NflRODNO-SOCIJftLISTIČNI TEDNIK
Naročnina: 4 Din., za inozemstvo 6 Din. na mesec. Izhaja ob petkih.
Uredništvo in uprava v Ljubljani, Gradišče št. 7. — Telefon št. 77.
Dr. Ivo Politeo — Zagreb:
Tako sloboko smo padlil
Minilo je več kot mesec dni, odkar je pobegnil Stjepan Radič iz domovine v inozemstvo. Beseda »pobegnil« je povsem na mestu, ker je vodja hrvat-sko-slovenskega federalističnega bloka prekoračil mejo brez potnega lista, skrivaj pred obmejno stražo, ne da bi svoj odhod naznanil vodstvu svoje stranke in bloka, kateremu bi moral biti po svojem položaju odgovoren. Beg sam po sebi ni treba, da bi bil kaj slabega ali sramotnega, ker so slučaji, ko človek, pa naj si bo tudi politik, ne more drugega, kakor da pobegne. Beg se ocenjuje po svrhi, v katero kdo beži. Čemu pa je pobegnil Stjepan Radič? Da izvrši »veliko diplomatsko misijo« in da z njo osvobodi Hrvate in Slovence od Srbov in Beograda, da izposluje posredovanje tujih vlad, predvsem Angleške, v korist Hrvatov in Slovencev.
Ce se namen združi s sredstvom, z begom, tedaj se pokaže Radičevo početje v celoti kot neumnost, kot politični greh prve vrste, celo kot politični in narodni zločin.
Ni dvoma, da obstoja tendenca, ne med Srbi ali v Beogradu, temveč v gotovi reakcijonarni kliki med Srbi, da škoduje Hrvatom in Slovencem v vsakem pogledu. Ni dvoma, da je položaj Slovencev in Hrvatov kot plemen prilično žalosten in celo od dne do dne vedno slabši. Resnica pa je tudi to, da se je položaj tako poslabšal ravno vsled skrajno pogrešne taktike g. Radiča in njegovega bloka. S svojo abstinenčno politiko, ki je bila v njegovi zmedenosti edino stalna, je omogočil, da so se povzdignili radikali in reakcija, da ima ta klika proste roke ne samo proti Hrvatom in Slovencem, temveč proti vsemu, kar je napredno v Jugoslaviji. G. Radič je imel prilično precej prav glede tega, kar je pobijal; ali prav ni imel v protivnih ciljih, v taktiki, v sredstvih, s katerimi je mislil odstraniti pobijana zla. Svojo pogrešno taktiko pa je kronal sedaj s tem, da je šel iskat intervencijo inozemstva! Če vzamemo idealno in teoretsko, bi ne smeli odkloniti niti intervencije inozemstva, toda imeti bi morali dva predpogoja: 1. da smo doma izčrpali vsa sredstva proti domačemu zlu; 2. da je to inozemstvo nesebično, da se zavzame za nas iz ljubezni do dobrega. Ali niti eden od teh predpogojev ne obstoja. Ne samo, da g. Radič ni izčrpal vseh zakonitih sredstev v domovini, v obče jih ni niti poskušal uporabiti. Namesto da bi šel v parlament, kjer bi sigurno s pomočjo pravih Srbov in sorodnih strank (zemljoradnikov, socija-listov, republikancev itd.) več ali manj uspel, je dosegel s svojo abstinenco to, da so vsi dosedanji režimi ustvarili to žalostno notranjo in zunanjo situacijo, ki jo mi vsi danes tako težko občutimo. O tuijih državah pa dobro vemo, da se interesirajo za nas le v toliko, v kolikor se to tiče njihovih interesov. Vse bi eventualno tudi intervenirale pri nas, toda ne za nas, ampak proti nam
—	zase!
Ali absurdno je in ironija, da zahteva Radič, čegar politični »čredo« ob-s oh v načelu samoodločbe, od drugih,
» *«n OI,l odrede našo usodo. Raje
•	J,’ , a nam 3o urede Italijani, da nam
o očno Angleži, kot da si jo ustvarimo skupno s svojimi plemenskimi brati Srbi!
Eno saimo dobro bo rodil Radičev beg, dobro, da bo odkril tudi najbolj zabitemu našemu človeku, kako je bilo vse brbranje g. Radiča, ko je govoril o nekem interesiranju tujega sveta za nas. Povsem smešna in naivna, da ne rečem neumna so njegova poročila iz
inozemstva, v katerih se hvali, da je mogel govoriti s tem x-om ali y-om. S svojim begom je izkopal g. Radič grob sebi, svoji stranki in vsem iluzijam toliko naivnih svojih pristašev, med katerimi je bilo in je na žalost tudi dosti inteligence.
Toda, bodisi da je bilo to dobro, ne ve se, če niso večja zla, ki jih je izzval g. Radič s svojim begom. Zla za nas, dobra za naše neprija/telje. Njegov beg je omogočil našim sovražnikom jasneji upogled v naše notranje razmere in vsi že vidimo, kako je to spretno izkoristila zavratna Italija. Njegov beg je dal ključ situacije v roke klerikalcem, ki se danes izdajajo kot rešitelji položaja. Dve najbolj mračni in najbolj reakcijonarni sili — radikali kot soci-jalna reakcija, a klerikalci kot kulturna — so se združili, da popolnoma za-jašejo ta nesrečni narod. Beg g. Radiča v inozemstvo znači beg naše politike v skrajni kot zla in reakcije.
Ko smo zasledovali Radičevo borbo z raznimi režimi, in nazadnje z radikali, se kot narodni socijalisti, bolj kot socijalisti, nismo mogli strinjati niti z eno teh strank. V svoji objektivnosti se nismo pomišljali niti v pokretu niti v politiki našega protivnika g. Radiča priznati gotove dobre strani. In ko smo v Radičevi akciji opazili svetli moment, smo ostro obsojali policajske armature radikalne vlade, s katerimi ga je hotela ravno v tem svetlem trenutku odstraniti. G. Radič pa je s svojim begom škodoval sebi več, kot bi mu mogle škoditi vse armature celega sveta. Obžalujemo izgubo toliko dragocene narodne energije, ki je zaman porabljena v njegovem pokretu; žal nam je za izgubo časa, ki bi se bil mogel porabiti za pametneje početje; obžalujemo vse težke posledice državne politike, ki je kombinacija vladine in Radičeve politike. Kot socijalisti smo dolžni opozoriti delovne mase — ma-nuelne in intelektualne — na zle posledice njihovega obnašanja, na njihovo slabost in slepoto, da so se dale zavesti od demagoga, kot je Radič, od reakci-jonarca, kot je Korošec, in od plemenskega šovinista in partizana, kot je Pa-šič. Reakcija je na vrhuncu:	v vsej
svoji moči se je manifestirala na katoliškem shodu v Ljubljani in na evharističnem kongresu v Zagrebu. Delavske mase je treba oteti ne veri in državi, ker vera je pogosto potrebna, država pa je vedno potrebna; ali treba jih je oteti cerkvi, ki teži za tem, da zopet napočijo časi Gregorja VII. in pa vladi in partiji, ki se hoče proti narodu identificirati z državo.
Globoko smo padli, tako globoko, da ni mogoče globlje. Moremo1 samo gori, višje, na bolje. Narodni socijali-str, stisnimo vrste, da preuredimo Jugoslavijo v znaku socijalizma! Ne bežite kot nekdaj Pašič iz socijalizma, kot daines Radič iz domovine, temveč gradite državo z lastno močjo na neomajnem temelju naroda in socijalizma! V stranko!
Ta članek nam je dospel prepozno za prejšnjo številko. Medtem pa potrjujejo dogodki tega tedna, čeprav radi tega niso v članku navedeni, v polni meri pravilnost njegove glavne misli. Op. uredn.
Vsi, ki živite od deia svojih rok, vsi, ki si služite kruh s svojim umom, podprite gmotno trboveljske trpine, ki se bore tudi za Vasi Darila sprejema Tajništvo N S SZ. Narodni dom v Ljubljani.
