; so se prelevila v grafična drastičnih izigravanj skupnih nižji ceni, potem pa ga odsto- podjetja; najbrž zaradi tega, koristi, škoda, ki so jo povzro- pj.j q komuni. Pri tem pogosto na ker na papirnate vreče za ce-čili s tem, gre v milijone in mi- temelju Izmišljenih faktur dva- ment mimogrede natisnejo še . lijarde. krat zaračunajo regres. Lokalni napis, n. pr. »Portland-made in finančni inšpektorji pa navad- Jugoslavia«. Gre pa le za to, da Kam gredo traktorji? no teh nepravilnosti ne prijav- imajo grafična podjetja manjše Skupnost daje regres za šte- h a jo, ker vedo, da so jim dali obveznosti do skupnosti in zato Vilne proizvode, da bi tako svoi . »blagoslov« odgovorni se •• zdaj vsako podjetje skuša spodbujala to ali ono gospodar- funkcionarji ljudskega odbora, vriniti v to kategorizacijo, čeprav nima nobene ali pa le malo zveze z grafično proizvodnjo in z grafičnimi uslugami. Vse pa gre na škodo skupnosti. Iz podobnih razlogov se skušajo gradbena podjetja »prekvalificirati« v obrtna. Precej razširjeno je neupravičeno preimenovanje podjetij v ustanove s samostojnim financiranjem. Zaradi lokalističnih vzrokov in drobnih koristi nekateri ljudski odbori gledajo skozi prste na vse te prekrške in jih molče »Da si ustvarijo skupne skla- vil — Celje, ki so v okviru ke-de za določene namene, lahko mične sekcije pri Trgovinski prenesejo člani poslovnega zbornici že sestavili osnutek združenja na združenje del pogodbe o ustanovitvi poslov-sredstev iz svojih skladov, ki imajo isti namen.« To določilo zakona je daljnosežnega pomena. S tem, d-a podjetja vlagajo del svojih sredstev v sklade poslovnega še podjetja drugih strok.. Tako združenja, n. pr. za opravlja- bomo postopoma dosegli tudi nje projektivnih, investicij- Pri nas proizvodno sodelova-skih, montažnih in remontnih nje med podjetji istih oziroma Čeprav je pojem avtorskega del itd., lahko razbremene sredstva skupnosti, ker ne najemajo kreditov za vse to, temveč opravljajo te storitve iz svojih sredstev. Delavski sveti kemičnih podjetij uresničujejo načelo zakona o gospodarskem združevanju Posamezna podjetja so začela ta določila, zakona o gospodarskem združevanju že tudi praktično uresničevati. V menjevala pritisk na investicijski sklad naše skupnosti. p^aj£ Vse to pa bo nedvomno pri- ______________________ ______ spevalo k izpolnitvi načel . nega združenja. Ta osnutek zveznega in republiškega pla- honorarja v predpisih točno de-upošteva načela omenjenega na gospodarskega razvoja, pri- fmiran, .se je v P ton?: neverj.et-zakona. spevalo bo k rasti storilnosti no razširil. Na račun avtorske« Verjetno bodo sledila zgledu in pocenitvi proizvodnih stro- ga honorarja plačujejo usluge, teh podjetij oziroma tej stroki škov ter povečanju proizvod- ki z avtorstvom nimajo nobene nje potrošnih dobrin. Prav se- zveze- Dejansko gre za to: da-daj, ko bodo novi delavski ve!c _na avtorski honorar je sveti prevzemali svoje dolžino- mamjši kot na obrtniške ali dru-sti, je prav, če razmislijo tudi 8e usluge. Zgodilo se je celo, da o teh stvareh, analizirajo do- s0 nekemu zasebniku plačevali sedanji način proizvodnje in avtorski honorar kot najemnino se odločijo za čim širše proiz- z3 njegovo klubsko garnituro, različnih strok. Podjetja si bodo med seboj razdeljevala delo, se specializirala, namenila del svojih sredstev za razne skupne akcije in tako razbre- vodno sodelovanje. P. D. Iz leta v leto večji uspehi ki jo uporabljajo v nekem podjetju. Tudi v teh primerih na gre za napako ali spregled, niti ne za splošno razširjeno načelo, »da se uvidevno ustreže človeku«, saj se celo dogaja, da sta si uslužbenec in koristnik honorarja raizdelila razliko. In ta ni majhna. Pri avtorskem honorarju maša davek 4,5 ali 6 odstotkov, sicer pa 20,30 ali več. Preslaba kontrola samo olajšuje malverzacijo. In te so najbolj pogoste pri »umetniških« zadrugah. Lokalizem najhujše vrste Pri likvidaciji posameznih Delavski svet šterske železar- so v primerjavi z letom 1956 kemični stroki Slovenije so se ne je razpravljal o splošnem po- znižali za Ižl.^/o. n. pr. že začeli proizvajalci do- slovamju podjetja v letu 1957. Proizvodni stroški so se v govarjati o snovanju poslovnih Skupna planirana proizvodnja v glavnem znižali zaradi poveča- SKJmSfc rs&sr. s Sr rsri*£= race upravljanja v podjetjih organ- blagovna za 20.9%>. Delovna sto- ... . . jah čeprav je očitno da gre z ske kemije, in sicer »Arbo - rilnoot se je v primerjavi z le- i ^ ^ £ Podgrad, -Colcr« - Medvode, tom 1956 povečala za 22 0/0 po se zv/saU za na tovarna« - Kočevje, »Lek« V obratu elektrcplavž se je po- 1f/")' Z ^emi izplačili, to je s likvidacijo namesto za prisilno. - Ljubljana, »Pinus« - Rače, večala za 930/0 po vrednosti in S raKp^lvlmi sredffi »Piama« - Podgrad, »Nafta« za 58% po količini, v valjarni ^Premijami m plačami iz do- domače upnike do zadnjega iz- — Lendava, »Teol« — Ljubija- za 30 in 12%, v martinami pa jii^ 03Smffn-i p a'a]l°’ u;,e pa’ ie 'se kaj osta- «.t»™"» ««««* <*• “is "■ —•» va plača je v letu znašala 12.759 javiti o prisilno likvidacijo. Toda Ing, Slavko Marjanovič : PR0UC€VAM3£ Postopki za praktično proučevanje Proučevanje in obračun stroškov Delo je treba proučevati po določenem vrstnem redu in v določenem obsegu. Vse pojave in podatke je treba sproti zapisovati. Zapisovati je treba tudi navidezno popolnoma razumljive pojave. To je potrebno zato, ker utegnemo med analiziranjem potrebovati prav tiste navidezno nepomembne in razumljive podatke, ki si jih med snemanjem nismo zapisali. Med proučevanjem je treba zapisa-vatt material in izdatke za plače, da bomo ob zaključku lahko primerjali predvidene stroške z dejanskim in tako ugotovili gospodaa-nostni učinek. Pri določanju ekonomskega učinka pa je treba poleg teh stroškov vračunati še tiste, ki bodo nastali, ko bomo uveljavili predlagane spremembe. Določanje pogojev za uveljavljanje sprememb Ob proučevanju dela bomo ugotovili, da je treba določene stvari spremeniti. Toda pri tem bomo naleteli na težave in stroške. Zato je potrebno vse predloge takole razčleniti — analizirati: 1. Ali lahko uveljavijo spremembe ljudje, ki so zaposleni v podjetju. 2. Ce jih ne bodo mogli, ali bomo lahko dobili za to potrebne ljudi izven, tovarne? 3. Kako dolgo bo trajal prehod od starega na nov način dela? 4. Kolikšne izgube bodo nastale v proizvodnji zaradi zastojev ob prehodu na nov način dela? 5. Koliko plač in zaslužkov bo treba izplačati zato, da bomo uveljavili spremembe? 6. Koliko bo znašala amortizacija po prehodu na nov način dela? 7. Ali bo sploh treba spremeniti osnovna sredstva, jih povečati ali zmanjšati (investicije)? 8. V kolikem času bo mogoče preskrbeti nova in odstraniti stara osnovna sredstva. Kdaj bomo lahko začeli obratovati z novimi osnovnimi sredstvi? 9. AH bo amortizacija večja ali manjša in kolikšna bo? 10. Ali je dovolj časa (glede na trg in potrošnike) za uvajanje predlaganih sprememb? 11. Kolikšen bo letni prihranek, če bomo uvedli nov način dela? (Kolikšen bo prihranek pri materialu, plačah, režijskih stroških in po dajatvah?) *••. Z koliko bosta porasla storilnost dela in dobiček podjetja? 13. Kolikšen je gospodarski uspeh proučevanja? (Od prihrankov je treba odšteti vse stroške za proučevanje dela in uvajanje sprememb.) 5neEian|8 procesa dela , Proces dela je sestavljen iz vrste po-postopkov, ki jih opravljamo po določenem vrstnem redu, v določenem prostoru, z določenimi sredstvi in na določen način. To pomeni, da mora proučevanje vsakega delovnega procesa zajeti vse sestavine dela. Sestavni deli procesa se snemajo posamezno in ločeno. Takšne posnetke pa pokažemo grafično — zato, da bi lahko ce. loten proces laže razumeli. Grafični prikazi kot pomožna sredstva nam namreč dajo pri proučevanju dela sliko celotnega procesa. Takšni prikazi so štirje, in sicer: a) pregled postopkov, b) grafikon gibanja materiala, c) urnik dela skupine: človek — stroj, d) urnik dela zaposlenega. Pregled postopkov nam pokaže spisek in vrstni red operacij ter ostalih postopkov. Grafikon gibanja materiala kaže prostor, v katerem poteka proces, in gibanje materiala. Urnik dela skupine: človek - stroj kaže, kako dolgo traja delo in povezanost med delom človeka in stroja. Urnik dela zaposlenega kaže gib in trajanje teh gibov, — se pravi način dela. Pregled postopkov Pregled postopkov, ki kaže sliko vsega procesa, je izvirni podatek za proučevanje dela. To je izhodiščna točka za analizo, ki jo opravljamo s pomočjo standardnih vprašanj. Na osnovi vsega tega, t. j. tehnološke karte namreč, sestavljamo predloge za boljši način dela. Ker pregledu postopkov pripisujemo tako pomembno vlogo, mora biti ta popoln, izviren in natančen. Da bo pregled postopkov takšen, mora vsebovati določene podatke in seveda tudi imeti določeno obliko. Zaradi boljše preglednosti je vsak postopek opisan čisto na kratko, razen besedila lahko opisujemo stvari tudi z znaki. Za snemanje proizvodnega procesa v industriji zadostujejo v glavnem štirje znaki. Društvo ameriških strojnih dinarjev, povprečna plača uslužbenca pa 14.982 dinarjev. i tedaj je predpisani red za upnike že brezpredmeten. Neko podjetje za odkup kož inženirjev je predlagalo tehle pet znakov, ki naj bi jih standardizirali: za operacijo O za transport za kontroliranje □ za čakanje , O za vskladiščenje V V literaturi so tudi drugačni znaki, ki pa se od naštetih prav malo razlikujejo. Tako na tehnološki karti, slika 1 in 2 (ki je bila sestavljena na natečaju v Beogradu leta 1951), označuje prenašanje majhen krog, medtem ko so vsi drugi podobni naštetim. Razen ostalih podatkov pa vsebuje pregled postopkov tudi podatke o tem, ali velja za proces, ki ga snemamo, ali za proces, ki ga predlagamo, potem datum, kdaj je bil sestavljen, in predmet proučevanja (naziv procesa). Poleg kolone za znake in opis je še kolona za vpisovanje, kako dolga je pot (v metrih), kolona za vpisovanje, kako dolgo traja postopek (v minutah ali urah). V spodnjem delu tehnološke karte je rekapitulacija, ki pokaže, koliko je posameznih postopkov, kako dolgo traja proces in koliko metrov je treba prenašati ves material. TEHNOLOŠKA KARTA M !MH: *LLMs?ffi“zi-::::T6to m OPIS PROCESA '*L Dviganje tekstila iz 5KIi7I5CA' UJ _ R0CN0 PRENAŠANJE DO HIZE ZA ZLAGANJE-clmNJE razla&anje Ja uizi Črtanje na kizi 1 £ ROČNO PKKKAiANJS 1XJ JTKUJA Zk S&KANJE X- “Sekanje tekstila iO MODELU £ —saniranje izsekanega tekstila 4 sočni fSSKCS DO IRSDALOV -A- VZKUDICCSSJŠ » HffiDjti ' 1 ■ 1 -V- JEMANJE IZ PREDALOV ' 9? £ Htoil PRENOS'1)0 ŠIVALNICE jj. LEPLJENJE PODLOGE ITD. EKjflTJUCUA OPERACIJA O -—T) TRANSPORT 0 - 4 - 210 a “Čakanje v - T KCHTR0LIRANJT1 ' S Člani delavskega sveta pa s . ............, temi rezultati še vedno niso za- ■i6’. Pre^en 3® likvidiralo svoje dovoljni. Sklenili so, da bodo še P'*3™*™6 v d™gem kraju -smotrneje uredili celotno orga- Popeljalo v centralo vse vred-nizacljo poslovanja, izboljšali ne Predmete: pisalne stroje pi-delovne pogoje in obnovili ne- samiško opremo itd čeprav jih katere obrate, povečal; delovno sv0£at f'obll° tam’ ^er 18 storilnost in disciplino, znižali bl3a Podružnica, proizvodne stroške in izboljšali Pogosto ob likvidaciji ne iz-kakovost izdelkov. Doslej so plačajo takoij upnikov, temveč namreč pregledovali samo komč- zadrže sredstva, kolikor se le ne izdelke. Več skrbi bodo po- da dolgo. Neki ljudski odbor je svetili strokovnemu in splošne- takoj dalj časa zadrževal na li-mu izobraževanju članov kolek- kvidacijskem računu celih 200 tiva. Uvedli so že tedenske se- milijonov dinarjev; tako je imel minarje za vse zaposlene delav- majhno banko, iz katere Je meče. Seminarji so se pričeli ko- sece erPal sredstva za kritje nec januarja in Jih je doslej različnih svojih potreb, končalo že nad 200 delavcev. „ , . . , . . , Seminarje bodo prirejali vse le- f p<>ka: to. Predvidevajo, da jih bo obi- Zale’ da f zad^šča kontf°Ia ^ i , ».v j.