»* taks cfana žvižgsm ..." Ne verjeli bi, da je to mogoče, toda res se je zgodilo dne 5. aprila 1922, da je izjavil predsednik Kmetijske družbe za Slovenijo, samostojnež Gustav Pirc, da žvižga na take člane in še hujše se je izrazil s tenv'da je rekel,da ga veseli, da so nasedli kmetie, ki se niso zglasili ptavočasno za galico in zato tudi ničesar ne dobijo. Razpravljalo se je namreč v odborovi seji, da bo morala skrbeti družba za to, da kolikor mogoče veliko ugodnosti pribori za naše kmete. Toda predsednik Pirc se ne ozira na kmetski stan kot tak in na kmetijstvo sploh, temveč le na tiste člane, ki trobijo v samostojni rog. Zato »žvižga na take ude«, ki pričakujejo kakih koristi od Kmetijske družbe in se celo veseli, da so nekateri štajerski vinogradniki nascdli radi modre galice. Ta izjava predsednikova je poparila vse odbornike. Samostojneži so skušali omiliti besede, ki so padle iz ust nekmetskega predsednika. Kmet Vrečko pa je zavrnil z odločnostjo te skrajno žaljive besede }R % veliko neustrašenostjo branil svoje stanovske tovariše kmete ter je v živih besedah poklical družbi v spomin, kako nalogo in kake dolžnosti ima izvrševati med kmetskim ljudstvom. Razmere v Kmetiiski družbi za Slovenijo postajajo od dne do dne žalostnejše. Družba ne nudi kmetskemu stanu skoraj ničesar več, pač pa mora skrbeti, da preživi veliko število drago plačanih uradnikov. Tudi ni čudno, da število članov družbe vedno bolj pada. Pred lanskim letom je imela še 33.000 članov, dočim je sedaj padlo število približno na 16.500 članov. To dejstvo priča, da družba ne vzbuja zanimanja med kmetskim ljudstvom in ne izvršuje več svoje naloge v tej meri, da bi privabila člane v svoj krog. Pač pa odbija postopanje posameznikov vedno bolj kmete in zlasti je opažati, da obročajo hrbet posestniki takemn predsedniku, ki »žvižga na take člane.« Misliti bodemo morali v kratkem na kako novo gospodorsko orgarvizacijo, ki bo v polnem obsegu nadomestila clelo bivše požrtvovalno delavne »Kmetijske družbe.« Samostojni lepo skrbijo za Kmetijsko družbo! Kmetijska družba za Slovenijo, ki je bila poprej izdatno podpirana še pod avstrijskim nemškutarskim režimom, je prosila vlado, v kateri sedita samostojni in demokratski slovenski  minister, za izdatno podporo 200.000 K, da bi zamogla vsaj kriti velike stroške za strokovni list. Minili so mesd in mesci, toda od vlade, ki razsipava milijone in milijone za strankarske namene, ni nobenega odgovora. Lepi sadovi samostojno-demokratske viade. V zadnji odborovi seji Kmetijske družbe je izjavil vladni zastopnik samostojnež Sancin kot vodja kmetijskega oddelka, češ, da ni mnogo manjkaio, da bi bili morali zapreti še celo kmetijske šole radi pornanjkanja kreditov. Nadalje je zatrjeval, da je tudi državna žrebčama na Selu pri Ljubliani v nevarnosti, ker vlada še dosedaj ni potrdila denarnin prispevkov. Samostojneži bodo zares — č e še bodo dolgo r\8 vladi, — dosegli to, da bodo vse naprave, ki obstojijo za povzdigo kmenjstva, ukinili j"n nalagah kmetskemu stanj le samo davke. Nili za po nimah prLcadeie posesfnike nimajo src*! Samosfojneži vedno fnrbcjo po bstih, kckc <k\bivajo pod> pore posestniki, ki so prizadeti po toči ali po suši. Poverjeništvo za kmetfjstvo v Ljubljani in Kmetijska družba sta se opetovano obmili na ministrstva, da podprejo po suši prizadete posestnike. Toda družba ni bila uslišana, sploh ni dobila odgovora razen enkrat. Tako se izpolnjujejo obljube samostojnih poslancev. Kaj je z jarim iitomi Kmetje so se zares že veselili na velike darove, katere so jim obljubljali samostojneži, toda ljudje so se motili in trpijo veliko škodo tisti, ki so se zanašali na to, da dobijo kai jarega žita. Vsled tega je župan Steblovnik vprašal vlaanega zastopnika: Kako je to, d« v nekaterih krajih dobijo ljudje nekaj kilogramov jarega žtta, v drugih pa zopet nič? Odbornik Vrečko je vprašai predsednika Kmetijske družbe, zakaj da ista ni prevrela razdelitve? Ko je predsednik Pirc izjavil, da je odklonil jazdelitev in prevzel ta posel »Ekonom«, je nastalo med odborniki razburjenje, češ, da je predsednik družbe nalašč delal tako, da je dobilo razdelitev jarega žita to strankarsko podjetje. Povišanje železniških tarijov. Župan Steblovnik je stavil predlog, da bi predsedstvo Kmetijske družbe z ozirom na vest v časnikih, da izdeluje železniško ministrstvo. načrt za 50 odstotno povišanje tarifov, se obrnilo s tozadevnim dopisom na ministrstvo, da rvaj isto napravi izjemo za tarif raznih kmetijskih potrebščin, kakor: orodja, krmil, umetnih gnojil itd. Toda malo upanja je, da bi kaj doseglo, kajti za Sokole imajo olajšave za četrtinsko vožnjo, za kmeta pa ničl Kako bo z živinozdravniki v Sloveniji? Kmetje že se^ daj jako hudo občutijo, da nimajo za svojo bolno živiao cene živinozdravniške pomoči. V več slučajih niti ne morejo poklicati živinozdravnike, zlasti če je oddaljen, in so stroški preveliki. Zdaj pa nameravajo še celo zmanjšati število živinozdravnikov, tako da bo preostalo le nekaj živinozdravnikov pri raznih uradih, da opravljajo pisarniške posle, kmetje jih pa v najhujši sili ne bodo mogli poklicati na pomoč. Predsednik Kmetijske družbe Pirc in tajnik Lah sta si vredna drug drugega. Odbornik Košar je razkril v zadnji seji Kmetljske družbe tako nečuveno postopanje družbenega tajnika v gospodarskih zadevah, da bi v vsalem drugem slučaju moral odbor odpustiti takega iradnika, ker je očitno deloval prati gospodarskim interesom vseh vinogradnikov. Predsednik Pirc se je le izgovanal, da njega to nič ne briga, da tajnik Lah tudi hi postopal v imenu družbe. Toda g. Košar je dokazal, da je nasprotoval v vinogradskem odseku tajnik Lah v imenu družbe. Tako izpodkopavajo tla družbi — lastni uradnikil