Razstava deia.
V Ljubljani je bil otvorjen tretji ve-lesejm slovenske industrije in trgovine. Priznati moramo, da je prireditev lepša, razsežnejša in bogatejša od prvih dveh. Napredka se veselimo toliko bolj, ker vemo, da je od trgovine in industrije odvisen razcvitek Slovenije. Slovenske pokrajine zaostajajo v agrarnem oziru za drugimi pokrajinami v državi. Slovensko ljudstvo je naravnost primorano, da si v industriji in trgovini služi svoj vsakdanji kruh.
Kapital, ki je naložen v slovenski industriji predstavlja predvsem domače premoženje. Veliko manj je pri nas tujega kapitala, kot na primer v sosednji Hrvatski, ki ima tudi precej industrije. Naša industrija bi pa bila lahko še bolj prosta tujega kapitala, če bi se svojčas takozvane nacionalizacije izvršile nekoliko previdnejše, kot so se. Tako je bil pa večkrat z nacijonalno firmo zakrit le stari in obenem tuji kapitalistični mogotec. Čeprav vemo, da ni veliko razlike med tujirn ali domačim kapitalistom z ozirom na postopanje z delavci, vendar nam je vsekakor ljubši domači — slovenski kapitalist. Naš jugoslovanski človek, tudi če je kapitalist, ima vendarle vse drugo čustvovanje do naše domovine, kot tujec, ki služi denar pri nas le toliko časa, da si ga nabere dovolj in nas potem zapusti z nagrabljenim premoženjem vred. Naš domači kapitalist stoji vendarle pod pritiskom našega javnega mnenja v toliko, da no more tako brezobzirno zatajevati interesov naše države in ljudstva, kakor dela to tuji kapitalist. V tem oziru nam je z delavskega stališča mnogo ležeče ria tem, da se po možnosti rešimo tujih kapitalističnih vplivov. Nacionalizacije bi lahko svojčas odpravile veliko kvarnega za naše gospodarske odno-šaje. Škoda, da so takrat vladajoče meščanske stranke marsikaj zagrešile. Škoda tembolj, ker zagrešenega ni la-ko lahko popraviti.
Sicer se pa mora ugotoviti, da pri nas še nimamo opravka s kapitalizmom, kakor v drugih, gospodarsko bolj razvitih državah na svetu. V primeri s svetovnimi koncerni, je jugoslovanski kapitalizem še šibek in neznaten. Prav paziti se mu bo treba, da vsled svoje ne-znatnosti ne zaide v odvisnost od tujih kapitalističnih enot, ki prav grabežljivo segajo že tudi na naše ozemlje, kar je prav tako v škodo delovnega ljudstva.
Kot socijalisti smo načelni nasprotniki individualističnega gospodarstva, na katerem je zgrajen moderni kapitalizem. Vemo, da današnjega družabnega reda, na katerem sloni individualistično gospodarstvo, ni mogoče čez noč izpre-meniti. Po načelih reformnega socijalizma se izrekamo za postopno podruže-vanje vseh produkcijskih sredstev tako, da bo brez škode za narodno gospodarstvo polagoma odstranjeno izkoriščanje delovnega ljudstva na korist posameznikov. Danes se temu našemu cilju sploh ne približujemo. To pa radi nezavednosti delavskih množic in radi politične slabotnosti socijalističnih političnih organizacij.
V	danem položaju moramo žalibog računati z gospodarstvom v obliki, kakor obstoji. Vsa naša praktična akcija je usmerjena zaenkrat v to, da v obstoječem gospodarskem redu olajšamo delovnemu razredu njegov socijalni in gospodarski položaj.
Naša minimalna stremljenja bi morala podpirati tudi jugoslovanska industrija in trgovina. Saj je odvisen razvoj trgovine in industrije predvsem od zdravega in zadovoljnega delavstva, kar priznavajo tudi industrijalci in zastopniki trgovine, četudi v dejanjih radi pozabljajo na svoje besede.
Ljubljanski velesejm ni samo razstavišče blaga, ki je postavljeno na trg,
temveč predstavlja tudi razstavo dela, ki ga je izvršilo s svojo pridnostjo in vztrajnostjo na tisoče in tisoče delavskih rok. Ko si ogledujemo velike in komplicirane stroje, izdelke te ali one obrti, se moramo spomniti onih, ki so jih napravili in pomisliti obenem, pri kakšnih razmerah so jih morali delati.
Zelo umestno bi bilo, če bi bil na ljubljanskem velesejmu, ki predstavlja vso slovensko industrijo in trgovino, postavljen paviljon, kjer bi kazale tvrdke in podjetja, kaj vse so uvedle v zaščito delavstva. Razstavili bi se naj modeli modernih delavskih stanovanjskih hiš, delavskih zdravstvenih ambulatori-jev, zgradbe higijenskih delavniških prostorov, priobčili statistični podatki o brezposelnosti, bolezni in o nezgodah, pregledi o zaposlenosti slovenskega in importiranega delavstva itd. Taka razstava bi podala jasno sliko, koliko je slovenska industrija in trgovina pri svojih podjetjih upoštevala delovno inoč. Razstava bi ne bila podučna samo za delavstvo, ampak tudi za podjetnike same, ki bi bili s tem opozorjeni na marsikatero socijalno dobro, ki se prav lahko izvede za delavstvo. Inicijativo k vsemu temu naj bi dalo ministrstvo za socijalno skrb, ki bi s tem v veliki meri opravičilo svoj obstoj.
Kakor rečeno, veselimo se napredka industrije in trgovine v Sloveniji, kakor ga kaže ljubljanski velesejem. Še bolj bi se pa veselili, če bi izkazoval tak napredek tudi v tem, da se ugodi socijal-nim in gospodarskim stremljenjem delavstva. O delavskem napredku je pa danes kaj težko govoriti. Nasprotno! Če upoštevamo naše resnične ugotovitve, zaščita delavstva ni napredovala, prej nazadovala. Tisočera slovenska delavska množica živi v najtežavnejših soci-jalnih in gospodarskih razmerah. — Da bi že prišel čas, ko se tudi v tem pogledu obrne na bolje! Takrat se bo lepih ljubljanskih razstav tudi delavstvo z veseljem udeleževalo.
Zakon o zaščiti države.
Komunisti nam pri vsaki priliki očitajo zakon o zaščiti države. To delajo iz demagogije kljub temu, da jim je dobro znano, da od vseh narodnosocijali-stičnih glasov ni zaviselo sprejetje tega zakona, ker je imela vlada zanj ogromno večino.
To je eno. Drugo vprašanje je, zakaj sta naša poslanca kljub temu glasovala za. Kakor znano, je bila naša stranka vedno za državo, katero je strogo ločila od vsakokratnega režima. Položaj je v dobi komunističnih prekucij izgledal za državo res kritično. Na podlagi podanega ekspozeja ministra notranjih zadev sta se naša poslanca odločila glasovati za zakon v dobri veri, da bo, kakor je bilo rečeno, služil samo interesom države. Pozneje sta se prepričala o nasprotnem in takoj, ko je vladni režim začel zakon o zaščiti države izrabljati proti delavstvu, sta v soglasju s stranko vložila predlog, da se mora zakon o zaščiti države ukiniti in sta v obširni razlagi tudi povedala zakaj. Ako bi sprejetje zakona bilo odvisno od glasov naših dveh poslancev, bi bila zadeva poravnana šele z ukinitvijo zakona. Tako pa je bil njun korak, storjen v najboljši veri, poravnan z momentom, ko sta vložila predlog za ukinitev zakona. S tem dejanjem je bilo obenem preklicano prvotno glasovanje. Nobenemu pametnemu človeku, ki količkaj pozna politično abecedo radi tega ne bo padlo na misel metati krivdo za posledice zakona
o	zaščiti države na NSS. Neki govornik, ki pripada nam nasprotni stranki, je o priliki na shodu v Zagorju pravilno izjavil, da je neumnost kar komunisti neprestano očitajo narodnim socijalistom
glede zakona o zaščiti države, — zanj da je bila zadeva rešena s tistim trenutkom, ko je NSS po svojih poslancih zahtevala ukinitev tega zakona. Komunistom to seve ne zadošča, zato venomer farbajo delavstvo, da bi ne izpre-gledalo. Toda oglejmo si stvar še z druge strani!