- x j , zgoraj«, torej kontrola finančne skalo blizu tisoč delavcev. . - , . , , , „ inšpekcije same. Lani je bilo v V skladu za splošno uporabo služb; finančne inšpekcije le 430 imajo 77 milijonov dinarjev in inšpektorjev, ki bi naj nadzoro-52 milijonov za plače nad tarif- vali 64.500 organizacijskih enot nimi postavkami. Sklenili so, (podjetij, bank, zbornic, družbe-da bodo ta denar v prvi vrsti nih organizacij itd.), Očitno jih porabili za povečanje osnovnih je bilo premalo, da bd lahko te- sredstev, to je za rekonstrukcijo valjarne, gradnjo dveh pro-vizorijev za komercialni oddelek in centralno pripravo dela, meljito opravili Svoje delo. Opravili so okoli 23.300 pregledov, pri katerih so ugotovili in potem prijavili 7600 finančnih za gradnjo laboratorija, bifeja prekrškov. Toda veliko podjetij in kolesarnice, za ureditev ograje okrog tovarne, za prehod čez železniški most, za nakup naj- sploh niso mogli pregledati. Očitno je potrebno bolj zao- nujnejših instrumentov, za ozvočenje podjetij in za zabavo avtobusa. Več sredstev bodo namenili za gradnjo stanovanj, zavarovanje zgradb in hiš (stanovanjska skupnost), za štipendije in razne tečaje. Ob razpoložljivih 52 milijonov bodo med člane kolektiva razdelili 35% mesečnega zaslužka. Z rezultati tega zasedanja so striti kontrolo nad finančnim poslovanjem, kar bi moral storiti tudi sam kolektiv. Delavski sveti in sindikalne organizacije bi morale v tem pogledu odigrati pomembno vlogo. Različne mahinacije preti predpisom in proti socialistični morali so največkrat izvršene za hrbtom organov delavskega upravljanja. Prav tako pa bi bilo potrebno poostriti kazni za tiste, sindikalni pododbori seznanili [c; ne spoštujejo pravil o pošlo-vse člane kolektiva. Tl so se vanju in koristi skupnosti. strinjali s predlogi jn sklepi delavskega sveta. J. M. Zvonko Simič Zaslužili so priznanje OPD Slava Klavora v Marc-•»oru spada med najmočnejše Svobode v Sloveniji. V desetih letih svojega obstoja si je mo-pevski zbor utrl pota po vsej Jugoslaviji, sedaj pa se Pripravlja na turnejo v inozemstvo. Pevski zbor, dramska stajpina, pionirski zbor kakor tudi ostale društvene sekcije so doslej prejele že vrsto najviš-jih priznanj. Za svojo 10-letnico Pa je društvo priredilo pester teden kulturnih prireditev, ki je nadvse uspel. Za otvoritev je dramska skupina v režiji Janeta Karlina Ponovno postavila na mariborski poklioni oder igro L. Suha-^oleana »Oblaki so rdeči«. Uprizoritev se je po krstni predstavi zelo izboljšala in dosegla zgledno umetniško raven. Pod taktirko Albina Horvata sta v unionski dvorani nastopila m žela uspehe ženski mladinski zbor BSS in pionirski zbor IV. gimnazije. Pionirski zbor je zopet opravičil sloves enega najboljših pionirskih zborov v državi. Med eoiisti je Poslušalce zlasti navdušila Agi-°a Strumbelj, priznanje Pa so želj tudi izvajalci glasbenih in reoitacijsklh točk ter Ijudsko-Plesna skupina. Dramska skupina pa je v delavskem področju Melja razvedrila gledalce z zabavno komedijo. Višek prireditve v tem tednu le bil koncert moškega pevskega zbora pod vodstvom Jožeta Gregorca. Zbor je z nadvse zahtevnim in umetniško kvalitet-him programom dokazal, da sodi med številčno močne, vpete In glasovno ubrane pevske korpuse. ■ Na slavnostni seji, katere so se poleg članov društva udeležili tudi najvidnejši oblastveni .Predstavniki, predsednik Zveze Svobod in PD Slovenije tovariš Vladko Majhen in predstavniki Svobod iz vse Slovenije, je dru-šlvo razvilo prapor, ki ga je Podarila MTT. Tovariš Vladko Majhen je v svojem pozdravu omenil najvdšje odlikovanje, ki ga bo dobilo društvo kot celota, zatem pa je razdelil najzaslužnejšim članom republiška odlikovanja. G- NOV! NAČRTI Delo v prosvetnem društvu -Stanko Černelč- v' Brežicah Že nekaj časa ni več tako razgibano, kot so bili Brežičani Vajeni. Nič čudnega torej, če so vaška prosvetna društva v Artičah, Kapelah, Dobovi, Veliki dolini, Krški vasi, Cerkljah, Globokem, Pišecah, Sromljah, Selih in na Bizeljskem, posebno pa DPD Svoboda »Bratov Milavcev« v Brežicah razvila mnogo širšo dejavnost. Delovni pogoji vaških društev so nam vsem prav dobro znani, saj se mnogo stiskajo v ozkih šolskih prostorih in celo v vlažnih šolskih kleteh in zasebnih stanova-njih. Brežiško prosvetno društvo nima takih težav, pač pa ovirajo njegovo delovanje raz-ha osebna nasprotja, izvirajoča iz malomeščanskih ostalin, Pa tudi drugi razlogi povsem organizacijskega značaja. U-Pravni odbor se je zelo redko sestal. Letos so po treh letih Prvič pobrali članarino. Trdijo thdi, da je kino cokla njihovemu delovanju, vendar pri tem pozabljajo, da je film ob Pravilni programski 'politiki Zelo važno vzgojno sredstvo in ena izmed vej prosvetne dejavnosti, brez katere si danes Širšega prosvetljevanja sploh he moremo zamisliti. Ce pre-Pogostne kino predstave ovirajo delo dramske sekcije, je možno to vprašanje rešiti pač s pametnim dogovorom obeh Prizadetih strank, zlasti še ob dejstvu, da prihaja tja gosto-vat Slovensko ljudsko gleda-Bšče iz Celja, kar je vredno yse pohvale. Razveseljivo pa je delovanje društvene knjiž-hice, ki jo vodi vestna knjiž-hičarka tovarišica Zorkova. Knjižnica, ki ima tudi izposojevalnico iger, je stalno odprta ves dan in skrbi tudi za vseh 17 vaških knjižnic v brežiški občini. Žal so. vse te knjižnice od predvidenih 200 tisoč din dobile lani samo 50 tisoč din subvencije, kar onemogoča boljši ižbor knjig in Predvideno organizacijo potujoče knjižnice. Občinski svet Svobod in Prosvetnih društev v Brežicah je uvidel, kako nujno je reor-Sanizirati delo v prosvetnem društvu -Stanko Černelč« in je Zato prejšnji teden sklical izredni članski sestanek tega društva. Navzoči člani so se o vseh društvenih vprašanjih temeljito pogovorih, ugotovili vzroke nedelavnosti in sklepih poživiti društveno delo Načrti, ki so jih tokrat sestavit. obetajo, da bo društvo postalo resen činiteli - brežiškega prosvetnega življe-®ia, kar želimo tudi mi. vm- PRISPEVEK K RAZPRAVI O PROBLEMIH VAJENSKIH SOL Resnica j e na sredi Člani izpitnih odborov za kvaiifici-rane delavce in obrtne pomočnike vedno pogosteje trdijo, da kandidati ne znajo dovolj teorije, čeprav so na vajenski šoli uspešno opravili teoretični del končnega izpita. Sodbo o njihovem teoretičnem znanju pa si ustvarjajo samo po tem, kako pojasnjujejo delovni postopek, risbo in material, ki so ga uporabili pri praktičnem izpitu pred omenjenim izpitnim odborom. Krivdo za pomanjkljivo teoretično znanje pripisujejo slabemu pouku v vajenskih šolah, vajenske šole pa se branijo, češ da člani izpitnih odborov ne znajo spraševati, ker pač niso šolniki. Poskušajmo torej ugotoviti, kje tičijo vzroki omenjenih pomanjkljivosti in najti pot, kako bi vajenske šole prilagodile pouk potrebam našega gospodarstva, kakor ga prilagojujejo industrijske šole. Učenci industrijskih šol opravljajo končne izpite za kvalificirane delavce pred istimi strokovnjaki, ki so jih poučevali v šoli. Šole prilagajajo učne načrte za praktično delo potrebam podjetja. Večina teh šol pošilja učence tretjega letnika na delo v tovarniške obrate in jih tako seznanja s potrebami tovarne, tovarniš'. mojstri, katerim so vajenci dodeljeni, pa z njihovim teoretičnim in praktičnim znanjem. Tako so torej v tovarni vse možnosti, da sproti odstranjujejo neskladnosti med poukom in praktičnim delom in da tovarna nenehno uveljavlja svoje zahteve glede praktičnega In teoretičnega znanja bodočih kvalificiranih delavcev. Tovarniški mojstri pa se neopazno prilagajajo delu šole in dopuščajo, da le-ta vplivr na njihov način dela. Zato tudi pri zaključnem Izpitu učencev ne »love«, ne Išče; > vrzeli v njihovem praktičnem znanju, marveč jim dajejo kvečjemu spodbude za nadaljnje delo. Popolnoma drugače je z vajenci, obiskujejo vajenske šole in delajo pri različnih delodajalcih. Mimo tega, da sta teorija in praksa popolnoma ločeni, so tudi zahteve ek '.od a j c’ ev jo praktičnem znanju včasih zelo različne. Po končani šoli opravljajo vajenci končni izpit pred izpitnim odborom, ki ga ne poznajo in katerega člani imajo morda spet drugačne hteve glede znanja kakor šola. V vajenskih šolah poučujejo teorijo po predpisanih okvirnih učnih načrtih, ki jih uvidevni šolniki zlahka prila-gode krajevnim potrebam, do neke mere pa tudi potrebam podjetij, v katerih so uče ti vajenci. Seveda je to mnogo laže izvesti, če so predavatelji stalni, ne pa honorarne učne moči. Sicer pa so učni načrti za vajenske šole v bistvu taki kot učni r za industrijske šole, tako da tu i iskati krivde za neuspehe pri zaključnih teoretičnih izpitih. Dejstvo pa je, da so naše vajenske šole slabo opremljene z učili, zaradi pomanjkanja prostorov pa še tiste, ki jih imajo, slabo izkoriščajo in je zato pouk večidel verbalističen. Učne uspehe pa zmanjšuje tudi nepovezanost izpitnih odborov z vajenskimi šolami. Predavatelji vajenskih šol povečini ne poznajo predpisov o praktičnem delu vajencev. Samo praktično delo pa bi v prvi vrsti spoznali, če bi obiskovali vajence po obratih. Seveda delodajalci tega ne bi -meli šteti za vsiljiv nadzor. Res pa je tudi, da delodajalci in člani izpitnih odborov ne poznajo načrtov vajenskih šol, po katerih se vajenci uče teorije, prav tako pa vajenske šole ne poznajo zahtev izpitnih odborov glede teoretičnega znanja. ” njihovega načina izpraševanja, -.ole ne zvedo niti, kdaj so izpiti, niti kdo , je v izpitnem odboru. Res je tudi, da se vajenske šole velikokrat izognejo večjemu ali manjšemu pritisku raznih činiteljev tako, da pri zaključnih izpitih iz teoretičnega znanja mileje ocenjujejo kakor bi sicer, češ naj jih »vrže« izpitni odbor, če ne znajo dovolj. Pri tem pozabljajo, da jim ta popustljivost samo škoduje in jim jemlje ugled. Nepovezanost delodajalcev, šole in izpitnih odborov se maščuje predvsem nad učenci. Ne moremo trditi, da jih v šolah ne uče prav. Prav tako pa ne kaže trditi, da člani izpitnih odborov ne znajo spraševati. Resnica bo najbrž nekje na sredi. Mnogi predavatelji ne znajo v učencih vzbuditi občutka, da so predmeti povezani med seboj in da so vsi potrebni za poznavanje stroke, 1 1 se je uče. V prvi vrsti je treba torej vskla-ditl delo šol in izpitnih odborov, tako da bodo šole poučevale to, kar zahteva gospodastvo oziroma njegovi predstavniki v izpitnih odborih, izpitni odbori pa naj bi upoštevali učne pogoje in možnosti vajenskih šol. Za vskladi-tev praktičnega in teoretičnega pouka naj bi gospodarske organizacije sporočile šolam svoje zahteve glede teoretičnega znanja, na skupnih sestankih pa naj bi se dokončno sporazumele glede obsega učne novi. Sicer pa bi morale ostati nenehno povezane. Sole bi morale vedeti, kdaj bodo izpiti, da bi jim predavatelji prisostvovali. Vse pomanjkljivosti, ki bi jih Izpitni odbori opa ili pri izpraševanju, naj bi sporočali okrajnim oblastem, na primer tajništvu . delo, oblasti pa naj bi ukrenile vse j.otrebno, da bi se poslej izboljšal p j..’.:. Prav tako bi morali člani izpitnih odborov poznati učne načrte za vajenske šole in šolsko delo. Sole oziroma strokovnjaki, ki poučujejo v njih, pa bi se morali seznaniti s predpisi o praktičnem in teoretičnem znanju, ki se zahteva za strokovni izpit. Vse to bi bilo mogoče takoj izvesti v daljšem obdobju pa bi dV.o potrebno izdelati 'piše poklicev z zahtevami glede praktičnega in teoretičnega znanja. Vsi člani izpitnih odborov pri okrajnih ljudskih odborih in zbornicah bi morali obvezno obiskovati tečaje, v katerih bi se seznanili z učnimi načrti in s šolskim delom, s potrebami podjetij, v katerih se vajenci uče, in še posebej z osnovami psihologije in pedagogike. Spraševali naj bi samo tisti člani Izpitnega odbora, ki so uspešno dokončali tečaj. Učne načrte za strokovne predmete pa kaže v prihodnje združiti v en predmet — strokoznanstvo, tako da bi vajenske šole poučevale samo tri Strokovne predmete: strokovno računstvo, strokovno risanje In strokoznanstvo. Sole oziroma predava- telji bi morali dobro poznati potrebe obratov, ki zaposlujejo vajence. Vrhu tega bi bilo treba učilnice opremiti z vsemi potrebnimi učili, z orodjem in stenskimi slikami, potrebni pa so tudi učbeniki in priročniki za posamezne ali vsaj sorodne poklice, ki bi jih morali preštudirati ne le učenci vajenskih šol, ampak tudi predavatelj in člani izpitnih odborov. Na sestankih predstavnikov gospodarstva, šol in izpitnih odborov bi se kazalo podrobneje pogovoriti, kateri ukrepi so najnujnejši za izboljšanje vajenskega pouka in kdo naj opravi to ali ono nalogo. Menim, da je glavni namen reforme strokovnih šol prav v tem, da vsldadimo pouk s potrebami našega gospodarstva. Vlado Juvane« JANEZ LENASSI: RIBIŠKE MREŽE SLABO IN DOBRO Večkrat se pogovarjam z ljudmi, ki .čez dan nimajo veliko časa. To so ljudje peresa, to so ženske, ki imajo poleg službe še doma delo z družino, so delavci ali ljudje iz obrti, ki jim je čas pičlo odmerjen, in večkrat ob nedeljah kmečka ljudje, ki zdajle na spomlad v ritmu časa pričenjajo svoj veliki delavnik leta. V raznovrstni družbi nanese beseda o tem in onem, seveda o delu, o zaposlenosti in stvareh, ki človeka zanimajo. Sobesedniku bi povedal, da sem arheolog, kustos muzeja, no, a te besede bi verjetno zmeraj niti ne razumel, tako rečem »profesor«. O, potem imate pa veliko opravka z otroki in verjamem, da ste v nedeljo radi sami, mi reče. »Ne, z otroki pa res nimam veliko opravka, bolj z velikimi.« In potem ne ve, kaj bi dejal, in razgovor krene drugam. To je navadam slika stika kustosa z javnostjo. Ne maram posploševati svojih vtisov. Res pa je vendarle, da večina, vsaj v bolj specializiranih mu. zejdh, strokovnjaki in obiskovalci govorimo drug mimo drugega. Kje so vzroki? Raznovrstni so in našteti vse, bi pomenilo napisati študijo o muzeologiji in zgodovino slovenskih muzejev, a to bi nas zavedlo predaleč. Naj jih zato navedem le tiste, k; se mi predvsem vsiljujejo v misel. Najprej neka nebistvena, a vendarle važna zadeva! Večinoma so muzeji v Ljubljani čez teden odprti samo dopoldne. Za koga? Za nekaj obveznih šolskih obiskov, za »majniški izlet«, za nekaj tečajnikov. Drugače so velike dvorane prazne, po vogalih na hodnikih pa se dolgočasijo pazniki. Glavna muzejska stavbe na Trgu herojev je sploh zaprta vso zimo zaradi zasta. v naših muzejih rele ogrevalne naprave. Kako naj pričakujemo potem velik in vnet obisk široke javnosti. Ljudje pravzaprav dopoldne delajo, poleti pa gredo tudi na zasluženi dopust. Seveda so muzeji tudi za tuje turiste, prvenstveno pa bi morali biti vendarle za vsakdanje nujne potrebe navadnega človeka. Ne-obhodno je, kar nekaj muzejev že prakticira, da se obiski omogočijo nekajkrat na teden zvečer in to Skozi vse leto. Počasi bodo začele lepo razsvetljene dvorane zanimati. Pra vlažnost razstavnih zbirk! Tu naj postavim za vzgled Prirodoslovni muzej. Njegove zares okusno urejene — ne morem reči vitrine, ker te so izginile — temveč majhne panorame življenja v naravi so stanje pri nas zelo izboljšale in so sedaj še bolj pokazale nemogoče razmere v nekaterih drugih ustanovah. Stare žare in broše, stare noše in izrabljeni plugi, staro pohištvo brez primernega ambienta seveda ljudi ne more kaj prida zanimati. Kdo bj jim zameril! Neofobodno je, da se zbirke v Ljubljani — in to velja bolj ali manj tudi za ostalo Slovenijo — še bolj modernizirajo in da nekoliko bolj drzno pritegnejo pridobitve modeme muzeologije kot pripomočke k svojim razstavam. Muzeji imajo premalo stika s šolo in z organizacijami, ki skrbe za Izobraževanje odraslih. Lepo je gledati šolarje, kako prihajajo, včasih vsi blatni in utrujeni, s svojimi Skromnimi torbicami, v katerih imajo malico za ZGLEDUJMO SE! Od lani zelo povečani mariborski okraj vključuje poleg drug ih kultur-no-umetniških skupjn tudi lepo število amaterskih igralskih družin. Lete so v prvem tromesečju letošnjega leta pripravile vrsto predstav in z njimi poživile kulturno življenje v svojih krajih. Njihovo delo je tako obsežno in problemi tako številni, da Posvet režiserjev . blejske občine Pred kratkim so se na Bledu sestali režiserji prosvetnih društev Bled. Gorje in Bohinjska Bela in se pogo. vorilj o amaterski gledališki dejavnosti. Zastopnika republiškega in okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev sta navzočim obrazložila potreba po čimožjem sodelovanju in jim prikazala nujnost režiserskih tečajev. Uspeh teh tečajev naj bi zagotovil kvalitetnejše delo dramskih družin na podeželju. Navzoči so se zelo zanimali za celotno delovanje Prosvetnega servisa v Ljubljani. Posebno so pohvalili Dramsko knjižnico in Seznam iger, ki jim bo v veliko pomoč pri bodoči izbiri repertoarja, ter predvideno organizacijo servisne službe na Jesenicah in v Kranju. Za boljšo organizacijsko povezavo med prosvetnima društvi na področju občine Bled, vštevši prosvetni društvi Zasip in Ribno, katerih zastopnika se nista udeležila posvetova. n j a, so sklenili čimprej ustanoviti občinski svet Svobod in prosvetnih društev. Kakor že marsikje, se je tudi na tem posvetovanju pokazalo, da vaška prosvetna društva kljub dosti slabšim pogojem živahneje delujejo kot društva v večjih krajih. Tako dramska sekcija prosvetnega društva Bled zaradi nesporazuma glede uporabe odra v dvorani TD Partizan že dve leti ne dela. Želimo, da bi nesporazum čimprej odstranili in da bi blejski gledališki amaterji že letos želi kar največje uspehe. —vm— PRIZOR IZ FILMA »VRNIL SE BOM«. OD LEVE NA DESNO: BRANKO MEDAN (STEVO 2IGON), STANE SEVER (IVAN DUJSlN) IN IRENA KOLESAR (NJEGOVA ZENA). jim je okrajni svet Svobod In prosvetnih društev kar stežka kos. Društva so na ta svoj okrajni forum še premalo navezana, kar se kaže predvsem v nesmotemi izbiri repertoarja. Tako v nekaterih društvih še vedno šarijo v programu razni »Začarani ženini« in podobna literarna plaža. Da bi amaterski odri izboljšali svoje repertoarje, sklicuje dramski sosvet za mariborski okraj posvete režiserjev- amaterjev, na katerih obravnavajo pereča vprašanja gledaliških amaterjev. Poleg tega skušajo vzgajati nove režiserje. V juniju se bo nadaljeval tečaj, ki se je pričel februarja. Od tečajnikov si obetajo veliko korist, saj jih bodo obogatili z vsestranskimi napotki za delo v amaterskih igralskih družinah. Skratka, dramski sosvet dela s polno paro in uspehi ne izostajajo. Dramska šola v Mariboru ima že lepo tradicijo, obiskovalo jo je že veliko mladih ljudi, ki zdaj uspešno pomagajo pri amaterskih uprizoritvah. Poleg tega pripravljajo v Mariboru seminar za scenografijo, občinski sveti Svobod in „Vrnil se bom“ Gornje besede, ki so obenem naslov novega filma sarajevskega podjetja »Bosna-film«, spregovori Branko Me-dan ob koncu filma, ko se poslavlja od ljubljene Jame in odhaja v zapor. Medan je eden tistih ljudi, ki so med NOB največ žrtvovali v boju proti fašizmu. Narod mu je te zasluge priznal in mu podelil odlikovanje narodnega heroja. Mladi podpolkovnik pa se je vrnil iz boja kot težki invalid. Njegovo življenje in narava sta ga ustvarila občutljivega In drugače sprejemljivega za tegobe pohabljenosti kot pa marsikaterega njegovih bojnih tovarišev. In ko ga nekoč v nekem lokalu Izzovejo, se spozabi... To ga seveda pripelje pred sodišče, kjer se mu vrne stara notranja moč, ki mu spet vrne samozavest. To zanimivo delo je režiral naš rojak Jože Gale, snemal pa Ivan Marinček. Scenarij za film sta napisala Jana Ribnikar in Zoran Gluščevič. V glavni vlogi je tudi nastopil Slovenec, član Jugoslovanskega dramskega gledališča v Beogradu, Stevo Žigon, njegovo ljubezen Jano igra Irena Kolesar, ki se je mogoče še spominjate iz prvega jugoslovanskega filma »Slavica«, njenega moža, direktorja muzeja, pa Stane Sever. Upamo, da bomo film videli kmalu v naših kinematografih in da bomo lahko presodili, koliko je avtorjem filma uspelo prepričljivo prikazati to grenko življenjsko dramo. prosvetnih društev pa bodo organizirali tečaje za dramsko igro in šminkanje. Pri Močnejših občinskih svetih se že snujejo dramske komisije, ki bodo nedvomno pozitivno vplivale na rast gledaliških amaterjev v svojih občinah. Ena najvažnejših oblik pomoči, ki jo nudi okrajni svet gledališkim amaterjem, pa je vzorno urejeni servis, Id sposoja tekste, kostime, rekvizite' itd. y bližnji prihodnosti ga bodo še razširili, nakupili novih iger, izposojali bodo celo reflektorje in zavese,- skratka, društvom bodo pomagali, kolikor dopuščajo denarna sredstva. Posebno skrb posvečajo mladini. Se letos bodo pripravili tečaj za učitelje, v katerem, bodo študirali razna odrska dela, predvsem pa recitacije. Tako bodo pedagoškim delavcem zelo olajšali ljudskoprosvetno delo. V lutkarstvu je mariborski okraj brez dvoma prvi ha Slovenskem. Izdaja številne lutkovne igre, ima svoje glasilo »Lutkar« in prireja številne predstave. Tako prijetno in nevsiljivo vzgaja otroke. Taka pota so zanesljivo najprimernejša ne samo za vzgojo novih gledaliških amaterjev, marveč za rast vsestransko kulturnih ljudi s širokim obzorjem in s čvrsto hrbtenico. Zato so igralski amaterji v mariborskem okraju lahko ponosni na svoje uspehe, le-ti pa so jim priznanje in v spodbud a za nove akcije. D. T. izlet v Ljubljano, od daleč s svojimi učitelji in gredo v dolgih vrstah skozi dvorane muzejskih zbirki tu in tam se zaustavljajoč v gručah ob zanimivejših predmetih, in poslušajo kratke in .večinoma standardizirano prirejene razlage muzejskega osebja. Toda muzej in šola bi morala imeti bolj precizne in, da se tako izrazim, bolj zakonite stike. Ne obisk cele šole, ampak obisk posameznih razredov za posamezni predmet, z učiteljem, ki se je najprej za razlago pripravil z muzejskim kustosom, obisk s kratko ponovitvijo snovi v muzejski predavalnici, ob poučnem filmu ali diapozitivih, in taki obiski skozi vse šolsko leto. za vse predmete, s katerimi je to možno in za katere je potrebno. Takih obiskov pa v naših muzejih žal ni veliko. Najbrž ne delam krivice ne sebi, ne muzeju, ki ga vodim, ne spoštovanim kolegom dn kolegicam po drugih ustanovah, če trdim, da so tudi naši tematska, pogledi na to, kaj naj razstavljamo, skromni in precej nejasni. S samo estetiko ne bomo prišli daleč, kakor tudi ne s samo strokovnostjo. Muzej naj prikazuje materialno kulturo nekega kraja skozi razne dobe. Ali nas ne sili analiza razvoja družbe v zgodovini, da se zamislimo nad tezami, ki smo jih podedovali od buržoazne muzeologije in ki so tako komod-ne, ker so tako tako plitve. Ali ni nujno, da zares brez Oklevanja v praksi, ne le na sestanku muzejskega kolektiva ali aktiva, skušamo uveljaviti kot bazo za razstavno delo in za stik z obiskovalci sploh napredne poglede na razvoj življenja in človeka? Tu bi se uveljavljala prava strokovnost, ne samo v naših, čeprav upravičenih ugotovitvah, da so muzeji ustanove, ki imajo tudi znanstven značaj. Res, imajo ga, a naš,uspeh bi bil najlepši, če bi mogli v svojem javnem in specialnem delu pokazati na nekatera zastarela in toga pojmovanja svojih kolegov na univerzi in jdh s svojimi rezultati prepričati, da se motijo in da je prišel čas, ko je treba tudi v »čisti znanosti« priznati nekaj preprostih resnic vsakdanjega življenja. Sodelovanje med muzejskimi ustanovami je tako neznatno, da ga praktično sploh ni. Enostransko sodelovanje narodnega muzeja z nekaterimi drugimi muzeji in galerijami je naletelo tako rekoč na popolno nerazumevanje, razlagalo se je bolj kot znak slabosti te ustanove, kakor da bi po-buddlo posnemanje. Srečnejšo roko je imel Muzej narodne osvoboditve, a težave so tudi tam. Sodelovanje med muzeji bi moralo biti stalna praksa, vsakdanje pravilo za vse, ne pa odvisno od slučajne dobre volje nekaterih, ki so tako »naivni«, da mislijo, da je treba muzejsko prakso vskladiti z muzeološko — in sociološko — teorijo. Glejte, to so nekateri vzroki, da muzeji v slovenskem življenju stoje razmeroma ob strani. Tudi tiste srečnejše in nekoliko privilegirane usta. nove, ki so se uveljavile, pa se gotovo zavedajo, da- je veliko poti še pred njimi, da bi vsi muzeji In galerije postali množične ustanove, v pomoč izobraževanju odraslih in šoli ter v užitek slučajnemu obiskovalcu. O dobrih straneh naših muzejev pa že tako veliko beremo, zato o njih morda kdaj drugič. Dr. Jože Kastelic „Ambasador“ V ljubljanskem Šentjakobskem gledališču so uprizorili veseloigro »Ambasador«. Stvar bi ne bila nič posebnega, če bi ne šlo za originalno slovensko delo. Original in še komedija povrhu! Dogodek je tem pomembnejši, ker se po programu Šentjakobskega gledališča zgledujejo premnoga naša amaterska gledališča. Pisateljevo Ime nam ne pove dosti. Morda se kdo