Komunistična trditev, da zakon o zaščiti države onemogoča vsak štrajk, je postavljena na laž s sedanjim štraj-kom v Trbovljah in drugod. Pač pa je vlada zlomila štrajk železničarjev, državnih in južnih, leta 1920, ko še ni bilo zakona o zaščiti države. Vlada torej tudi brez zakona lahko zatre kako gibanje, ako smatra, da je naperjeno proti državi. S tega stališča je torej vseeno, ali obstoji zakon ali ne. Nekateri celo trdijo, da je bolji slab zakon, kakor pa nobeden, češ da so v zadnjem slučaju zlorabe tem lažje. Naše mnenje je, da tu gre za vprašanje moči, ki se z razdiranjem komunistov med proletarskimi vrstami gotovo ne ustvarja, marveč nasprotno slabi in upropašča na celi črti.
Da se zopet povrnemo h glasovanju zakona o zaščiti države. Ako bi se ta zakon ne izrabljal proti delavstvu, bi bil gotovo na mestu in marsikateri škodljivec države, med katere štejemo v prvi vrsti verižnike, bi bil vtaknjen v luknjo. Vlada, sestavljena iz ročnih in duševnih delavcev, bi že drugače uporabljala ta zakon, namreč res v zaščito države, ne pa v zaščito partije in posedujočega kapitalističnega razreda. Komunistom pa seve tudi za državo ni, zato bi ne bili za zakon v zaščito države v nobenem slučaju, ker države, kakršna je dandanes, ne priznavajo; oni so za sovjete brez ozira na narodne meje. Zato bi komunisti odklonili tudi vsako obrambo v državi, če bi bila napadena in bi ji grozil propad od strani zunanjih sovražnikov. Tu se narodni socijalisti razlikujemo od komunistov kakor dan in noč. Dasi ureditev naše države ne odgovarja duhu našega programa, ker smo za socijalizem, dočim je današnja država urejena kapitalistično, kljub temu se zavedamo velikih dobrot, ki nam . jih nudi država v narodnem in kulturnem oziru. Kdo se ne spominja težkih dni v Avstriji, ko smo se morali boriti proti ponemčevanju za vsak košček narodnih in jezikovnih pravic?! To je sedaj odpadlo, ostal pa je socijalno gospodarski boj, ki ga hočemo izvojevati v mejah države. Kakor smo rekli, na braniku države hočemo ostati vsikdar, kadar bi se ista nahajala v nevarnosti. Država stoji pri nas nad stranko, istotako kot stoji narod nad razredi. Tako ne pojmujemo države samo mi narodni socijalisti v Jugoslaviji ampak tudi drugod vedo ceniti velike dobrine narodne države. Tudi Čehoslovaška je kapitali-
Nov kmetski razred.
(Iz R. Abramovičevega dela: »Bodočnost sovjetske Rusije«.)
Pod pojem vaške buržuiazije spadajo malo-ne vsi ruski kmetje.
•	Velika ruska agrarna revolucija, pač največja v svetovni zgodovini, je brez sledu pomedla z razredom veleposestnikov, ki so do tedaj gospodovali nad ruskim kmetom. Ruska agrarna revolucija je raztrgala fevdalne verige, ki so vezale gospodarsko življenje ruskih kmetov. Posest pregnanih veleposestnikov so si kmetje med seboj razdelili. Razdelitev se je izvršila neorganizirano in je ta roparska razdelitev povzročila prvi trenotek neenakost kmečke posesti. Premnogi so postali bogati in prebogati, dočim so se drugi morali zadovoljiti z malim. To socijalno neenakost poskušajo sedaj izrabljati komunisti, da bi tudi na deželo prenesli razredno borbo. V to svrho so se določili na deželi po vseh vaseh kot nosilci državne oblasti takozvani komiteji revnih kmetov, ki so pričeli na prav poseben način z razredno borbo. Na podlagi prenešene oblasti so izvedli komiteji revnih kmetov gotovo izravnavo posesti. Z izravnavo so pa izginili tako vaški bogataši, kot vaški reveži in komiteji niso imeli nobenih elementov več na razpolago, da bi se sestavili iz revnih kmetov. S tem so bila odvzeta tla za razredno borbo med kmeti in se je na kmetih dosegla nivelizacija socijalnih odnošajev.
V	Rusiji je nastalo mai ta način pet-
stična država in vendar su tam socialisti, brez katerih je v CehoslovašKi vsaka vladna večina nemogoča, glasovali za zakon o zaščiti republike, ki je naperjen predvsem proti komunističnim prekucuhom. Isto velja za Nemčijo, kjer proletarijat gotovo stoji na mnogo višji kulturni stopnji kot pri nas. Vsi narodi znajo ceniti svojo svobodo, proletarijat vseh narodov se postavlja v odločilnih trenotkih na stran države, samo jugosl. komunisti so drugega mnenja radi njihove nizke naobrazbe in ker so plačani od Madžarov in ostalih naših narodnih nasprotnikov.
Ponavljamo: Narodni socijalisti smo za zaščito države, smo pa proti izrabljanju zakona o zaščiti države. Tako smo nastopali doslej in tako bomo nastopali tudi v bodoče.	B.
Politične vesti.
Vladni »avtonomisti«.
Vse klerikalno časopisje pripravlja teren, da bi SLS poslanska delegacija lahko vstopila v vlado. Po deželi sklicujejo klerikalni prvaki zaupne sestanke, kjer izsiljujejo od svojih volilcev izjave, da naj SLS opusti svoje opozi-cijonalno stališče in podpre Pašičevo vlado za ceno raznih gospodarskih koncesij. O upravno-političnih vprašanjih, kot je n. pr. avtonomija, klerikalni voditelji molče, ker vedo, da jih radikalna stranka nikdar ne bo sprejela. Vsled nameravanega preokreta dr. Koroščeve politike, je v klerikalni stranki nastalo živahno prerekanje, ki grozi izzvati krizo in pomesti z radikalnimi, boljševiškimi elementi, ki nasprotujejo novemu kurzu SLS politike. Vsekakor je večina v stranki prepričana, da je najbolje za stranko, če gre z radikali. Vprašanje obstoja samo še v tem, ali naj SLS prevzame ministrska mesta, ali pa samo pri glasovanjih v skupščini podpira radikalno vlado.
Vsled preokrenitve klerikalne politike so vsi gospodje okrog »Avtonomista« kar iz sebe ter bruhajo ogenj in žveplo na klerikalne veljake. Seveda se SLS malo zmeni za peščico kavarniških avtonomističnih politikov. Klerikalci so svoje avtonomistično stališče kratkomalo podredili strankarskim interesom. Volitve so klerikalne gospodarske organizacije finančno tako oslabile, da morajo priskočiti na pomoč vladni fondi, če nočejo, da bi prišlo do poloma. Do vladnih fondov, oziroma koncesij pa pridejo samo na ta način, če podpro s svojimi glasovi vladno večino.
Poleg »Avtonomista« se je v klerikalce pričela zaganjati tudi dr. Peričeva »Zarja«. Sicer zaenkrat dr. Perič še ne piše člankov proti klerikalcem,
najst milijonov malih kmetijskih obratov, ki posedujejo povprečno štiri do osem desjatin poljedelske zemlje, enega konja, eno kravo itd. Na mesto komunističnega ali socijalističnega gospodarstva se je s tvoril brezmejni malomeščanski ocean deželskih malomešča-nov.