spomni Antona Korena kot igralca na Ljudskem odru v Celju ali pa kot opernega pevca v Ljubljani in na Reki. Zdaj je režiser beograjske »Komedije« napisal že več del. »Ambasador« pa spada med dela, ki so bila na natečaju izvirnih del pohvaljena. Osnovna ideja tega dela je kritika našega odnosa do tujcev. Se zmerom se nas drži nekaj klečeplastva, te žalostne dediščine preteklosti. Ostanki te naše slabosti se izražajo tudi ob stanovanjski stiski. In na tem področju nam je Koren prikazal vso odvratnost ponižujočih odnosov do tujcev. Z dvema mladima človekoma, ki brezupno iščeta stanovanje, zasnuje propadli časnikar načrt o prevari nekdanjega bankirja s tem, da se bodo izdajali za člane nemške ambasade Vendar je treba poudariti, da je te pravzaprav publika varana. Vsakdc pričakuje, da bo prišlo v nadaljnji! treh dejanjih do pomembnega preobrata, ki ga pa vse do konca igre m dočakamo: dejanje se razvija brez zapletov in razpletov in bi bilo cele dolgočasno, če bi ne bilo bolj ali manj posrečene besedne in situacijske komike. Ce bi pisatelj privolil v zamenjavo prvega in zadnjega dejanja, tako da bi šele na koncu zvedeli, da je šlo pravzaprav samo za načrt, in če bi besedilo očistili cenene komike, bi dobili kar dobro burko na kratkovidnost pripadnikov nekdanjih vrhnjih plasti družbe in bi jo lahko s pridom uporabili tudi naši amaterski odri, saj biča eno naših slabosti, ki nam je vsa prej kot v čast. OB DEVETDESETLETNICI ROJSTVA MAKSIMA GORKEGA Pepe ima deset let, nežen je, tanek in uren 'kakor kuščarica', pisane cunje mu ma-hedrajo na ozkih plečih, skozi neštete luknje gleda koža, temna od sonca in umazanosti, Podoben je suhi 'bilki, ki jo veter z morja nosi po zraku in se z njo igra'. Pepe skače po skalnatem otoku od sončnega vzhoda do zahoda, in vsak trenutek se oglasi od kod njegov neutrudni glasek: — Prelepa Italija, moja Italija!... Vse ga zanima: cvetlice, ki se razlivajo kakor potok po rodovitni zemlji, kuščarice med lisastim skalovjem, ptice v kovinskem listju oljk in malabitovem zelenju -vinogradov, ribe v temnih vrtovih na dnu morja in tujci, v ozk:h zamotanih ulicah: debeli Nemec 7 na obrazu, Anglež, ki svoji prijateljici košarico jabolk s svojega vrta. — Soldo boš zaslužil! — je rekla. — Ne bo ti v škodo. Radovoljno je vzel košaro, si jo dal na glavo in šel, po soldo pa se je vrnil šele zvečer. — Hitel pa res nisi! — je rekla ženska. — Vendar sem se utrudil, draga signora! — je odgovoril Pepe in vzdihnil. — Bilo jih je več kot deset! V zvrhani košari? Deset jabolk? — Paglavcev, gospa. — Najprej sta prišla paglavca Mishele in Giovanni____ Začela se je jeziti, ga prijela za rame in ga stresla. — Odgovori, ali si nesel jabolka? vselej spominja na gledališkega igralca, vajenega igrati vlogo ljudomrzca, Američan, ki si vztrajno, toda brezuspešno prizadeva, da bi bil podoben Angležu, Francoz, ki je glasen ko ropotulja in ki ga ni mogoče posnemati, — Kakšen obraz! — pravi Pete tovarišem, kazoč z vsevidnimi očmi na Nemca, tako nadutega in domišljavega, da mu celo lasje stoje pokonci. — Ta obraz ni nič manjši od mojega trebuha! Pepe nima rad Nemcev, živi v nazorih in razpoloženju ulice, trga in temnih štacun, kjer njegovi ljudje pijejo vino, igrajo karte berejo časopise in govore o politiki. — Nam, — govorijo, — nam, revnim juž-njakom, so bližji in ljubši balkanski Slovani ko pa dobri zavezniki, ki so nas za prijateljstvo nagradili z afriškim peskom. Vedno pogosteje govore tako preprosti ljudje z juga, a Pepe vse sliši in sj vse zapomni. Angležu se bere dolčas na obrazu, s Jkar. jastimi nogami koraka po ulici, Pepe pa hodi pred njim in poje nekaj iz zadušnice ali pa tisto žalostno: — Umrl mi je prijatelj, žaluje moja žena, jaz pa ne razumem, zakaj tako žaluje reva. Pepetovi tovariši hodijo zadaj, se pre-kueujejo od smeha in se brž' poskrijejo kakor miši v grmovje in za ogle, kadar se tujec ozre nanje z mirnim pogledom ugaslih oči. Veliko zanimivih zgodb bi lahko povedali o Pepelu. Nekoč je neka signora poslala po njem — Do trga, signora! Le poslušajte, kako lepo sem se vedel: sprva se sploh nisem zmenil za njihovo posmehovanje; čeprav me bodo imeli za osla, sem si dejal, bom vse potrpel iz spoštovanja do signore, — do vas, signora. Ko pa so začeli zasmehovati mojo mater, — aha, sem pomislil, to pa ne gre kar tako. Položil sem košaro na tla, in — to bi morali videti, dobra signora, kako spretno in nezgrešljivo sem obmetaval te razbojnike. To bi se smejali! — In so raznesli moja jabolka? — je zakričala ženska. Pepe je žalostno vzdihnil in rekel: — O, ne! — Ampak tista jabolka, ki niso zadela paglavcev, so se razbila ob zidovih, druge pa smo pojedli, ko sem zmagal in se pomiril s sovražniki. Zenska je dolgo kričala in obsula obrito Pepetovo glavo z vsemi klevetami, kar jih je znala, on pa je poslušal pazljivo in pohlevno, zdaj pa zdaj zacmokal z jezikom, včasih pa je z odobravanjem vzkliknil: — O-o, kako je to povedano! Kakšne besede! Ko se je naposled utrudila in odšla, je govoril za njo: — Gotovo se ne bi tako razburjali, ako . bi bili videli, kako natanko so lepi sadeži vašega vrta zadevali umazane glave teh malopridnežev, — oh, ko bi to videli! — bi mi dali dva solda namesto enega, ki ste mi ga obljubili. Groba ženska ni razumela skromnega ponosa zmagovalca, samo zagrozila mu je z železno pestjo. Pepetova sestra, mnogo starejša deklica, pa prav take pameti ko <)n, je šla za postrež-nico — pospravljat sobe — v vilo bogatega Američana, Nenadoma je postala snažna, rdečelična, in ker je imela dobro hrano, se je začela vidno napihovati z zdravim sokom kakor hruška v avgustu. Nekoč jo je vprašal brat: — Ali vsak dan ješ? — Dvakrat, trikrat, če hočem, — je odgovorila ponosno. — Pazi na zobe! — je svetoval Pepe in se zamislil, a potem znova vprašal: — Je tvoj gospodar zelo bogat? — On? Mislim, da je bogatejši od kralja! — No, pustimo te neumnosti sosedom. Koliko hlač pa ima tvoj gospodar? — To je težko povedati. — Deset? — Morda še več ... — Pojdi no, pa mi prinesi ene, take, da ne bodo predolge in tople, — je rekel Pepe. — Zakaj? — Saj vidiš, kakšne so moje. Videti je bilo bolj težko, — od hlač je kaj malo ostalo, na Pepetovih nogah. — Da, — je pritrdila sestra, — oblečen moraš biti! Toda gospod bi utegnil pomisliti, da smo jih ukradli? Pepe je rekel prepričljivo: — Ni treba misliti, da so ljudje neumnej. ši od nas! Kadar vzameš malo od mnogega, ni tatvina, ampak samo delitev! — To so pravljice! — je rekla sestra, ki se v tem ni strinjala s Pepetom, toda Pepe jo je kmalu pregovoril, in ko mu je prinesla v kuhinjo dobre hlače svetlosive barve, se je pokazalo, da so bile daljše ko vse Pepetovo telo. Ali Pepe je takoj Ugandi, kaj je treba storiti. — Daj sem nož! — je rekel. Skupaj sta naglo spremenila Američanove hlače v prav pripravno obleko za dečka: bila je to sicer nekoliko preširoka, toda Štirinajstega marca je minilo devetdeset let, odkar se je rodil književnik Maksim Gorki. Njegova književna dela so prežeta s strastno mržnjo in zaničevanjem do izkoriščevalcev, hkrati pa so najboljši zagovornik malega človeka in človečnosti. Snov za svoje oblikovno raznolike književne stvaritve je Gorki črpal v razpadanju starega in porajanju novega sveta. Med njegova najbolj znana dela sodijo romani Mati, v katerem opisuje življenje revolucionarjev, Življenje Klima Samgina; Arto-monovi; Življenje Matveja Kožemjakina in Foma Gordje-jev. Znane so tudi njegove drame Na dnu, Vaša Zeljez-nova in Jegor Buličev. Mimo raznih krajših del, spominov na sodobnike in esejističnih del o umetnosti so pomembni tudi njegovi ‘ avtobiografski spisi Detinstvo in Med ljudmi. udobna vreča, na ramenih so jp držale vrvice, ki jih je bilo mogoče zavezati okrog vratu, za rokave pa so imenitno služili žepi. Bila bi naredila še lepše in udobnejše oblačilo iiz hlač, pa ju je zmotila žena lastnika hlač: prišla je v kuhinjo in začela tako popačeno zmerjati v vseh jezikih, kakor govore pač Američani. Pepe nikakor ni mogel ustaviti njene zgovornosti, gubančil je obraz, polagal roke na srce, se grabil v obupu za glavo, utrujeno vzdihoval, toda ni se mogla pomiriti, dokler se ni pokazal njen mož. — Kaj pa je? — je vprašal. In tedaj je Pepe rekel: — Signor, zelo se čudim, da je vaša sig. nora dvignila tak hrup, jaz sem celo nekoliko užaljen zavoljo vas. Kolikor sem razumel, je signora mnenja, da sva pokvarila hlače, toda bodite prepričani, da mi dobro prišteje! Morda misli celo, da sem vzel vaše zadnje hlače in da si ne morete kupiti drugih ... ' Američan ga je mirno poslušal in pripomnil: — Jaz pa mislim, fantek, da bo treba poklicati policijo. — Re-es? — se je zelo začudil Pepe. — Zakaj? — Da te odpeljejo v ječo... To je hudo užalilo Pepeta, skoraj bi bil zajokal, a premagal se je in rekel dostojanstveno: , — Ako vam to ugaja, signor, ako vam je v veselje, pošiljati ljudi v ječo, potem — seveda! Toda jaz bi tega ne naredil, če bi imel mnogo hlač, vi pa niti enih!.Dal bi vam dva, morda celo tri pare; čeprav ni mogoče obleči treh parov hlač hkrati! Zlasti ne, če je vroče ... Američan se je zakrohotal; tudi bogatin je včasih vesel. Potem je pogostil Pepeta s čokolado in mu dal frank. Pepe je preizkusil novec z zobmi in se za. hvalil: — Hvala, signor! Kaže, da je novec pravi, kaj? Najbolj posrečen je Pepe, kadar stoji sam kje med skalami, zamišljeno ogledujoč špranje- v njih, kakor bi bral njihovo mračno življenjsko zgodbo. V takih trenutkih so njegove žive oči široko razprte in prevlečene z lepo, lahno meglico, tenke roke drži na hrbtu, nekoliko sklonjena glava se za spoznanje maje kakor cvetna čaša. Nekaj tiho brunda, — Pepe vedno .poje. Imeniten je tudi, ko ogleduje cvetlice, — kakor lilasti potoki se razlivajo po zidu gli-cinje. pred njimi pa stoji iztegnjen in napet ko struna ta deček, kakor da posluša tiho trepetanje svilenih lističev v dihu morskega vetra. Gleda in poje; — Fiorino-o ... fiorino-o... Od daleč prihajajo zamolkli vzdihi morja, podobni donečim udarcem po velikanskem bobnu. Metulji plešejo nad cveti, Pepe je dvignil glavo in jim sledi, miži pred soncem, smehlja se z nekoliko zavistnim in žalostnim, vendar pa pokroviteljskim nasmehom. — Co! zavpije in ploskne z roko, plašeč smaragdno kuščarico. Kadar pa je morje mirno ko zrcalo in ni med skalovjem belih čipk pljuskota, sedi Pepe na skali in gleda z bistrimi očmi "v prozorno vodo: tam, sredi rdečkastih alg, mimo plavajo ribe, ngglo švigajo ribice, rakovica leze z bokom naprej. In v tišini, nad modro vodo se tiho preliva zvonki zamišljeni dečr kov glas: — O, morje... morje... Odrasli ljudje govore o dečku: — Ta bo anarhist! Kdor pa je dobrih misli, kdor je med tistimi, ki bolje opazujejo ljudi, govori drugače: — Pepe bo naš poet... Pasqualino, mizar, starček z glavo, ki je kakor ulita iz srebra, in z obrazom, kakršnega vidiš na starem rimskem novcu, modri, od vseh spoštovani Pasqualino trdi svoje: — Otroci bodo boljši od nas in bodo teP-še živeli. Zelo mnogo jih je, ki mu verjamejo. (1911—1913) LE KJE. KAKO IN KDAJ, L PERILO NAJ BO BELO, I PRI TEM PA |EZE NIČ, $ NASPROTNO-LAHKO DELO. ODGOVOR |E LAHAK, GA VSAKA VE ŽENICA, KI V TRGOVINI KUPI BELILO ZNAMKE F MICA Pomladno sonce na iskrečem marčnem snegu. Dekle ob kavarniškem oknu. Potna torba ob njenih nogah, iz katere diši po bolnišnici. In njeni nemirni vprašujoči pogledi, ki vsrkavajo vase vse, ob kar'zadenejo. In temna bojazen, ki se zaje vanjo vsakokrat, ko se spomni preteklosti. Strah, ko pomisli na bodočnost. ** V bolnišnici se je počutila tako varno. Prihodnost in življenje sta se ji zdela znosna in do neke mere sončna. Tam je bil zdravnik, ki jo je operiral. Skrbel je zanjo in vsak dan jo je spraševal, kako se počuti, kako ji je. S skrbjo in mehkobo v glasu. Tam so bile sestre, ki so storile vse, da bi se dobro počutila, da bi ozdravela. Bile so bolnice, ki so trpele kot ona. Pred njimi se ji ni bilo treba pretvarjati. Vsaka je trpela po svoje. In tam je bila . dravnica, ki jo je učila izgovarjati r, ž, š ... Da, če zdaj govori počasi in- pazi na izgovarjavo, ji besede za silo gladko teko. Težko kdo opazi, da pogrkuje, da melje z zobmi in da jo v grlu stiska. Toda to jo stane veliko napora. Zaripla postane v obraz ob govorjenju in pot ji lije po hrbtu. Ko bo srečala Marijana... Bo zmogla govoriti počasi? — Ob tej misli se zmede. Kri ji butne v glavo in precej sil mora zopet porabiti, da zmaga volja nad spomini. Komaj uro je od tega, ko je zdravnici v bolnišnici obljubila, da se bo borila za življenje, da bo premagala v sebi Obup. Žarko pomladno sonce na mehkem marčevem snegu ji daje upanje in vero v zmago. Jeseni, ko se je zgrnilo nad njo vse, ko se ji je nenadoma zazdelo, da so vsi proti njej in zanjo ni več rešitve, si je hotela končati življenje. Skočila je pod vlak. Pod brzi vlak iz Zagreba, ob eni in pet minut. Sest let ji je bilo, ko še ni mogla govoriti. Manjkal ji je mali jeziček in na koncu neba ji je zevala široka špranja. Z nerazumljivim kričanjem je morala opozarjati okolico, da je lačna, jezna, da jo boli, veseli in le z božanjem je mogla mamici izkazovati svojo ljubezen. Njenih solz ni mogel spremljati krčevit jok, ki vsakogar umiri in sprosti. Več operacij je morala prestati, da je jela govoriti vsaj za silo. Toda besede, ki jih ni zaustavljal jeziček, so ostale nerazumljive, niso dobile pravih oblik in tona. Tako je bila Vida zaznamovana za življenje. Bila je drugačna od ostalih. Ko j.e bila še majhen otrok med otroci, svoje dobe ni tako občutila. V višjih razredih osnovne šole pa se ji je spoznanje usedlo v dušo kot slana na mlado brstje. Odslej je čutila v sebi le čustvo ponižanja, krivice in osamelosti, na drugi strani pa silo odpora in volje, postati drugim enaka. Prva ljubezen. Boris. Tudi on se je prvič zaljubil. Njene napake še opazil ni. Sam je imel še večjo napako, z dvajsetim letom je bil pijanec. Bil je edinec, oče in mati sta se ločila. Boris je živel pri materi, čustveno nihal med obema in menda od žalosti pil. Slučajnost je postala navada. Vida in Boris nista niti vedela, niti občutila, da sta se našla in vzljubila, odrinjena v senco. Boris je umrl za hitro jetiko. In Vida je izgubo bridko občutila. Drugi fant. Peter. Našla sta se na plesu. Vida je bila lepe zunanjosti. Petru je bila takoj všeč. Ko sta govorila, je opazil njeno napako. Zasmilila se mu je in ni je mogel takoj odbiti. Hodil je z njo nekaj mesecev in premagoval v sebi odpor do njene napake. Ona je to občutila, pa je verjela v dobroto iz strahu, da ne bi bila sama. No, potem jo je Peter vseeno pustil. Pustil jo je samo takrat, ko se je Vidin oče po 25 letih zakona ločil od matere. Mati je bila bolehna, pa si je oče našel mlajšo in odšel od številne družine. Tretji fant. Marijan. Mrakobna, težka ljubeezn. Vida je vedela, da jo fant le izkorišča, da zasmehuj: njeno napako, da ga je sram hoditi z njo po cesti podnevi in da je ne prizna za svoje dekle. Ob tem spoznanju se je tembolj obesila nanj, ker je v njem videla tisti svet, ki jo ne prizna, ki pa si ga ona želi. Poizkusila je vse, da bi si Marijana pridobila. Ce bi ji rekel, naj krade bi tudi kradla. Ko se je Marijanu zahotelo, jo je pahnil od sebe in si izbral dekle, ki ni bilo »zaznamovano«. No, in potem nekaj bežnih dogodivščin. Dve novi službi. In nazadnje šef. Frizer. Ni iskal toliko njenih rok kot njeno telo, čeprav je bil oženjen. Predala se mu je. On pa jo je vsakokrat surovo žalil in zasmehoval njeno napako. Ko se je uprla njegovim zahtevam, jo je oponašal in zasmehoval pred gosti. Večkrat je Vida zbežala iz lokala in jokala za bližnjim vogalom. Sila v njej je pojemala. Ze več mesecev jo je glava bolela, zadnje čase pa sta se bolečinam pridružili nenadna slabost in vrtoglavica. Zdravnik ji je prepovedal briti. Sef pa ji je očital pijančevanje. Pijanka in jecljavka, to ji je očital sleherni dan in ko se je je hotel končno znebiti, jo je obdolžil tatvine. Ko se ji je nekega novembrskega popoldneva zopet zameglilo pred očmi in je padla po tleh, je šef odprl predal in zavpil: »Kradla si, da si pila! Zopet si pijana!« Gostje sp se presenečeni spogledali. Vida je otrpnila in prebledela. Nato si je nervozno oblekla plašč in zbežala. Zdaj se spominja samo tega, da se je prebudila iz nezavesti v ljubljanski bolnišnici, Miličnik ji je povedal, da jo je v zadnjem trenutku nekdo potegnil izpred drvečega vlaka. (V bolnišnici so ugotovili, da ima Vida v glavi gnoj in so jo operirali. To je bil tudi vzrok njenih glavobolov in vrtoglavic.) Pred Vido je natakar postavil turško kavo. Iz skodelice se dviguje rahla para in razširja vznemirljiv, prijeten vonj-Vida vsrkava vonj, pa ga ne zazna. Malo stran sedi za okroglo mizo mlad moški. Črni lasje, bi d obraz, žive oči. Gleda jo z zanimanjem in Vidi to gčdi. Vida se opazuje v ogledalu. Čedna se zdi sama sebi. Takšno jo vidijo tudi drugi. In moški znajo ceniti lepoto. Potem... se bo zgodba ponovila... Ko bo neznanec slišal, kako govori, kako jo bo gledal poterA? Ni si upala več vrniti pogleda. V grlu jo je začelo stiskati. Noče več videti usmiljenih pogledov, boji se zasmehljivega, obdijajočega poroga. Noče. Ne more več. Potem je slišala glas zdravnice v daljavi, ki je trdo, v dolgil1 zlogih izgovarjala rrr... žžž... »Vaša napaka je majhna v primeri s slepci, gluhonemimi in grbci. Preboleti morate manjvrednostni občutek. Naj se ljudje vedejo do vas kakorkoli, važno je, da se zavedate svoje cene. Ne smilite se sama sebi in ne iščite usmiljenja pri drugih. Tako jim boste n® samo enaki, ampak celo močnejši od njih. — Za trenutek j® Vida prebolela slabost. Začela je spet gledati po kavarni-Skoraj vsesala se je v sleherni obraz, da bo dobila odgovor: kaj misli o njej... Potem se je nenadoma zasmejala. Na soncu, ki je prav tedaj zopet osvetlilo ulico, pomislila je, da ima vsak človek svoje težave in da najbrže vsi iščejo v obrazih soljudi 'odgovore na vprašanja. Jih dobe? Da ali Pa ne, odvisno od sreče in od ljudi. »Plačččč.. .at, prosim!« Kri ji je butnila v glavo. N®" zavedno je pogledala proti tujcu. Ta je zapičil pogled vanj® in pozorno čakal, kaj bo. Vida je položila petdesetak na mizo in hotela zbežati. Da bi oni tam ne slišal. Ne opazil. — Mar bo bežala vse življenje? Pred vsakim? Zakaj naj bi kazala, kako hudo vpliva nanjo napaka? Sama naperja orožje proti sebi. Zopet slabost. Čemu? Kako nevredno se je bojevati-Ko je tako sama, šibka. Spomnila se je mojstra. Se ko j® ležala v bolnišnici, ji je poslal službeno odpoved. Zdravnik ga je prijavil zaradi vznemirjanja bolnika. No, zdaj gotovo besni. Spomnila se je njegovega surovega smeha, ko jo 3® žalil. Ob tem spominu je sedla nazaj na stol in čakala na* takarja. Izgovorila je počasi: »Plačam tprško kavo.« Lep® gladko so ji stekle besede. Neznanec pri sosedni mizi jo 'j® še vedno gledal. Njegov obraz se ni spremenil. Tudi l®5'5 oči ne. Vida je bila zadovoljna kot takrat v bolnišnici, k® 3e prvič gladko izgovorila: »Rere reže žarek.« Plačala je i° odšla. Ven. Na prosto. V vrvež. Na ulico, kjer je ležal mehak marčni sneg in ga je obžarjalo toplo sonce. Kot mili1* mehurčki so se ji raztopile temne misli. Zakaj pod vlak, čemu strup...? Nikomur ni ničesar storila! Ce hoče živeti, bo živela. France Cresirfk » mm. mi!i m m mm Poglavitno sredstvo za vzgajanja k 'resniiooljutoosti j« seveda resnicoljubno okolje. Predrzno bil bilo trditi, da smo odrasli vedno zgled resni eoljub-noeti, zato je naravnost čudno, da otroci ne lažejo še bolj. Zadniirmo Pri tistih najnedolž-bejših družabnih lažeh. Morda smo dobili obisk ob nezaželenem času dn ga sprejeli z Iju-teznivdm nasmeškom. Po odhodu pa'je otnoik slišal: »Kakšna sreča, da je odšel! Oh, da bi ga vsaj nikoli več ne prineslo!« Ali pa laži, za katere »zadolžimo« kar otroke same. Ko neko-8a pričakujemo, naročimo otroku: »Ce bo ta in ta pozvonil, reci, da me ni doma« ipd. Dogaja ge celo, da dajemo starši sami otroku lažna opravičila za ŠOlo. Tega so seveda mnogokrat krivi tudi šolniki, ker So v®š-krat premalo uvidevni. Tako učenca naravnost prisilijo, da jim laže. Kolikokrat se starši poslužujemo laži, ko odgovarjamo na otrokova vprašanja, zlasti, če se nam zdi, da so vprašanja »kočljiva«. Brez pomislekov jim lažemo, da prinese otroka štorklja, da Ba '"upimo v trgovini ali pa jih celo oštejemo, zakaj govore take »grde reči«. Marsikomu se zde te zgodbe nedolžne, toda otrok vendar opazi, da so zlagane in izgublja zaupanje v nas. Nekateri starši skušajo imeti v otroku svojega pomočnika in mu rečejo: »Tega ne povej očetu, mami!« Včasih kupi mati igračo proti očetovi volji. Ker se boji, kaj bo rekel mož, naroči otroku: »Ne povej očetu, da sem tole jaz kupila...» Morda celo doda-. »Ce te bo vprašal, kje si dobil, reci, da ti je prinesla teta.« Pogosto navajamo otroke k i c, z, ... . Ilc XV —/ . — . . v e* njem svojega ugleda, Nesiaier. starši so prepričani, da otrok nikdar ne smejo povedati, d so se v čem zmotili. Raje vat,ra ja jo pri svojem, četudi sam vedo, da nimajo prav. Kak; naj se potem otrok nauči odkrito priznavati lastne napake. Kolikokrat rečemo: »Ce boš napravil to in to, ne boš šel ves teden na dvorišče.« Potem se tega ne držimo niti en sam dan, kaj šele teden dni! Jasno je, da nas po takih »obljubah« otrok čisto preprosto ne more več smatrati za resne. Mi Pa rečemo majhnemu otroku,, ki ga je zvečer samega strah, naj kar mirno zaspi, češ da ne bomo šli nikamor. Potem ga le pustimo samega. Take in podobne laži lahko povzroče hude posledice. Otroka popravljamo v prvi vrsti z lastnim dobrim zSledom. S tem, da ga hrabrimo, da mu vlivamo zaupanje vase. Ce samo sumimo, da je otrok lagal, ga ni pametno takoj »prekrstiti« v lažnivca. Ce tudi ugotovimo, da je lagal, je bolje, da mu mirno pove,mo, kak,o je resnico predrugačil in ga ne obkladamo z . žaljivimi vzdevki. Lahko ga opozorimo, da s prikrivanjem resnice ne ho uspeval, da si sam škoduje, ker mu bomo drugič teže zaupali ipd. Predvsem pa je treba krepiti v njeih zavest, da mora vsakdo prevzeti odgovornost za svoja dejanja, dobra in slaba. Treba mu je pojasniti, da ima »laž kratke noge«, da ne koristi, vsaj za dolgo ne. Toda treba je Wti tudi strpen, če otrok prizna napake. Skrajno zgrešeno je, če zahtevamo, da mora otrok javno priznati laž, na primer pred razredom oziroma pred vso družino. Takšno nepotrebno poniževanje vodi otroka v trmoglavost ali pa ga zlomi. Zgodi se, da se ne moremo do kraja prepričati, ali je otrok lagal. V takih primerih je včasih bolje, če laž spregledamo kot da bi otroka po krivepr obdolžili. Najteže je, kadar preide laž v navado in kadar ena laž povzroči vrsto drugih. Največkrat se v te vrste lažnivce »izšolajo« otroci, ki jim nismo nikoli ničesar verjeli in smo jih daij časa napačno vzgajali. Tedaj je seveda treba zdraviti piri koreninah. Kadar nameravamo otroka kaznovati zaradi lažnivosti, se spomnimo, da otrok pogosto ni sposoben predvidevati vseh neprijetnih posledic laži in prestopkov. Otrok ravna dosti bolj spontano in premišljeno kot TUDI LETOS CENEN ODDIH ZA JESENIŠKE ŽELEZARJE Lani je 1860 jeseniških že-lezarjev in njihovih svojcev letovalo na Mežaklji, v Opatiji, v Crikvenici in v Vodicah pri Šibeniku. Letovanje sta jim omogočila sindikalna podružnica in delavski svet železarne. Tudi letos je centralni delavski svet jeseniške žele- Starši! Debeli rtič pomeni okrevanje in zdravje vaših otrok. Debeli rtič bo stalno mladinsko okrevališče pod zdravstvenim nadzorstvoml Pomagajte nam ga čimprej dograditi! žarne dal sindikalni organizaciji več kot 11 milijonov dinarjev za letovanje delavcev in njihovih najbližjih svojcev. Do cenenega letovanja bodo letos upravičeni tudi železarski upokojenci in vojni in delovni invalidi. Jeseniški žele-zarji bodo lahko po 12 dni letovali v Opatiji, v lastnem počitniškem domu v Crikvenici, na Rabu ali pa v poletnem kovinarskem taboru v Biogradu na moru. V domovih ali taborih, v planinah ali ob morju bo skupno letovalo več kot 2.200 Jeseničanov. Nekaj več kot 4 milijone dinarjev pa je centralni delavski svet železarne posebej namenil za popravilo počitniškega doma v Crikvenici in za ureditev počitniškega tabora. Razen tega je odobril čez 4 In pol milijo- ne dinarjev za poučne izlete v druge kolektive in na gospodarske razstave. Izlete bodo organizirali tovarniški obratni sindikalni