Nova ekonomična politika, ki je praktično dovolila prosto trgovanje mesta z deželo, je ustvarila zopetno iz-premembo v vaških socijalnih odnoša-jih. Pričela se je diferencijacija kmetske posesti. Po sovjetskih uradnih podatkih je bilo leta 1922 33.5 procentov takih kmetov, ki so imeli tri četrtine desjatin, 18.9 procentov tri četrtine do 1 desjatine, 39.8 procenta 1 do 2 desja-tine in 7.8 procenta več kot 2 desjatine njiv in travnikov v posesti na osebo v družini. Od teh skupin je zadnja v letu 1922 plačala 25 procentov vseh zemljiških davkov.
Če se prašamo o ekonomičnih interesih kmetov, pridemo do tega-le zaključka: Kmet hoče prosto in mirno uživati pridobitve agrarne revolucije, kmet hoče prosto, nemoteno in ne predrago nakupiti vse ono, kar potrebuje v svojem gospodarstvu in zopet prosto in ne prepoceni prodati svoje produkte. Z drugimi besedami, kmet zahteva prostost malomeščanskega razvoja.
Te prostosti dosedaj kmetje niso imeli. Revolucija in različni boljševiški eksperimenti jim niso pustili mirnega življenja. Kmetje so mobilizirali, monopolizirali, komunizirali, socializirali; odvzeli so jim pridelek, živino in delov-
ker še ni popolnoma obupal nad svojim županskim stolcem v Ljubljani. Za sedaj zmerjajo klerikalce drugi, ki niso v t?.ko intimnih stikih s klerikalci, kot dr. Perič.
Komui;*3tične besede in dejanja.
Komunistični »Glas Svobode« piše: Danes je SLS z odprtimi jadri prešla v tabor vladujočega reakcionarnega režima srbske buržuazije... SLS je zahteve slovenskega delovnega ljudstva izdala, zato delavci in kmetje, obrnite hrbet SLS... Proč s črno reakcijo in belim terorjem...
Kakor se bere, so komunisti od sile hudi na klerikalce. Toda svojo jezico hlade samo v »Glasu Svobode«. Da bi pa iznesli svojo opravičeno kritiko proti klerikalizmu tam, kjer bi kaj več zaleglo, jim niti na misel ne prihaja. Z istimi klerikalci, ki jih v »Glasu Svobode« zmerjajo z reakcijonarci in izdajalci, sede lepo skupaj v ljubljanskem občinskem svetu in so nadvse srečni, da SLS z dr. Lemeževo pomočjo vlada nad proletarijatom.
Pri demokratih se podira.
To smo vedno zatrjevali, ker bogastva mora biti konec, ako ni novih virov dotoka. — V Zagrebu prenehajo demokrati kar s tremi dnevniki. Uredniki izstopajo, ker ni cvenka! S tem se demokratom vsaj malo zaveže jezik, ker se vedno hvalijo, »da jih ne podere nobena sila«. — Radovedni smo, kedaj bo sapo zaprlo »Jutru«! — Je že tako, dasi žalostno!
Delavci delavnice Južne železnice v Mariboru izprti.
Delavstvo Južne železnice, ki je stopilo pred nekaj dnevi v štrajk, je vrženo na cesto. Drugega nova državna uprava, ki je pravkar prevzela južno železnico, ni imela nič bolj nujnega ukreniti. Samo ob sebi umevno je, da mora državna uprava južno železnico »preurediti po svoje, da bo tako funk-cijonirala, kakor to mora biti«. — Zato je bilo najnujnejše, da odpusti vse prvovrstno kvalificirano delavstvo vseh branž, ki ga itak povsod primanjkuje, ter ga nadomesti s svojimi »radniki«!
—	Pa pustimo to in govorimo resno! Vprašajmo se, ako imajo naši državni funkcijonarji še kaj dobrih možganov v glavi, ali so se jim skisali. — Mar mislite, da boste tako vzgajali delavstvu ljubezen do naše vlade, da celo do naše države? Nikari gospodje! Ne igrajte se z ubogimi ljudmi, ne tirajte jih predaleč. Posebno ni to na m’estu v današnjih viharnih časih. — Ako se bo delalo tako, potem bo res kdo mislil, da se to dela namenoma, ali celo sporazumno s kakim našim neprijate-ljem. — Zahtevamo prav odločno, da
ne moči. Seveda se za vse to ni kmetom nič plačalo, kakor se jim tudi ni dobavljalo neobhodno potrebnih polfabri-katov. Dobav vlada ni mogla izvesti, plačati prejetega blaga tudi ne, poleg tega je pa šla delavsko-kmetska vlada s stališča, da se na ta način vzgaja kmete k socijalizmu. Končni gospodarski zaključek je bil, da je pričela znatno padati poljedelska produkcija in sicer deloma iz vzroka, ker je kmetom primanjkovalo potrebnih konj, gnojil, poljedelskega orodja ter deloma tudi zato, ker kmetje niso hoteli producirati več, kakor so najnujneje potrebovali, ker so jim boljševiki vse pobrali. Produciralo se je le še za lastno družino, tako da je poljedelska produkcija padla za 5 procentov. Vsled tega je prav kmalu nastalo pomanjkanje kruha, mesa, lanu, lesa, sladkorja, kožuhovin in drugih agrarnih produktov.
Sedaj so komunisti uvideli pogreš-nost svoje politike in ubrali druga pota. Seveda prepozno. Smrti milijonov otrok in odraslih niso mogli preprečiti. Po strahovitih izkušnjah so komunisti nadomestili splošno rekvizicijo zemeljskih pridelkov z zemljiškim davkom, ki se je odslej pričel plačevati v denarju. Prepoved splošnega trgovskega prometa in prepoved trgovanja z žitom je bila preklicana. Prav tako so se razveljavili razni socijalizačni poskusi in odredbe. Kmet se je na ta način skoraj popolnoma osvobodil. Sedaj manjka samo še industrije, ki bi bila zmožna dobaviti kmetu najpotrebnejše.
Konec prihodnjič.
s v Mariboru napravi r?d. to je, da se vse delavstvo sprejme nazaj v službo in se mu da možnost življenja. — V takih slučajih se hočemo zares boriti do skrajnosti, pa čeprav podležemo.
Svetovni pregled.
GRŠKO-IT ALI JANŠKI SPOR.
Dne 27. avgusta se je v bližini Janine v Grčiji izvršil atentat na italijansko razmejitveno kom.;:'?. Žrtev atentata je bilo 5 oseb, med njimi general Telini. Atentat so izvršili neodgovorni elementi, skoraj gotovo grški državljani, ki zavzemajo nacijonalno-sovražno stališče proti Italiji, ker podpira Albanijo v razmejitvenem vprašanju z Grško. Naj bo vzrok atentata ta ali oni, nedvomno je obsojanja vreden. Grška vlada le takoj po atentatu izrekla italijanski vladi svoje obžalovanje z obljubo, da bo krivce zasledovala in najstrožje kaznovala.
Toda Italija potrebuje za okrepitev Mussolinijevega fašizma doma, konfliktov in nacijonalnih uspehov na zunaj. Mussolini je izrabil atentat v Janini in iizzval konflikt med Grčijo in Italijo. Poslal je grški vladi noto, ki je na las podobna oni, ki jo je leta 1914 grof Berthold izročil Srbiji in ki je povzročila svetovno vojno. Zahteve, k|i jih stavi Mussolini v svoji noti so izzivalne in za Grčijo nesprejemljive, če hoče varovati svojo suvereniteto. Brez preiskave, ne da bi prej ugotovil, koga pravzaprav zadene krivda, da je bil izvršen atentat, predpisuje Mussolini Grčiji 50 milijonov lir odškodnine, smrtno kazen za atentatorje in razna za grško vojsko in vlado neprimerna izkazovanja časti žrtvam in italijanski zastavi. Nihče ne bo odrekal Italiji pravice, da zahteva zadoščenje od Grčije za barbarski umor članov razmejitvene komisije. Vendar zahteve morajo biti primerno formulirane, in to tem bolj, ker oficijelna Grška gotovo ni atentata kriva, še manj pa pri atentatu udeležena. Grška vlada je na italijansko noto tudi odgovorila, da rada sprejema italijanske zahteve o zadoščenju, vendar pa ne more sprejeti onih določb, ki ponižujejo Grčijo kot državo in kršijo njeno suvereniteto.