odbori. XJ. Ž. odrasli. Vrstnik mu je na primer predlagal, naj v tej alj oni stvari stavi z njim. Otrok ne pomisli, kam ga lahko to pripelje. Ce mu potem, ko smo to zvedeli, rečemo: »Ce boš tako nadaljeval, boš končal v zaporu«, prav gotovo neznansko pretiravamo. Do otrok smo vse prepogosto nezaupljivi im se vedemo do njih kot do tujcev. O skupnem družinskem življenju jim malo povemo. Razumljivo, da jim ne smemo in ne moremo povedati vsega, toda so stvari, s katerimi jih moramo. seznanjati in otroka kot člana družine tudi zanimajo. Se celo Pa moramo s starejšimi otroki govoriti o nekaterih družinskih skrbeh, jih vprašati tudi za svet in pomoč. Otrok je na tako izkazano zaupanje zelo ponosen in tudi ne bo več lagal. Tak odnos staršev do otrok že vnaprej preprečuje misel, da bi nam otrok lagal. Družina je najtesnejša povezana skupnost in otroci morajo občutiti, da so njen sestavni del in da morajo sodelovati s svojimi starši. Ce si imata starša karkoli povedati, naj si povesta, kadar sta sama. Nič ni bolj žaljivega, 'kakor če prekinemo razgovor v trenutku, ko otrok vstopi. To vzbuja nezaupanje do staršev, nezaupanje pa je gonilna sila vsake laži. Ce otroku utrjujemo zaupanje vase,. če mu damo priložnost, da pokaže, kaj zna, se ne bo čutil manjvrednega in tudi ne bo čutil potrebe po hvalisanju. Treba je spoštovati njegovo osebnost An mu dovoliti, da izpove svoje misli. Otrok le redkokdaj zlorabi zaupanje. Ce pa ve, da mu v ničemer ne verjamemo, da nadzorujemo vsak njegov korak, vsako dejanje, si kaj hitro šteje v »čast«, če nas lahko halaže. Helena Puhar Nova šievilka »Sodobnega gospodinjstva« Nova številka »Sodobnega oo-spodinjstva« prinaša uvodne misli tovarišice Vide Tomšičeve o stanovanjskih skupnostih. Zanimiv je tudi prispevek o potrošniških odborih v zahodni Nemčiji, ki delujejo že nekaj let in se lahko pohvalijo z lepimi uspehi. Tudi članek o obisku v stockholmskem gospodinjskem inštitutu je vredno prebrati V Članku o ropotu boste dobili navodilo, kaj storiti, da vas bodo v stanovanju čim manj motili šumi in ropot. — Pri nas je težko dobiti raizne čistilne pripomočke. Cia/nek o malih pomagačih bo spodbudil marsikatero gospodinjo, da si bo sama pripravila potrebni pripomoček, pobude pa bodo morda upoštevali tudi tisti, ki izdelujejo take pripomočke. — Ing. Lajovic piše o opremi stanovanja s sodobnimi stroji in aparati. Vsi, ki se zanimajo' za servise v okviru bodočih stanovanjskih skupnosti, bodo z zanimanjem prebrali prispevek o skupnih pralnicah, njihovi opremi in obratovanju. — V članku o jajcih piše strokovnjak o sestavi jajc. procesu staranja in kvarjenja jajc, o preizkušanju kakovosti in o načinu shranjevanja. — V rudarskih področjih bo gotovo vzbudil zanimanje članek o pomenu mleka za rudarje. Tudi v tej številki najdemo nasvete Za kuhanje, ročno delo in šivanje. Gospodinjstva, ki imajo vrt. pa bodo našla v njej napotila za aprilska dela na vrtu. LETOS JE MINILO DESET LET, ODKAR PRAZNUJEMO DAN ZDRAVSTVA POD POKROVITELJSTVOM SVETOVNE ZDRAVSTVENE ORGANIZACIJE. TOKRAT GA PRAZNUJEMO POD GESLOM: »DESET LET NAPREDKA V ZDRAVSTVU.« Ce vemo, kaj je namen zdravstvene službe, presojamo dosežene uspehe oziroma neuspehe pač po tem, kako daleč smo od postavljenega cilja. Cilj zdravstvene službe je — zvišati število živorojenih, zmanjšati število umrlih in podaljšati življenjsko dobo, preprečevati obolenja ter človeku ohraniti in zboljšati zdravje. Zato bomo na vprašanje, kaj je zdravstvena služba dosegla s svojim delom, dobili najtočnejši odgovor, če bomo podobo sedanjega zdravstvenega stanja primerjali s sliko iz preteklih let. Primerjava teh podatkov v Sloveniji nam govori o vidnem zboljšanju ljudskega zdravja. Očiten je padec splošne smrtnosti ter smrtnosti dojenčkov in mater. Smrtnost dojenčkov se je pri nas v zadnjih desetih letih zmanjšala za polovico. Med okraji so še precejšnje razlike, vendar je padec očiten v vseh predelih Slovenije. Tudi splošna smrtnost se je v zadnjih desetih letih zelo zmanjšala, kar prav gotovo kaže, da je naša zdravstvena služba res uspešna. Številnih bolezni, ki so pred desetletji zavzemale prva mesta med vzroki smrti, danes ni več, pa tudi glede na pogostnost so izgubile nekdanji pomen. Za jetiko umre zmeraj manj ljudi. Mnogo manj ljudi umre tudi zaradi nalezljivih bolezni, bolezni prebavil, dihal in še mnogih drugih bolezni. Močno se je zmanjšalo tudi število mrtvorojenih, pri nekaterih boleznih je nižja tudi obolevnost, zdravljenje je hitrejše in daljša je tudi povprečna življenjska doba. Otrok, rojen v Sloveniji leta 1931, je glede na tedanje zdravstvene razmere lahko pričakoval 50 (deček) oziroma 54 let (deklica) življenja. Pričakovana življenjska doba pri nas pa je sedaj za moške 59 let in za ženske 65 let. Kar se tiče obolevnosti pa pomeni največji uspeh zdravstvene službe občutno znižanje števila akutnih nalezljivih bolezni, spolnih bolezni in trahoma ter hitrejše in tudi uspešnejše zdravljenje številnih drugih bolezni. Cela vrsta nevarnih obolenj, ki so še pred leti veljala za brezupna, je danes ozdravljiva. Seveda je pa mnogo bolezni, ki so za zdravstveno službo še vedno veliko vprašanje. Tako so v porastu nezgode, rakasta obolenja, revmatizem, pogostne so tudi bolezni kože, živčne bolezni in bolezni dihal. Zdravstveno službo čaka pri preprečevanju teh obolenj še mnogo dela! Po dosedanjih uspehih zdravstvene službe lahko sklepamo o vrednosti opravljenega dela in o vrednosti sredstev, ki smo jih uporabili za napredek zdravja. Koliko dela pa je bilo oprav- • Ijeno v teh letih? In čemu lahko pripisujemo dosežene uspehe? Iz številk, ki govore o zdravstvenem osebju in zdravstvenih ustanovah, vidimo, da je število zdravstvenih delavcev in ustanov znatno večje. Več je tudi zdravnikov, medicinskih sester, medicinskih tehnikov, babic in drugega osebja. Zato je znatno boljša tudi oskrba prebivalstva. Z večjim številom strokovnih šol in tečajev pa se nam obeta še nadaljnji pritok strokovnega zdravstvenega osebja. Gostejše omrežje zdravstvenih ustanov seveda tudi zboljšuje zdravstveno oskrbo prebivalstva, saj je bolniku ali varovancu s tem olajšan pristop v zdravstveni zavod. Tudi izdatki za zdravstveno zaščito od leta 1949 stalna naraščajo, saj smo v teh letih potrošili zmeraj več narodnega dohodka za zdravstveno zaščito. Nadalje posvečamo zmeraj več pozornosti sanitarnemu nadzoru nad našo okolico, številnejši so zdravstveni pregledi objektov splošne uporabe, šolskih ustanov, podjetij živilske stroke itd. Zdravstvena služba je v ohranitev človekovega zdravja vložila veliko truda in sredstev, dala na razpolago mnogo osebja, jasno pa je, da bomo dosegli želene uspehe le ob tesnem sodelovanju varovanca oziroma bolnika in celotne družbe, iz katere varovanec pride v zdravstveni zavod in v katero se po ozdravljenju zopet vrne. Pni cesairski cesti pa je zašla četa s celim Konvojem v i.l1.,. ..ac-euL, česar nd nihče ne slutil ne pričakoval. Po hudem boju se je četa umaknila z izgubami. Nemci so opremo uničili in izginili brez sledu. »Trup!« je rekel Milam. Njegovo lepo obličje se je podaljšalo, se pomračilo. »To je bil nemški trup. Tega pošiljajo na takšne akcije. Trup je uren, gibiSit, v njem je le malo mož, do zob oborožen in lahko neopaženo vdre globoko na naše ozemlje. Gotovo je nekdo obvestil Nemce o konvoju pa so brž poslali trup v zasedo. Zdaj imamo nov dokaz, da je vohun v našem batoljonu ali pa . . .« — Pri tem je pomenljivo premolknil in pogledal Danila. »Kaj še?« je mrko zahteval Danilo. »Ali pa nekje okoli odredovega štaba,« je nadaljeval Milan- s spremenjenim glasom, »kajti prvo povelje je bilo napisano v odre-dovem štabu, drugo pa tu, v bataljonskem štabu. Se pravi, da je bil sovražnik lahko samo s teh dveh mest obveščen o gibanju konvoja, če že izključimo neverjetno možnost, da ga je obvestil kdo iz poveljstva četrte čete. Ampak da ga je gotovo nekdo obvestil — o tem ni več dvoma. Današnji dogodek to najjasneje dokazuje.« »K vrargu takšni dokazi!« je vzkipel Stevan in puhal skozi brke. »Tako ne more dalje. Pred nosom mi pobijajo ljudi, mi jim pa ne moremo do živega.« »Ničesar ni treba izključevati,« je rekel Gjuiro brez pomišljanja. »Zakaj ne bi poveljstva četrte čete dali na rešeto? Jutri zarana moramo nekoga poslati tja. Milan, poišči ga!« — Nato se je obrnil k Stevanu: »Kdo je še tule v štabu vedel za povelje?« »Nihče razen mene in Mirjane. Zaima si hvala bogu zaposlil, in kakor vidiš, ga že tretji dan ni v štabu.« Gjura je zapeklo. »Praviš, da je vedela tudi Mirjana?« »Ona tipka povelja,« se je razhudil Stevan. »Jaz nisem za stroj.« Milan je kislo razvlekel usta in rahlo pokimava!. »Mirjana.« je rekel in s priprtimi trepalnicami opazoval Gjura. Kratek, oster zbodljaj v srce. Gjuro je prebledel in raztreseno pogledal Danila. »V štabu odreda,« je rekel Danilo, »ni vedel za povelje nihče razen mene. Povelje sem sam napisal. Še sam poveljnik ni vedel.« Znašli so se pred uganko. Pred vsakim iz četvorice je vstajala ena sama podoba, vsem je na ustnah lebdelo eno samo ime. Mirjana — nanjo je mislil Danilo, njo je glasno omenil Milan, njeno ime je izrekel Stevan. Gjuiro je zarinil zobe v dolnjo ustno. Glava mu je postala težka. Ostali trije so čakali, kaj bo povedal. Vedel je, kaj priča, kujejo. On vodi preiskavo — on mora kaj ukreniti. Toda ni se mogel odločiti.' Nekaj mu je preprečevalo to. Gledal je v svetilko, ki je mežikala in počasi ugašala, toda plamenčka Oaf KDO JE IZDAJALEC? Gjuro je iznenada iztegnil roko proti Stevanu. »Ali je Smajo vedel za povelje, ki si ga poslal četrti četi?« Vprašanje je bilo zastavljeno naglo in zelo ostro, zato se je Stevan osuplo zganil, obrnil glavo malo vstran in pomislil. Nato je rekel: »Kaj ne bi bil vedel, saj je intendant, on bi moral preyzeti opremo.« Nato se je pojavil oblak osuplosti na njegovem prstenem obličju: »Pa menda ne misliš . . .« »Ničesar ne mislim,« je grobo odbrusil Gjuro. »Hočem samo reči, da je za povelje vedel razen Mirjane tudi Smajo.« Tudi Danilo je ostrmel, pa se je brž pota. jdl pred Gjurom. Nikoli ga še nd videl tako ni videl, marveč se mu je zazdelo, da se tam sveti dvoje sinjih, čistih oči, oči, ki ničesar ne skrivajo, oči, na katere bi on zdaj kljub očitnemu in težkemu sumu lahko prisegel, da so odkrite in poštene. Morda čez pet minut ne bo več tako mislil, tega ni zanesljivo vedel, ampak zdajle, ko je najteže, ko vsi gledajo vanj in pričakujejo iz njegovih ust najtežjo odločitev, zdaj mu je nekaj govorilo iz globine srca, da se ne sme prenagliti. Za trenutek se je ustrašil — pa ne da bi ga bila premamila čudna osebna čustva, do Mirjane? A če b: tudi tako bilo, mar se sme zavoljo ljubezni odreči nečemu, kar je očitno neogibno? Da bi se izneveril dolžnosti? To vprašanje ga je ošinilo, zdrznil se je in zavrgel sleherni pomislek, da bi mogel kaj takega storiti in da bi moglo biti tega krivo njegovo zasebno čustvovanje. Ne, tu je nekaj drugega vmes. Bodi kdor koli, Matildo je treba kaznovati po vojnem zakonu. A kaj je tisto v njem. kar se tako žilavo upira in noče za sledjo, ki vodi k Mirjani? Počasi se mu je približevala in dobivala vse jasnejše oblike neka druga podoba. Danilo ga je opazoval, ne da bi trenil z očmi, ip pri tem živčno bobnal s prsti. jedkega in razburjenega. Obličje mu je otrdelo, kakor da je izklesano iz marmora. »Zdaj lahko gremo spat,« je končal Gjuro. »Jutri zarana — na delo! Mirjano prevzamem jaz. Za zdaj ne bom ničesar ukrenil, potrpel bom, da mipe jutrišnji dan.« Molče so se umaknili v prostorno sobo, kjer so spali. Milan je stopil h kurirju. Se pred razsvitom naj bi pripravil konje. V sobi sta dva že spala. Vse udobje je bilo v tem, da je bito po tleh nametano mnogo slame m nekaj vojaških odej. Gjuro je legel med Milana in Danila. Visoko vzidano okno je zastirala tema. Noč je bila temna, mesec se je skrival za oblaki, da tudi v sobi nisi ničesar videl. Čudovita tišina noči, polna nemira, slutenj in morečega pričakovanja. Razburjeno utripanje lastnega srca — tik-tam-tik-tik-tlk-tam. Srce je utripalo naglo, brezumno, pa je iznenada zastalo in potem počasi in neslišno udarilo: t-a-m. Nato je kakor puščica s strune napetega loka hitelo, hitelo — tik! tik! tik! — vedno hitreje, hitreje. Gjuro je z roko pritisnil na srce, čutil je, kako brezumno mu udarja ob dlan. Obrnil se je na stran in poslušal, kako enakomerno diha Milan — pravilno, umerjeno; top, neobčutljiv mehanizem. Ni ga mogel dolgo poslušati, obrnil se je na drugo stran, temno je bilo, toda videl je Danilov pogled, njegove mehke rjave oči, na sebi jih je čutil. Danilo ni spal, na hrbtu je ležal, ne da bi se ganil. Gjuro je zravnal telo, delal se je, kakor da je zaspan, bal se je, da bi Danilo načel razgovor. Vse, samo tega ne, nikalkega pogovora, nikakršnega glasu — do jutri, do jutri. Jutri. O, kako daleč je to, mračno in negotovo — tole jutri. Jutri — triindvajsetega maja. Živci! Prečuden labirint. Koliko je ura? Prekleto: — ne zvezd, ne meseca. Ali Danilo že spi? Kaže, da so mu pljuča odrekla, dihanja ni slišati. Tam v kotu nekdo smrči, srečnež, kako zdravo spil Danilo je zaspal, kakor da sploh ne diha. Ampak smrčanje gre na živce. Stevan — to ti je navaden tepec, kako je mogel tisto povelje . . . ne, saj ni on, Smajo je, tisti priskutni grbec. Zakaj Mirjana? Kdo je zinil o nji? Spet je z roko otipal srce. Kakor da se je pomirilo, — vendarle, zdaj mu bo sen zatisnil oči. Tako, ali petelini že pojo? Neumnost, to ni petejin. Kakor da je nekdo vzkliknil. Pa ni. Zazdelo se mu je. Da, — spet nekdo vzklika, gotovo je daleč. Gotovo stražar. Prekleto — tudi ta ne spi. 17 »Stoj!« Stražar je nameril puško predse. Koraki so se približevali. Razločno jih je bilo slišati. Prekleta tema, stražar je napenjal zenice, oči so ga že zabolele, videl pa ni ničesar. Neznano črno’ prostranstvo, neskončno temno brezno. Koraki so se bližali, vedno več jih je bilo: Hajduško sb odmevali od trdih tal. Zaplrač je škrtnil. »Stoj!« — Stražar vrže poslednje svarilo v noč. Prst pritiska na petelina. . Ušesa napeto vsesavajo šume noči. Korakov ni več slišati. Iz teme se oglasi nekdo: »Prišla sva!« Ledeni val odpljusne, napete vzmeti po. puščajo. »Kdo prihaja?« Spet isti glas, zdaj že čisto blizu: »Partizani!« Razdalja, ki je ne moreš premeriti, noč je satansko goljufiva, oči so v temi odveč, človek se zanaša samo na čut, ki je ob taki priložnosti čudovito tenak — tak čut je voh. Stražar razširi nozdrvi, poželjivo vsrka zrak in z dihom doseže skrivnostmi stik s tistim, kar je nevidno. Umakne se za korak. Zapovedovalno vzklikne: »Prvi naprej, drugi stoj«! Koraki se spet bližajo, enakomerno, končno so že čisto blizu. Po vohu sklepa stražar, da je človek tu, pred njdm, pa se nezavedno odmika. Približuje se mračna prikazen, temna kakor noč, kakor da se bo nabodla na puško. »Stoj! Geslo?« »Oktober.« »Februar,« reče stražar, že odlaga puško in se pomirjeno smehlja. Spoznal je glas nevidnega. »Si ti, tovariš Zaim?« Zaim ga odrine z roko. »Kaj pa tako vpiješ? Jaz sem. kdo pa naj bi bil. Kdo vse je v štabu?« »Vsi so tu. Spijo.« »Ali tudi Gjuro, tisti brez roke?« »Kaj ne bi bil! Notri je,« stražar se od-kašlija im pljune. »Pridi!« vzklikne Zaim nekomu za seboj in z žepno svetilko posveti na pot k štabu. Pri vratih ga dohiti komisar tečaja Iz Borovnic. Oba vstopita. Namrščenih obrvi in vsa potna po zatilju. Zaim vstopi v sobo, kjer spi Gjuro. Ko odpre vrata, posveti po sobi z žepno svetilko. Zadah po trohneči slami in kisikastem znoju draži nebce. Tisto malo zraka, kolikor ga je prihajalo skozi okence, je bilo premalo. Človeška telesa, ležeča na slami, so izparevala svobodno, iz nogavic, škornjev, čevljev in opankov je prihajal poseben zadah. Zaim je vstopil z naglimi koraki, s snopom svetlobe iz baterije je zarisal polkrog. Borci so ležali v raznih legah, niso se zbudili. Pramen je obstal na Gjiuru. Ta je ležal na šotomem platnu, razgrnjenem po slami, nepokrit, v škornjih. Gjuro je imel oči odprte. Desnico pod glavo. Ko ga je oplazila svetloba, je naglo zganil z roko in si zakril oči. Pravkar je dremal. takrat pa se v človeku vse meša, OB OSNT7TKTJ STATUTA »PARTIZANA« JUGOSLAVIJE V PRVI TEKMI ZA POKAL EVROPSKIH PRVAKOV V KOŠARKI JE LJUBLJANSKA »OLYMPIA« V CARIGRADU PREMAGALA KLUB »MODA ŠPORT« S 74:67. POVRATNO SREČANJE BO 17. APRILA V LJUBLJANI. V Murski Soboti se pripravljajo na proslavitev nrvega maja Prvega maja se bodo v Murski Soboti pomerili najboljši strelci delovnih kolektivov, strelskih družin, šol in akademskega kluba. Tekmovanje prirejata okrajni strelski odbor in klub prekmurskih akademikov. PRVENSTVO SINDIKALNIH AKTIVOV LJUBLJANSKEGA OKRAJA V KEGLJANJU S6 @kip in 344 tekmovalcev V odboru ljubljanske okrajne kegljaške zveze so resno zaskrbljeni, kako bo v bodoče, če bo število tistih, ki se v delovnih kolektivih zanimajo za ta šport, tako naglo naraščalo. Na letošnjem tekmovanju za okrajna prvenstvo sodeluje namreč kar 66 ekip s 344 tekmovalci in se bo - zato tekmovanje precej zavleklo. Med tekmovalci je seveda precej takih, ki še nikdar niso tekmovali in vržejo tudi kakšno »boso« ali zadenejo obrob-nico. Vendar to razpoloženja na tekmovanju prav nič ne moti. Tekmovanje traja že od srede marca na dvosteznem kegljišču Ilirije v Zgornji Šiški in je razdeljeno v dve skupini: v prvi nastopajo registrirani tekmovalci, v drugi pa neregistrirani. V prvi skupini vodijo kegljači Litostroja IV, Tehnike in Roga, v drugi pa Železniške tiskarne Tele in Slovenija-projekta. - Zastarele ideje Te dni bo zasedala redna letna skupščina Zveze Partizan Jugoslavije, ki bo med drugim sprejela tudi nov statut. Osnutek statuta vsebuje nekatera določila, ob katerih kaže reči nekaj besed. Kljub deklaraciji v uvodnem delu statuta, da je Partizan splošna telesno-vzgojna organizacija, ki stremi za tem, da postane šport zadeva čim širšega kroga prebivalstva, ga prevevajo vendarle misli in težnje, ki jiji je težko vskladiti s tem načelom. Drug; člen statuta na primer našteva sredstva, s katerimi naj bi dosegel Partizan svoj cilj. Ta so med drugim redna in sistematična temeljna vadba po oddelkih v rednih urah ter redna posebna vadba v skupinah kot dopolnitev temeljne vadbe. Osnutek statuta govori nato še o gojitvi posebnih vrst telesnih vaj v določenem času, na določen način in pod strokovnim vodstvom. Potlej so še javni nastopi, akademije, tekmovanja in izleti. Se takrat, kadar govori sestavljavec osnutka o razvedrilu, naglaša organizirano delo in odrejene ure. Ta misel se kasneje pojavlja Se v več točkah osnutka. Dolžnost’ člana Partizana je med drugim tudi ta, da se redno udeležuje vadbenih ur (čl. 14). V |3. členu je poudarjeno, da je temeljna naloga Partizana enotnost in krepka ter trajna povezanost vzgoje po enotnem sistemu dela od najbolj vsestranega množičnega dela do največjih uspehov posameznikov in tekmovalnih vrst, Iz vsega navedenega se da sklepati, da je telovadba v starem pomenu besede temeljna športna zvrst, ki naj jo goje v Partizanu, in to talna ter orodna telovadba. Končni, čeprav ne čisto jasno izražen cilj, je vrhunski telovadec, ostale športne zvrsti, ki naj bi jih gojili v Partizanu, so bolj dopolnilo tej telovadbi. Mimogrede povedano, se sestavljale! osnutka besedi »šport« nenavadno skrbno ogibljejo. Sploh menijo, da je telovadba temelj za kakršnokoli športno udejstvovanje, dasi ni moč zanikati nekaterih njenih dobrih strani, ki pa le ne smejo postati sami sebi namen. Ce bi se hotel Partizan razvijati v tej smeri, kakor se da iz osnutka statuta sklepati, bi se konec koncev spremenil le v enem izmed športnih zvez s posebno nalogo, da goji talno in orodno telovadbo, kot goji na primer strelska zveza strelski šport, nogometna nogomet itd. Stvari pa so danes take, da je za vsako športno zvrst že ustrezna športna organizacija le za orodno in talno telovadbo, je mimo Partizana še ni. In tako naj bi bil Partizan kljub mnogo širšemu namenu in ciljem vendarle v bistvu, po statutu sodeč — telovadna zveza, kar je bilo še do nedavnega naglašeno tudi v imenu »telovadno društvo«. Danes se društva imenujejo »te- _» Jt ■ Olihlp jo»A.t:iIi ieiu iaob Avstrijec Sep Bfadl na veliki skakalnici v Planici prvi poletel na smučeh 101 meter daleč in s tem dosegel svetovni rekord ter prebil »zvočni zid« in magično daljavo stometrskega skoka, je naša Planica zaslovela po vsem svetu. Do 1950. leta Planica ni imela tekmeca na svetu! Vrstile so se mednarodne prireditve na Bloudkovi velikanki; Avstrijec Bradi je 1938. leta še za 6 metrov izboljšal svoj svetovni rekord, Nemec Gering pa je le nekaj mesecev pred začetkom druge svetovne vojne dosegel znamko 118 metrov. 1948. leta je Švicar Fritz Tschannen skočil 120 metrov. Tisoči in tisoči gledalcev, vse »kar leze ino gre«, predvsem pa mladi ljudje so obiskovali tra-diciohalne smučarske skoke v Planici. Kljub večkrat slabemu vremenu so odhajali domov zadovoljni, saj so imeli priliko videti res drzne in pogumne športnike. Na vse to sem mislil, ko sem letos v Oberstdorfu občudoval 35 skakalcev, predstavnikov litih držav, ki so v treh dneh izvedli na 140-metrski skakalnici več kot 250 skokov čez 100 metrov, od tega pa kar 13 skokov čez 130 metrov. Da, skakalnica v Oberstdorfu je po 1950. letu zasenčila našo Planico. Kaj malo pa je razveseljivo tudi dejstvo, da letos v Oberstdorfu niso sodelovali Jugoslovani. Vsaj državni prvak Jože Langus bi lahko prišel tja kljub pomanjkljivemu treningu, saj je letos izvedel samo 150 skokov. Ce Jugoslovani ne bomo sodelovali na tekmah v smučarskih skokih v Oberstdorfu in- v avstrijskem Kulmu, potem v prihodnosti ne moremo pričakovati velike in dobre mednarodne udeležbe v Planici. V nasprotnem primeru bomo prirejali vsaka tri leta tekme v Planici le za slabše tuje tekmovalce in brez naših predstavnikov. Do 1960. leta, ko bo po Kulmu spet na vrsti Planica, moramo vzgojiti vsaj šest skakalcev, ki bodo uspešno konkurirali tujim tekmovalcem. V zgodovini smučarskih poletov bodo kronisti vselej morali najprej omenjati našo veliko skakalnico v Planici in njenega graditelja neutrudljivega ing. Bloudka. Precejšen, morda celo največji del slave pa bodo poželi Nemci, saj so po zgledu Jugoslovanov zgradili še večjo mojstrovino v Oberstdorfu. Tekma • v graditvi vse večjih in večjih smučarskih skakalnic je verjetno zaključena, čeprav močno govorijo o tem, da nam ing. Bloudek pripravlja novo presenečenje z gradnjo 160 metrske skakalnice v Planici. Beno Hvala 9 ČAST CRAVVLA REŠENA Športna Javnost je resnično z navdušenjem sprejela poročila o uspehu 15-letnega Johna Conradsa iz Avstralije, ki Je pred nedavnim postavil nov svetovni rekord na 1.500 metrov prosto s fantastičnim rezultatom 17:28,7 minute. Spomnimo se, s kolikšnim navdušenjem je bil sprejet pred leti rekord »Človeka — ribe« Japonca Furuhašlja, ki je to progo preplaval v času 18:19,0 minute! Toda nihče ni sprejel te vesti z večjim navdušenjem kot plavalni trenerji! Zaradi česa? Več ko leto dni vodijo najbolj znani plavalni trenerji ogorčeno borbo, dokazujoč, da Amerikanec Breen, ki je na olimpijskih Igrah v Melbourneju leta 1956 postavil svetovni rekord na tej progi s časom 17:52,9 minute, sploh ne zna plavata cra-wla! Vsi so trdili, da je njegov svetovni rekord kratkega veka in da tak plavalni »analfabet« ne more biti svetovni rekorder. Toda greh Breena je bil samo v tem, ker je pri plavanju uporabljal večinoma samo roke, medtem ko so mu noge služile samo zato, da si je spočil roke. Končno je prišel Conrads, ki plava z »nogama In rokama« in zadovoljil plavalne strokovnjake. Čast crawla je torej rešena. 