Italija ni vzela grškega odgovora na znanje in vstraja na tem, da se mora Grčija brezpogojno udati. V podkrepitev svojih zahtev je italijanska mornarica zasedla otok Krf. Zasedba se je izvršila z bombardmajem in je pri tem petnajst nedolžnih grških državljanov izgubilo življenje. Kakor na eni strani Mussolinijeva Italija razglaša umor petih članov razmejitvene komisije za banditstvo najhujše vrste, razglaša na drugi strani ubojstvo 15 grških državljanov za junaški čin italijanske soldateske.
Grška vlada je prepustila sedaj rešitev spora z italijansko vlado razsodbi mednarodnega razsodišča, ki naj bi ugotovilo krivdo in odgovornost za umor italijanske razmejitvene delegacije. Grška vlada je nadalje pripravljena, podvreči se sklepom veleposlaniške konference. Italija nasprotuje grški zahtevi, da razsoja mednarodno razsodišče in se smatra, po Mussolinijevem mnenju, sama za kompetentno, da s silo ponižal Grčijo.
Vsa evropska javnost obsoja nastop Italije, oziroma Mussolinijeve vlade, ki hoče svojo nasilno, fašistovsko taktiko zanesti tudi v zunanjo politiko. Tudi naša država se ne more strinjati z nastopom Italije; tem manj, ker je z nastopom italijanske vojske v soseščini skoraj neposredno prizadeta. Vendar pa mora biti naša vlada glede gr-ško-italijanskega spora skrajno previdna, ker je reško vprašanje pred rešitvijo in odvisno od zaključka Krfske afere. Upati je, da se Mussolinijev nastop proti Grški, na pritisk velesil v toliko ublaži, da ne bo imel dalekosež-nih posledic v evropski politiki, da ne bo kalil evropskega miru.
KAKO NAJ SE PORAVNA GRŠKO-ITALIJANSKI SPOR?
Grčija se podvrže razsodbi Društva narodov. To zahtevajo tudi druge ugledne države. Samo Italija je mnenja, da ta konflikt ne spada v kompetenco Društva narodov. Italijani pač mislijo, da jih bo rešila njihova oholost! — Ako se ni izvršil umor italijanske komisije kot ne-
kaka zakulisna predigra, kakor sarajevski umor leta 1914, potem bo topot Italija doživela prav pošten fijasko ter bo njena vojska brez grške parade morala oditi s Krfa — ali pa si'bo razbila glavo.
ITALIJANI MOBILIZIRAJO OB NAŠI
MEJI FAŠISTOVSKO MILICO.
Tako poročajo iz Rima razni časniki. To potrjujejo tudi potniki, ki prihajajo od tam.
KAJ POREČEMO K ITALIJANSKI IGRI MI, JUGOSLOVANI?
Vsekakor stojimo strogo na stališču, da naj se ohrani mir. Dovolj je bilo morije, dovolj je gorja! Pri tem pa se vendar od prepotentnih Italijanov ne smemo pustiti izzivati. Ti naši dobri sosedje naj izvedo, da živi v Jugoslaviji narod, ki zna biti edin, odločen in neizprosen, ki hoče čuvati svojo zemljo. To naj bi Italijani upoštevali, predno bi res začeli s kako fašistovsko mobilizacijo ob naši meji. Zapletljaj je resen.
ANGLIJA IN MALA ANTANTA
hočeta mirno poravnavo med Grčijo in Italijo. To stališče zavzema tudi Francija.
POOSTRITEV GRŠKO-IT ALI JANŠKEGA SPORA, se kaže v tem, da Italija odklanja razsodišče Društva narodov ter da se nekatere druge sile obnašajo dvomljivo. — Presenečenja nikakor niso izključena. Preti nevarnost nove vojne!
TUDI BOLGARIJA SE PRIPRAVLJA!
Tako trde potniki in izjavljajo, da se po vsej Bolgarski vrše vojne priprave. Italija pošilja Bolgariji municijo.
VPRAŠANJE REKE V DRUGEM STADIJU!
Poročila prošlega tedna so šla za tem, da bi bila pogajanja glede Reke, Baroša in Delte že zaključena. Vsekakor je kazalo, da je bila naša vlada pripravljena popustiti. Ker pa je v odločilnem trenutku nastal konflikt med Grčijo in Italijo, ki ga je izzval bog zna kdo, je Italija to izkoristila tudi pri pogajanjih z Reko in odklonila naše protipredloge, ki so ji bili do tedaj »sprejemljivi«. Seda] prihaja Italija z zahtevo, da takoj anektira Reko. S tem je nastal poleg grškega še jugoslovanski spor z Italijo, ki kaže italijansko možatost, odkritosrčnost in dobro voljo v zelo lepi luči. — Ako je vse to res tako, kakor se nam poroča, potem se nahajamo prav zarek pred važnimi svetovnimi dogodki, pred novo svetovno vojno.
SEJE DRUŠTVA NARODOV
so se v Ženevi 3. t. m. otvorile. Sklepalo se bo tudi o grško-italijanskem sporu.
V	PORURSKEM VPRAŠANJU JE
FRANCIJA NEPOPUSTLJIVA.
Novi državni kancler dr. Stresse-mann je pričel zato vsaj navidez novo politiko, ki kaže, da bodo Nemci popolnoma klonili tilnike! — Pa menda ne za vedno!?
GROZOVITA POTRESNA KATASTROFA NA JAPONSKEM.
Na Japonskem, ki je dežela vulkanov; je pred kratkim začel bljuvati nad 3500 m visok vulkan. V soboto 1. septembra zjutraj pa je nastal grozovit potres, ki je opustošil in uničil cela mesta. Mesti Jokohama in Tokio sta razdejani. Kar ni uničil potres, je pogorelo, ker so nastali vsled potresa strašni požari. Do sedaj je ugotovljenih nad pol milijo-r.a člov. žrtev. Vse vezi z ostalim svetom so prekinjene. Vesti pošiljajo brezžični brzojavi. Pripravlja se amerikan-ska rešilna ekspedicija.
mund, Košir, Poljanšek, Uderman, Mejak, Vojska, Lampe in Jos. Zurc. — Ta dogodek je pa tudi zgodovinske važnosti, ker je z njim v tesni zvezi procvit mesta in vse okolice tako na gospodarskem, kakor tudi kulturnem in političnem polju. Z odstranitvijo dosedanjega župana Rosmana je legel v grob za večne čase staroliberalni brezdelni zmaj pod firmo demokratskih klikarjev. so že pri zadnjih skupščinskih voiiivah pokazali, da obstoji le še zmajev rep in 53 razpadajočih zob. Upamo, da nam bo v najkrajšem času dana prilika, povrniti se obširneje k delovanju starega občinskega odbora. Posvetili bomo v najskrivnejše tajne »plodonosnega delovanja« bivšega župana Rosmana in le njemu prirojene »vzornosti«, ki je dosegla tako »vidne napredke« v Novem mestu.
Poročila z dežele.
Novo mesto. Konec Rosmano-vega paševanja, Novo mesto ie dobilo gerenta. — Vsa javnost našega mesta z zadoščenjem pozdravna ukrep pokrajinske uprave, ki je ven-ar enkrat za vselej razbila demokrat-nn° fšenovo gnezdo s tem, da je ime-Vee!!entom g. dr. Viktorja Grego-n , ?krož-zdravnika v Novem mestu. Das je vodja radikalne stranke novomeškega sreza, mu moramo vendar priznati, da je mož resnega dela in železne volje in da ima vse predpogoje, ki jih je treba, da se napravi red in doseže napredek v naši zaspani dolenjski metropoli. V sosvet so imenovani gg. Ogo-reutz, Buk, Podbevšek, Kastelic Ed-
Strokovni vestnik.
RUDARSKA STAVKA.
Rudarska stavka traja dalje in je še vedno na isti točki, kot je bila spočetka. Šest tednov že počiva obrat, šest tednov je delavstvo brez zaslužka, a Trboveljska družba še vedno stoji neomajno na principu, da je rudar še predobro plačan in ne potrebuje poviška plače. Družba se v zadnjem času poslužuje vseli dovoljenih in nedovoljenih sredstev, da bi zlomila stavko, pa ima pri vseh teh protizakonitih činih smolo. Kakšen halo je dvignila radi Kočevja, a vse je le pesek v oči, samo,, da privabi vztrajne rudarje na delo. Rudarji dobro vedo, da je v vztrajnosti zmaga in so voljni še trpeti, ker trpe za svoj obstoj in boljši košček kruha.
Naša vlada si je pri rudarski stavki nadela nelepo vlogo, ščititi močnejšega. Sicer pa drugega od skozi in skozi kapitalistične vlade itak nismo pričakovali. Čudimo se le naši pokrajinski upravi, ki je ope-tovano izjavila, da ne poseže aktivno v stavko, ker vidi le gospodarski boj dveh nasprotnih si sil in da pusti ta boj nemoten, ker je prepričana, da bo močnejši zmagal. Samo lepe besede! Dejansko pa podpira naša uprava z vso orožniško silo trboveljsko družbo in pusti zapirati ter preganjati popolnoma nedolžne, mirno stav-kujoče ljudi.
Zadnji teden so se v Litiji zbrali zastopniki rudarjev, ki so zborovali nad tri ure. Sad tega zborovanja je komunike, ki ga prinašamo v naslednjem:
Ljubljana, 1. septembra.
Na seji centralnega stavkovnega vodstva, ki se je vršila ob prisotnosti vseh revirnih stavkovnih odborov v Litiji dne 31. avgusta 1923 se je konštatiralo:
1.	Da so se pogajanja za sporazum s Trboveljsko družbo prekinila radi brezobzirne trdovratnosti ravnatelja Skubica, da pa je delavstvo slej ko prej pripravljene pogajati se, če Trboveljska družba pokaže dobro voljo zboljšati mizeren gmoten položaj rudarskega delavstva.
2.	Da je Trboveljska družba v teku 6-tedenske stavke uporabila vsa sredstva, da zlomi stavko in da se je v tej nameri po-služila celo protizakonitih in kaznivih sredstev, kakor zaplenjenja rudarskega dinarskega fonda, odpusta izvoljenih zaupnikov in da je protizakonito odtegnila vsakemu delavcu po 120 Din, ker stavkajo.
3. Da so oblasti doslej aretirale nad 40 rudarjev, večinoma funkcljonarjev in zaupnikov rudarskih organizacij in to samo na podlagi sumničenj s strani Trboveljske družbe.
4. Da je razpoloženje stavkujočih v vseh glavnih revirjih dobro in da so rudarji trdno odločeni, da vztrajajo v svojem upravičenem boju do zmage.
5. K dinamitnemu napadu na električno centralo v Trbovljah izjavlja stavkovni odbor, da se strinja z Izjavo Zveze rudarskih delavcev, objavljene 31. avgusta 1923.
6. Da je napačno mišljenje nekaterih listov, da bi nosil stavkovni odbor odgovornost za kakršnekoli incidente, ker se merodajne oblasti niti najmanj niso ozirale na predloge stavkovnega odbora, katere je stavil v interesu miru in reda. Pač pa so prepovedale celo shode, potom katerih bi stavkovnemu vodstvu bilo omogočeno pomirjevalno uplivati na stavkujoče. Od pričetka stavke pa do danes sta bila aretirana že dva kompletna stavkovna odbora, preganja se zaupnike in zato je nemogoče, da bi stavkovno vodstvo moglo nositi odgovornost za red in mir.
Ljubljanski stavkovni odbor.
Stavka se bo, kakor vse kaže, še nadaljevala. In še bodo bržkone padale žrtve. Rudarji bodo pa vzlic temu stali trdno in jekleno na braniku svojih pravic.
Živeli stavkujoči trpini!
TOVARIŠI NA POMOČ!
Na vse naše klice Vas ie še mnogo, ki ste ostali gluhi. Nobena prošnja bednih Vam ne seže do srca. In vendar Vas prosijo pomoči Vaši stavkujoči tovariši, ki so Vam že in Vam še bodo pomagali. Vsi, ki čutite z nami, odprite srca in darujte. Poskrbite vsaj za giadujoče otročičke, ki gotovo niso zakrivili gorja stavke. Tovariši, darujte, na pomoč! Vsa darila sprejema tajništvo NSSZ, Narodni dom v Ljubljani.
Stavblnski delavci so imeli te dni pogajanja s stavbeniki. Pogajanja so potekla za delavce skrajno neugodno, ker so stavbeniki izrabili sedanjo situacijo: pomanjkanje dela in so vsled tega vztrajali trdovratno na svojem stališču, da so sedanje mezde zadostne. Tudi se je diktatorsko ponovno uvedel sistem brez odpovednega roka. Upamo, da pride kmalu čas, ko Zveza industrijcev ne bo mogla več diktatorsko nastopati. Stavbinski delavci! Vaša moč je še slaba, ali ste vsi organizirani? Pripravljajte se za bodoči boj in vstopite v organizacije. NSSZ ima svoj odsek stavbinskih delavcev. Tu je za vse neorganizirane prostor. Organizirajte se!
Izredni občni zbor NSSZ se je vršil dne 31. avgusta v Litiji. Izvoljen je bil nov odbor. Podrobnosti radi pomanjkanja prostora prihodnjič.
Mladinski vestnik.
t Rudolf Bučar. Nenadne smrti — zadela ga je kap — je umrl brat Rudolf Bučar, zlatarski pomočnik tvrdke »Brata Knez« v Gaberju pri Celju, rodom Ljubljančan v 19. letu starosti. Blagopokojnik je bil vnet član »Bratstva Celje* in »Sokola«. Celjsko »Bratstvo« toži z izgubo brata Bučarja za 3. žrtvijo nemile smrti v teku 14 dni. Pogreb je kljub deževju jasno pokazal, kako je bil pokojnik priljubljen v krogu svojih bratov v društvu in tovarišev v delavnici. Ob grobu se je poslovil od njega br. Dobovišek v imenu narodno-soci-jalistične mladine. Dragi nam brat Rudolf, zdrav in že tudi mrtev moral si v prerani grob — težko pogrešan v odboru »Bratstva« a nenadomestljiva izguba — močna opora — svoje prežalostne matere. Naj Ti bo zemljica lahka, blag Ti spomin! Težko prizadeti materi in sorodnikom iskreno sožalje!
Redna predavanja »Bratstva« v Celju
se prično 15. septembra t. 1., na kar že danes opozarjauo vse brate in sestre — člane ter somišljenike in prijatelje narodno-socijalistične omladine.
Tedenske novice.
15 letnica žalostnih dogodkov v Ptuju.
8. septembra bo poteklo 15 let, odkar so v Ptuju očlto izbruhnile sovražnosti med zavednimi Slovenci in nemčursklml hajlovcl, ki so Imele za posledico, da je potem 13. septembra 1908 v Ljubljani tekla kri, da sta padli narodni žrtvi Lunder In Adamič pod krutostjo avstrijske soldateske.
Ciril In Metodova družba je dala tedaj pred 15. leti s svojo skupščino, ki se je 8. septembra 1908 Imela vršiti v Ptuju, Impulz narodnemu prebujenju. Danes razumemo, zakaj je bilo takrat pred to nedolžno skupščino avstrijske Nemce strah! Danes nam je jasno, da so se ti ljudje dobro zavedali, da preti Avstriji In njeni dinastiji polom ravno od zatiranih Slovencev. Zato taki nastopi! Hoteli so nas pobiti kar takrat In, ker ni šlo, je morala Izbruhniti svetovna vojna. »Srbijo proč, da ne bo tam zaslombe avstrijskim Slovencem!«---------
Spomini na te dogodke so nam sveti in morajo ostati sveti! 8. september naj bo naš praznik!