9 OD KOD NOGOMET? Marsikdo misli, da je nastal nogomet na Angleškem. Vendar temu ni tako, kajti o nogometni igri poročajo že stari kitajski klasiki. Od njih zvemo, da so Kitajci igrali nogomet celo pred našim štetjem. Te stare knjige so polne nogometnih anekdot, opremljene so celo s preprostimi pravili, diagrami in pravcatimi risbam«, kt prikazujejo ta stari nogomet. Po tem lahko trdimo, da so Igrali Kitajci nogomet dosti prej, kot so ga pričel« igrati v Veliki Britaniji. Seveda se je stari nogomet precej razlikoval od modernega, saj so ga igrali z žogo, napolnjeno z živalsko dlako. Kitajci do sedaj še niso podrobno preiskali zgodovine svojega nogometa. Kaže, da je ta igra bila »privilegij« plemstva in da med ljudstvom ni bila razširjena. Modemi nogomet so spoznali na Kitajskem leta 18«. Posebno se Je razmahnil konec prvega decenija dvajsetega stoletja in to predvsem v Sa-ngaju in Kantonu. Leto 1908 pa je kljub temu zgodnji datum, saj so ostale azijske dežele spoznale nogomet še kasneje. Ko so leta 1913 ustanovili športne igre Daljnega vzhoda, so zmagali v nogometu Kitajci In na vseh kasnejših so prav tako oni pobrali največ lavorik. © SMUČARSKI SKOKI V MAJU Mesto Vancouer v Severni Ameriki Ima dolgo in lepo zimo in tako se lahko meščani ukvarjajo z zimskimi športi. Toda zanimanje za smučarske skoke je tako veliko, da so športni funkcionarji tega mesta skleniHi organizirati tekmovanja tudi v maju. Sklenili so pogodbo s tovarno jekla, in ta se 1e obvezala, da bo na velikem stadionu za rugby zgradila pravo 'smučarsko skakalnico. Most za skoke bo visok okoli 30 m, doskočišče pa bo točno v sredini stadiona. Računajo, da bodo skoki dolgi do 50 m. Uporabili bodo umetni sneg. Poseben stroj pripravi v 8 sekundah okoli 150 kg snega, s katerim bodo pokrili skakalnico. Računajo, da bo za štiri tekmovanja potrebno okoli 175 ton umetnega snega. © Švedski novinarji predvidevajo Športne novinarje na Švedskem so pred pratkim anketirali, katere države se bodo plasirale v četrtfinale letošnjega svetovnega prvenstva v nogometu. Rezultat Je bil naslednji: Zahodna Nemčija in Argentina iz prve skupine. Jugoslavifla ta Francija iz druge. Švedska in Madžarska iz tretje ta SSSR ter Anglija iz četrte skupine. Po številu glasov so posamezne države takole razvrščene: SSSR. Anglija, Zahodna Nemčija. Argentina Madžarska, švedska Jugoslavija in Francija. prepleta ta dobiva fantastične oblike ta vsakovrsten pomen. Svetloba ga je brž predramila. »Kdo je?« je vprašal, se dvignil ta z roko zasenčeval oči. Zaim je ugasnil baterijo. »Jaz sem, Zaim. Brž vstani!« »Kaj pa hočeš ob tej uri?« — Oči, ki jih je izčrpala nespečnost, so postale težke, veke so se hotele zapreti. Zaim se je sklonil. Prečudno, to ni bil več tisti Zaimov glas, piskav, porogljiv, ne. strpen. Zaim je prijel Gjura za ramo ta ga potrepljal toplo, tovariško. Govoril je, kakor bi se opravičeval za nekaj, kar je bilo že za goro. »Pokonci, brž! Nekaj ti moram pokazati.« Gjuro je bil iznenaden, pa se je obotavljal . »Zakaj me dramiš?« »Brž vstani, nujno je. Gre za tisto reč.« Zaim se je globoko sklonil, hotel je pomagati Gjuru, da bi vstal. Slama je zašu-mela in letela naokoli. Gjuro se je vzravnal Zaim mu je pomagal obleči bluzo, česar ni še nikoli storil. Gjuro je bil za trenutek ganjen — Zaim je pazljivo vtaknil štrcelj njegove iev :ro.< Ka\ j ga ne bi prizadel. Stopila sta na hodnik. Noč je bila sveža ta hladna- Gjuro se je rahlo naježil. Nato je opazil nekoga ob sebi. Tujec se je zganil. »Tovariš komisar tečaja.« je povedal Zaim. Gjuro ga je pozdravil. Pri tem je široko zazehal, pritegnil glavo med ramena ta po. drhteval od hladu, ki mu je iznenada oblil šs toplo polt. »Brrr... Hladno je nocoj,« je rekel in puhal v dlan. Ampak tisto, kar se je takoj nato zgodilo, je povzročilo, da je pri priči pozabil na vlažno noč, na oblake, ki so hiteli čez nebo ta obetali obilo dežja. Zaim je namreč molče prižgal baterijo osvetlil z lučjo svojo levico ta iztegni! dlan pred Gjura kakor krožnik. »Lej, tole smo našli.« Kako čudna je tale stvarca pod rumenim žepnim reflektorjem in kako čudne misli obhajajo Gjura, ko ogleduje stvarco, zaradi ka- tere ga nekaj duši. Nekaj ga stiska, kakor tesen ovratnik. Komisar tečaja si mirno trebi n6s. Zaim vzhičeno maje z glavo. Ničesar ne reče. »Ampak, človek božji, saj to je...« — Gjuro bi najrajši zavriskal od presenečenja, a namesto tega zamiži z enim očesom, seže z roko v notranji žep bluze po majhen, drobcen predmet. S tresočo se roko ga položi k onemu, ki leži na Zaipiovi dlani. Vsi trije se hkrati sklenejo. Gjuro diha naglas. Bled je kakor kreda. Tu ni bilo kaj reči — na Zaimovi dlani sta ležali vštric.dve kovinasti tubici, popolnoma enaki po obliki in velikosti, obe enako izdelani. Eno je bil Gjuro izvlekel iz svojega žepa — bila je tista, ki so jo našli na ustreljenem golobu in jo je prinesel Ostoja v štab odreda. Drugo je prinesel Zaim s komisarjem tečaja. Vseeno je bilo težko dojeti vse to. Zmaga je prišla tako nepričakovano, da je Gjuro prvi mah onemel. Niti sence navdušenja. Sele čez čas je urno odskočil, zardel kakor' rak ta udaril na vso moč s pestjo po steni. Nato je zavrisnil in tresnil Zaima po mišici, kakor da je šele zdaj planilo iz njega vse ti. sto, kar se je nabralo v njegovi duj; v zadnjih dneh, vsa tista bridkost, zagrenjenost ta nad vsem tem tisti neznosni občutek nemoči, izgubljenosti. Zdaj mu je odleglo, zelo odleglo. Zamaknjeno je ogledoval tubici, v roko jih je vzel in ju spet ogledoval in požiral z očmi. Meril jih je. primerjal. Zaim se je smehljal, zobje so se mu pobliskavalj' v temi. Tudi komisar tečaja se je smejal- Segel je po tobačnici in ponudi! Gjuru. Ta je vtaknil cigareto v usta, naglo požira! dim in dihal ves sijoč. Zaim je vzhičeno rekel: »Nisi pričakoval, kaj?« Vroč val zadovoljstva je še enkrat prešinil Gjura. »Aferim, vezire!« — (Zdravstvuj, vezir!) — je vzkliknil in s svojo edino roko objel Zaima »Ne vem. kaj je z menoj, jpnpak če bi zdajle zahteval kri iz mojega grla, bi si ga sam prerezal, pa si natoči, kolikor hočeš.« — Zaim ga je razumel. Vedel je, kaj je tu vmes. 2e dolgo se vojskujejo. Komisar tečaja je povedal, kako so našli tubioo. Poslednji trenutek, ko so že hoteli vreči puško v koruzo. Zaim je bil vražja vztrajen, še enkrat se je vrnil, še enkrat prebrskal slamnjačo. Gjuro je ujel samo poslednje besede. V Ivanovi slamnjači, »Torej ta?« -um« je smeje potrdil Zaim. »On,« se je nasmehnil tudi komisar tečaja. Zaim je slovesno umolknil. On. On. Ta besedica se je zabodla kakor igla Gjuru v glavo. Zagledal je pred seboj mladeniča v novi domobranski uniformi. Za trenutek se je zmedel, ne da bi sam vedel, zakaj Nato je opazi., aa je zamešal slike — kajti tisto, kar je videl, ni bil mladenič, tudi domobranska uniforma ni bila, marveč čudna, znana, temnozelena italijanska bluza, njen široki, snažni ovratnik, nad njim črni kodri kuštravih las ... Kmalu nato so sedeli v štabni sobi z Milanom ta Danilom, Gjuro jih je zbudil, da bi jim sporočil novico. Stevan je prižgal svetilko in takole zaspan ni brž dojel, za kaj pravzaprav gre. Mešal je imena in začel glasno razmišljati: »Kdo bi si bil mislil o Smaju, a vrag ga pocitraj, Izneveril se je ...« Ko je slišal, da ni Smajo, marveč Ivan, se je začel čebljati po glavi in je slovesno izjavil: »E, to je pa druga reč.« Danilo je sijai od .sreče Imej je dvoje vzrokov, da se je veselil, zlasti ko je videl, da se vedeta Zaim in Gjuro drug do drugega prisrčno, kar najbolj tovariško. Tega je bil bolj vesel kakor samega dejstva, da je Matilda naposled razkrinkana. Globoko si je oddahnil, ko je ogledoval Gjura ta Zaima: problem, katerega se je bal bolj kakor sovražnega vohuna, da, tudi ta je zdaj odpravljen. Tovarištvo, sloga, zaupanje, — vse to je ostalo neprizadeto, »Ej, tovariši, to moramo proslaviti,« je rekel komisar tečaja in ponujal tobačnico naokoli. Tedaj se je Gjuro zdrznil, kajti Stevan je iznenada omenil tud; včerajšnji pripetljaj s četrto četo. Veselje je bilo tragično skaljeno. V zraku je viselo vprašanje: Kdo je Ivana seznanil s poveljem? v Danilo je izgovoril prvi. Nato Stevan pa Milan. Kdo bi utegni! biti razen nje? Eden izmed teh treh glasov se je zaril Gjuru v uho: »Tudi njo bi morali zapreti.« — Na presenečenje vseh se je Gjuro brez pomišljanja uprl, takoj in odločno. Pri tem so mu žarela lica. Glas mu je drhtel. »Tega ne bomo storili. Prepričan sem, da ona nima s tem prav nič opraviti.« Zdaj je bil on na vrsti, da bo ostrmel. Zgodilo se je tisto, kar je najmanj pričakoval. Zaim, kako silen možak je tol Zaim je namreč takoj podprl njegovo stališče: »O tem sem tudi jaz prepričan. Gjuro je prav povedal, — preiskava bo dognala, ali je kakšna vez med njo in Ivanom v tej zadevi. Zakaj bi se prenaglili? Ona bo že brez tega dovolj trpela, to ni tako lahko, rada ga je imela, verjela mu je. Aid je kakšna mreža, še kakšen pajdaš, tega ne bo težko dognati. Ivan bo kmalu v naših rokah. Ko ga bomo pritisnili, bo vse povedal. Zastran tega nič skrbi.« Daniio se je takoj odrekel, da bi tudi Mirjano zaprli. Umaknil se je iznenadno, a ne zato, ker bi bil morda pritrjeval Gjuru in Zaimu. Imel je drugačen vzrok, ki je bil zanj pomembnejši. Ni hotel skvariti tovarištva in sloge, ki sta jo obnovila onadva, Gjuro ta Zaim. Jasno mu je bilo, da je Ivan sporočil Nemcem pot in smer konvoja, ki ga je spremljala četrta četa; a za povelje, ki ga je četa dobila iz bataljonskega štaba, je lahko zvedel samo pri Mirjani. Tudi ni t: "Jr. itr i .n-.1, -r .»a n. Kei ••aren Sle* vana in Smaje je vedela za vsebino samo Mirjana. Ampak Ivan bo že vse povedal, časa bo dovolj, da se razčisti tudi zadeva z Mirjano. Samo, — tisto, kar je bilo za Danila še sporno in zaradi česar je še omahoval, je bilo tole: ali je Mirjana vedč iz-' • a n--.k-e y|<-- > • »sl r>8 je to delala ponevedoma. Morda je bila spričo intimnosti njenega razmerja samo njegova žrtev in je Ivan brezobzirno izkoriščal njeno čustvovanje to spretno vlačil iz nje tisto, kar ga je zanimalo, ali pa je morda organizirana sodelavka? Naposled so se dogovorili, da bodo za zdaj zaprli samo Ivana, Mirjano pa bodo pozneje privedli k zaslišanju. Stevan se je pri tem useknil: • »Meni .ga boste dali, da mu bom sodil jaz lastnoročno.« »Pusbj to, to bo lahko,« je rekel Danilo ta pogledal na uro. Takoj se je hotel vrniti v Razdolje, v štab odreda. Se je noč. Grmi ta obeta, da bo deževalo, njemu pa se mudi, ne more strpeti do razsvita. Dober konj ga bo še pred dnem prinesel k Mitru. Rad bi ga prej ko prej razveselil, vzrok ima za to. Zaim se je obrnil h komisarju tečaja. »Zuko, vrni se v Borovnice. Ravnaj tako, kakor sva se dogovorila. Tisto dvojico je treba opazovati ves dan ta vso noč. Kaj vemo — morda je še kdo med njimi I Dušan bo pazil v prvi četi. Milan in jaz pa greva zdajle po Ivama v drugo četo.« Tudi Gjuro je vstal. Pogled mu je sijal čudno, toplo. »Zaim ostani, malo se spočij, jaz grem z Milanom. Druga četa ni daleč, do jutra se vrneva.« Nato je sklonil glavo ta bilo je, kakor da je rahlo vzdihnil. Po strani je pogledal Zaima. »Na, Mirjano popazi!« Danilo ta komisar tečaja sta se poslovila in odšla, Stevan je stopil za njima in ju za slovo pospremil. Milan je šel pripravit konje. Gjuro se je spet usedel in sklonil glavo. Veseliti bi se moral, pokati od zadovoljstva: zadeva Matilda, ki mu je povzročila toliko tegob in glavobola ta zaradi katere je v nekaj dneh shujšal in se za nekaj let postaral, je opravljena srečno in nepričako. vano. On pa sed; molče oprt na rob mize. Mučno ta hudo mu je, teži ga' mračen občutek, kakor da bi čutil težko, nevidno navzočnost nekoga in to ga meša in plaši. Mučen trenutek. Najtežje je za njim; 'še malo, pa bo vsega konec, vohunska drama bo dobila svoj zasluženi epilog; a kljub temu je spet osamljen, še več: kakor da je ranjen ta prizadet, kakor da bo kos njega samega ostal tu, v temle štabu, tudi jutri In še dolgo časa, morda za vedno, tu, kjer se je vse odigralo in kjer bo kmalu vse pozabljeno. Kdo bi mogel to razumeti? Naposled je z roko odgnal čudne misli. Šepetal je: »Končano, zdaj je vse končano.. Se malo. pa bo konec.« KRIŽANKA AT. n \ Najmlajša mati Indijanka Felicie Delgado Gomez je stara komaj deset let in je rodila 2160 g težkega zdravega otroka. Ta porod je med strokovnjaki izzval debato. ali je Felicie doslej najmlajša mati ali ne. Izakazalo pa se je, da je v strokovni literaturi zabeleženih že več primerov osemletnih mater. Se več. Leta 1939 je profesor Entrade Escomal s carskim rezom pomagal neki Livi Medini roditi 2700 g težkega otroka. Mati je bila stara komaj pet let in osem mesecev. imela je še mlečne zobe, perilo pa je dobila, ko ji je bilo osem mesecev. Kako je postala mati. otrok ni vedel povedati. Tudi ta deklica Je Indijanka. doma iz Peruja. Kajenje vpliva na srce Dim ene cigarete vsebuje nekako 4,5 mg nikotina. Ce ka-