Clrll-Metodova družba pa nam naj bo nekaj vzvišenega, oklenimo se Je, podpirajmo jo, ona je bila naša voditeljica!
In letos se svršl ta dan zopet velika skupščina Ciril Metodove družbe v Ptuju v znamenju proslave 15 letnice pravega narodnega probujenja.
Dolžnost vseh Slovencev je, da ta dan dostojno počastimo! To je tudi dolžnost našega delovnega ljudstva, ki mu ta družba ščiti deco, predvsem dolžnost nas, narodnih socljallstov!
Velika skupščina Ciril-Metodove družbe
se vrši 8. t. m. v Ptuju s sledečim programom:
1. Ob 10. uri dopoldne sprejem gostov na kolodvoru.
2. Ob 10.30 zborovanje CMD v zg. dvorani Narodnega doma.
3. Ob 12.30 skupen obed v Narodnem domu.
4. Od 15. ure naprej ljudska veselica v mestnem parku.
Šotori, v katerih strežejo narodne dame, narodna godba, vedeževalke, ki prerokujejo srečo, zaročne posredovalnice itd., itd. bo pripomoglo k temu, da udeležniki v prijetni zabavi za nekaj uric pozabijo vsakdanje križe in težave. Jed in pijača izborni, cene zelo zmerne.
Vstopnina za odrastle 3 Din. za otroke
1	Din.
Kdor želi prenočišče v noči od 7. na 8. september ali v noči od 8. na 9. september ali skupni obed, naj to javi odboru CMD podružnic v Ptuju. — Odbor. —
Tudi junaki. V Narodnem domu se večkrat zgode razni čini junaštva, le žal, da se junaki vselej skrijejo. Te dni so razbili šipo pisemskega nabiralnika pred tajništvom NSS. Gospodje junaki, pridite v tajništvo po priznanje. Živeli, taki smrkavi junaki!
Od stopnje do stopnje. Vrhovni šef »jutrovskega« anončnega zavoda »Aloma-Company« in vse tamošnje Wranglove plakaterske armade je postal znani živino-zdravnik Adolf Ribnikar. — Od mestnega tržnega nadzornika je prišel do poverjenika za socijalno skrbstvo; od poverjenika za socijalno skrbstvo do šefa oddelka za socijalno skrbstvo; od šefa oddelka za socijalno skrbstvo do državnega »penzijone-ra« in so... urednika »Jutra«; od »penzijo-nera« in sourednika »Jutra« do zasebnika; od zasebnika do šefa plakaterskega zavoda. — Pa naj še klerikalci trdijo, da jutrovcl niso vsestransko uporabljivi!
Vojno odečna radionica. V najkrajšem času bo začela obratovati v Zagrebu »Vojno odečna radionica«, ki je bila prenešena v Zagreb iz Vevč. Delo se bo' izvrševalo na državnih strojih in se bo plačevaJo' po kosih. V delo se bodo sprejemale tudi civilne osebe. Reflektanti naj se zglase osebno al! pismeno v Jelačičevi vojašnici, Iliča štev. 207 pri upravi omenjenega zavoda.
—	Čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina et Ko., z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na drobno in debelo v Ljubljani, Breg 20 in Aleksandrova cesta I,
Gospodarstvo.
Koliko Je vreden dinar?
Prejšnji Ta teden teden dinarjev
100 švic. frankov stane 1720'— 1727'5 100 franc, frankov	„	540’—	535'—
100 laških lir	„	400-5	410-—
100 čeških kron	„	282-5	280-—
100 nemških mark	„	0-00085	0-0016
100 poljskih mark	„	0-03956	0-0397
100 avstrijskih kron	„	0-13375	0 1348
100 ogrskih kron	„	0-53	0 40
100 bolg. levov	„	91-16	95-—
100 dolarjev	„	9375-—	9450-—
100 angl. funtov	„	43000-—	43600'—
Razpredelnico čitajte tako: Kdor hoče kupiti n. pr. 100 ogr. kron, mora dati zanje ta teden Din 0.53, pri tem ko bi bil plačal prejšnji teden Din 0.40.
Curiška borza.
4.	septembra 29. avgusta švicarskih frankov 100 dlL r' je stalo 5.90	5’825
100 franc	frankov	„	31-27	3175
100 laških	lir	„	23-60	23-97
100 čeških	kron	„	10 50	16-30
100 nemških mark „	0-00004 0 000083
100 poljskih „	„	0 0023	0-0023
100 avstrijskih kron	„	0-0078	0 00783
100 ogrskih „	„	0'03	0-031
100 bolg. levov	„	5-30	5 50
100 dolarjev	„	553-—	454-25
100 angl. funtov	„	2517’— 2520’—
Kdor je	hotel	4.	septembra kupiti	na
curiški borzi	n.	pr.	100 ogr. kron, je moral
dati zanje 0.03 švic. frankov; pred enim tednom je stalo 100 ogr. kron 0.031 švic. frankov.
THE HEX Go., Ljubljana
Gradišče 10. • Telefon St. Z6B Int. Usnjeni papir Joreshln"
(nadomestek za voščeni papir).
Tajinstoeni morilec deklet.
(Pravica ponatisa pridržana.)
(Nadaljevanje.)
»Jaz ne vem ničesar — prav ničesar,« reče po daljšem presledku s komaj slišnim glasom. »Jaz — jaz, oh, kako mi je slabo — joj kako mi je hudo —«
»Ne hlini se!« reče Jak rezko. »Mene ne moreš prekaniti. Ali hočeš sedaj govoriti
Glavo nagne nazaj, kot da čuti; da vsak Mp pade v nezavest, ali ne?«
»Ah — gospod — gospod!«
»Boš sedaj govorila?«
»Milost, milost, jaz ne vem prav ničesar. — Sem pač morala v sanjah kaj takega sito riti.«
»Protidokazov nimam,« reče zaničljivo mož s krinko in jo spusti iz rok. »Saj pa tudi nimaš niti najmanjšega povoda, da bi se jezila name. In ker te smatram za prenapeto osebo, hočem zaenkrat verjeti, da si se v stanju popolne nezavesti — danes ponoči z bodalom v roki priplazila k moji sobi.«
S prežečim pogledom motrijo Elizine temne oči zagonetnega moža. Prav oddahne si po teh besedah. On tega ne zapazi.
»Hočem živeti v tej veri,« nadaljuje s povdarkom. »Pazi, da ta vera ne postane omahljiva. Z menoj se ni šaliti, to sama najbolje veš.«
Deklica se navidezno zopet vda svojemu otopelemu brezčutju.
»Ali mi ne moreš odgovoriti?« zarohni nad njo mož.
Proseče dvigne roki k njemu. Taka kot sedaj, ko proseče upira svoje oči v njega, je bolj podobna ljubkemu, nedolžnemu otroku kot brezsrčni, častihlepni ženski, zmožni najhujših zločinov. Pa saj je prava umetnica v hlinjenju.
Mož s krinko upira svoj pogled v njo, kot da hoče brati, kaj je napisano na dnu njene duše. Še enkrat svarilno reče:
»Čuvaj sc! Zadnjikrat te opominjam. 2e večkrat sem te moral svariti, to se ne sme zopet ponoviti!«
Nato odpre vrata in odide.
Eliza posluša, dokler ni več čuti njegovih korakov, nato pa zmagoslavno' poskoči.
»Bedak,« šepeče. »V resnici se je dal premotiti. Seveda, najraje bi me b'il spodil, pa se boji, da ga izdam. Hahaha — smrtne obsodbe noče in ne more izreči nad menoj. Kajti Jim bi v tem slučaju naravnost zbesnel. — Včeraj se mi moj načrt ni posrečil. Zvijačna Bessv me je zasledovala. No, ko bo on mrtev, potem gorje ji, tudi ona mora umreti!«
Medtem je mož s krinko že v svoji sobi. Tu že najde Edvarda, ki čaka nanj. Z nekaj besedami' mu pove nočni dogodek.
Edvard se prestraši. Nehote vzklikne:
»Podla ženska vas je hotela umoriti, gospod!«
»Mogoče, dasi sli ne morem misliti iz kakih motivov je hotela to storiti.«
Edvard molči. Cela zadeva je seveda tudi njemu nejasna;
»Napram Elizi moram biti prizanesljiv, kajti Jlim mi je zvest drug. Pa je tudi mogoče, da se je Elizi nenadoma omračil um in da je v tem stanju tako ravnala.«
»Ali nočete deklice vsaj odstraniti iz hiše?« vpraša Edvard tesnobno.
»Ne, to bi moglo povzročiti (izdajstvo.«
Mladi mož nato nič ne odgovori. Mož s krinko pa dozdevno še en hip razmišlja. Potem pa se hitro obrne k Edvardu rekoč:
»Ukrenite vse potrebno, da bo Terror pripravljen za dolgo vožnjo. Odpraviti se (imamo na daljše potovanje!«
Edvard gleda tajinstvenega moža. Iz njegovih oči je čitati skrb in nemir izražajoče vprašanje.
»Ljubi Edvard, popolnoma vas razumem! Odslej naj nas spremljata vaša nevesta in Molly Gordon na vseh vožnjah. Ali vam je tako prav?«
»Tisočera hvala, gospod!«
»Prav nikake zahvale, ljubi Edvard. Jaz sem tisti, katerega veže sedaj dolžnost napram Bessy. Vse hočem storiti, kolikor je seveda meni mogoče, da bo vaša ter sreča in usoda vaše bodoče žene čim po-poliejša in kar najbolj sijajna.«
Zopet se hoče mladi mož zahvaliti, toda maskiranec mu to zabrani.
»Vaša zvestoba in udanost mi je tako dragocena, da jo zamorem s tem, kar vam naklonim, lei površno nagraditi. Moj prijatelj ste, ljubi Edvard, in kmalu boste imeli priliko spoznati, da moje besede niso prazen odmev.«
»Naša pot gre sedaj na Škotsko!« nadaljuje takoj. »Spravite nekaj zlata, ki smo ga rešili iz Britanije, na Terror. Kaj se ima zgoditi z njim, bom potem odločil. Petde-settisoč funtov šterlingov bo zaenkrat zadosti.«
Edvard se prikloni.
»Tako torej, moj prijatelj. Sedaj pa morete obvestiti svojo nevesto in gospodično Gordon, da se pripravita za dolgo potovanje. Jutri zjutraj se odpeljemo. Podnevi ni opaziti električne luči, če se vozimo globoko v Temzi.«
»Da, gospod!«
»Odslej naprej me ne nazivajte več gospod, dragi Edvard. To bi mi ne bilo po volji, ker vam popolnoma zaupam.«
Mladi mož skoro ne more zaupati svojim ušesom, ko sliši, kako visoko ceni zagonetni mož njegovo zvestobo.
»Ali hočete to hišo pustiti popolnoma samo?«
»Ne, Edvard. Eden mojih drugov, zelo zanesljiv mož, ostane doma. On bo na vse pazil, kajti on ni eden tistih, ki bi bil zmožen vohunstva.«
»Oh, to je najbrže tisti, ki je privedel semkaj gospodično Gordon?«
»Čisto prav, Edvard.«
Mladi mož se po teh besedah umiri. Saj pozna moža.
Ali se je ob škotski obali potopil kak parnik?«
»Ne, Edvard. Topot ne gremo iskat potopljenih zakladov, marveč bomo pluli s Terrorjcm po reki Tay navzgor. Ta reka je daleč navzgor plovna, in bomo s ponornico dospeli globoko v notranjost pokrajine. Ko dospemo do točke, kjer reka ni več plovna, naj čaka Terror do mojega povratka. Vsekakor bo pa poteklo več dni, preden se zopet vrnem.«
Odgovorni urednik Anton Brandner.
Izdaja konzorcij »Nove Pravde«. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani
Lečnik Anton
urar in juvelir
Celje, Glavni trg.
Gradbeno podjetje			
in	g. DORIC in DR06.		
Liubijana,		Bohoričeva	20.
I\?AN JčLAČIN, Ljubljana
Uvoz kolonijalne in špecerijske robe
Tvrdka ustanovljena leta 1888.
81
-	
Anmanta haritta	in mira
II Ul.Z.Z0.1.
Pisarna: CELJE, Aleksandrova ul. 4.
Najvišje obrestovanje vlog na hranilne knjižice in v tekočem računu brez vsakoršnega odbitka. Hranilne vloge vezane na daljše odpovedne roke in večji vezani zneski se obrestujejo po dogovoru. Poštnohranilniške položnice so na razpolaganje. Posojila pod ugodnimi pogoji. Eskomptiranje povzetij in trgovskih računov. Uradne ure vsak delavnik od 8. do 12. In 114 od 2. do 6. ure popoldne.
■»■BHHnnHKHaSfflKRSUBaiMBMlig'
S Za vsa pleskarska dela, lakiranje voznib koles 5 g v ognju in lakiranje avtomobilov se priporoča «
f Tone Malgaj [
Ljubljana 74 S 1 Kolodvorska ulica št. 6. S
I. JAX & SIN
Ljubljana, Gosposvetska cesta
priporoča svojo bogato zalogo:
Pisalnih strojev „Adler“
91 Šivalnih strojev
za rodbino In obrt.
Dvokolesa:
Styrla, DUrkopp, Oroino kolo (Waffenrad) Ceniki zastonj In franko
Po CII-
dovito nizkih cenah kupite letos
za zensko in sukno za moške obleke, kakor tudi vso drugo manu-fakturno robo v veletrgovini R STERMECKI, Celje. Tr" govci engros cene. Radi splošnega po" manjkanja denarja treba povsod štediti ter jo dolžnost vsakega da se pelje v Celje in poiskusi enkrat kupiti v veletrgovini R. STERMECKI.-
JOSIP PETELINC |
• Ljubljana, Sv Petra nasip 7	*
j. (blizu frančiškanskega mostu). 37 S J Kravate, srajce, palice, potrebščine za 2 J šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje. 2 •••••••••••••••••••••••••••■•a ••••••••••••
■ A A ▲ k A A A AA ▲ A AAA A ▲▲ A A A L A ▲ k A Aj
4
■4
<
Došlo! Došlol
I Češka sukno
l ►
t ►
t ►
t
hlačevina, modrovina! Velika iz- ^ bira raznovrstnega perila, plete- £ nin jopic, nogavic itd. Vse to ► kupite po znižanih cenah v t
manufakturni in modni ► trgovini
Miloš Pšeničnik,
Celje, Kralja Petra c. 5.
Cene nizke! Postrežba tožna1 i
E
►
E
\
l
d. d.
— v Ljubljani "	___
prodaja
premog iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemsM premog in koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno la čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brokete.
Naslov:
Prometni zavod za premog, d. d., centrala v Ljubljani. Hlobteva testa 15/11.
90
	
TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA
| podružnice; | l|"||	Šelenburgova	ulica	štev. 1.
_	Kapital	in	rezerve	Dinarjev	17,500.000"—
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
Brzojavi: TRGOVSKA. — ■ ■ —	Telefoni:	139,146,458.
Maribor Novo mesto Rakek
Slovenjgradec Slovenska Bistrica
EKSPOZITURE:
1
Konjice
Meža-Dravograd Ljubljana (menjalnica v Kolodvorski ulici) 83
"S |U|saw *euei|qnfi J g tflCjJLlI M MUH	O eujAoBJi e>|$fp>|ajuo}g	|
•••••••• m—m——	•*•**•••	•••• •••• NNNe«aaNMMMMNM	®	™	S ^	— ——— ——— ——aaee ———— aaeteeee ——— ———— ———	I