170 ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 • 1991 želi. Taka razprava bi bila v tem trenutku resnično potrebna. Najbrž mu kaže pri­ trditi, bralca pa opozoriti, da mu bo branje knjige omogočilo tudi razumevanje neka­ terih dogajanj v sodobnem času. L u d v i k C a r n i B o ž o R e p e , Obračun s Perspektivami. Ljubljana : Znanstveno in publicistič­ no središče, 1990. 102 strani. (Zvezki 5). Resnejša historiografska dela za čas zgodovine Slovencev od zadnje vojne dalje so bila do sedaj prava redkost. V obdobju hitrih političnih sprememb v zadnjem času pa se hkrati bistveno povečuje število historiografskih del iz povojne zgodovine. Tako je bila 19. novembra 1990 v prostorih Društva slovenskih književnikov predstavljena knjiga Boža Répéta Obračun s Perspektivami, ki jo je izdalo Znanstveno in publici­ stično središče, javnosti sicer bolj znano po starem imenu Marksistični center. Na začetku knjige je v rubriki »namesto osebne izkaznice« označena »glavna oseba« knjige — revija Perspektive. Izhajala je v letih 1960—1964, nato pa je bila po 37. številki s partijsko akcijo ukinjena. Temu sledi kratek izvleček iz recenzije dr. Ma­ tjaža Kmecla, nato pa delo Obračun s Perspektivami, razdeljeno na 17 poglavij. Ob koncu knjige je Božo Repe dodal še indeks imen z navedbami tedanjih funkcij in za­ poslitev tistih javnih in kulturnih delavcev, »ki so bili v neposredni povezavi z obrav­ navanim dogajanjem« (str. 96). Knjiga temelji predvsem na arhivskih virih bivšega Zgodovinskega arhiva cen­ tralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, ki je danes že del Arhiva Slovenije. Zato so bistveno bolje označeni odnosi vodilne partijske strukture do revije ter odnosi posameznih političnih delavcev med seboj, slabše pa razmerja med ljudmi znotraj uredništva Perspektiv ali odnos revije do svoje predhodnice Revije 57. Pri orisu te problematike se je avtor naslanjal na spominske vire nekaterih soudeležencev afere (Jože Pučnik, Andrej Inkret, Taras Kermauner). Nekoliko preseneča dejstvo, da od novejše literature avtor ni upošteval zbornika pričevanj Oder 57 (Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega 103, Ljubljana 1988). Za omenjeno gledališče namreč avtor sam navaja misli Andreja Inkreta, da je bil Oder 57 »nekakšna dramska in igralska podružnica revije« (str. 77) in je zato možno v knjigi Oder 57 najti veliko navedb in misli o reviji Perspektive. Delo Boža Répéta posega v čas prve polovice šestdesetih let, nekako od polemike med Dušanom Pirjevcem in Dobrico Cosićem v letu 1961 pa do ukinitve Perspektiv sredi leta 1964. Gre za čas dokaj burnih dogodkov na kulturnopolitičnem prizorišču. Avtor je označil različne stopnje odnosa oblasti do revije in vzroke, ki so partijo pri­ peljali do sklepa o ukinitvi revije. Repe začenja delo z odmevi polemike med Pirjev­ cem in Čosićem v reviji Perspektive ter nadaljuje s prvo partijsko analizo revije v začetku leta 1962, ki v delu Perspektiv še ni našla nikakršne nevarnosti ali sovražnosti do socialistične oblasti. Takšna ocena je veljala do jeseni 1962, ko je partija prvič omenila potrebo po izdajanju nove revije za marksistično teorijo (bodoča Teorija in praksa). Februarja 1963 so bile že izrečene resnejše kritike na račun uredništva Per­ spektiv in njihovega dela, s konkretnejšo akcijo pa slovensko politično vodstvo kljub zahtevam iz Beograda še ni začelo. Sredi leta 1963 so postale Perspektive največji pro­ blem kulturne politike, ocene o antirežimovstvu in pomanjkanju marksistične koncep­ cije pa so dale vedeti, da bodo potrebne na področju revialnega tiska večje spre­ membe. Vodstvo nad akcijo je prevzel Stane Kavčič, ki je bil septembra 1963 imeno­ van za predsednika ideološke komisije CK ZKS. Njegov prvi poskus je bil v pogovoru 7. delom uredništva Perspektiv januarja 1964 doseči ustrezno programsko preusmeritev koncepta revije. Neuspeh pogovora je od oblasti zahteval ostrejših ukrepov. Spomladi 1964 je bila revija s strani partije »obtožena«, da zagovarja večpartijski sistem. Na seji izvršnega komiteja CK ZKS 28. aprila 1964 je najprej Edvard Kardelj ostro kri­ tiziral celotno situacijo na slovenskem kulturnem prizorišču, za njim pa je Stane Kav­ čič predlagal ukinitev revije. Maja 1964 je bila revija ukinjena, dva od sodelavcev, Jože Pučnik in Tomaž Šalamun, pa aretirana. Božo Repe pa tu ni končal svojega dela, temveč je orisal še reakcije ljudi na uki­ nitev revije ter ob koncu dela v poglavju »Beseda, dve o družbeni vlogi Perspektiv« analiziral pomen revije. Poudaril je predvsem dve komponenti — spoznanja precejš­ njega dela družbeno kritične inteligence, »da je sistem in vladajočo strukturo zelo težko načenjati ,od zunaj', z generalno kritiko sistema«, ter po drugi strani »izkušnjo politike, da z javnostjo ni več mogoče manipulirati, ker to lahko postane kontrapro- duktivno« (str. 94). Čeprav je v knjigi orisana predvsem kulturnopolitična situacija, pa delo posega tudi na ostala področja življenja in nam nudi lep prerez delovanja oblasti v totalitari- stični družbi. Tako se npr. bralcu porodijo zanimive misli o pravnem sistemu, ko pre­ bere podatek, da je oblast najprej nastopila z določenimi administrativnimi in policij- Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 45 . 1991 . 1 171 skimi ukrepi, nato pa ugotavljala, da pravno niso povsem utemeljeni in da je »težko skonstruirati pravno odgovornost« (str. 73). Po drugi strani je zanimivo še obkladanje nasprotnikov oblasti z raznimi vzdevki. Tako kot ostali nasprotniki povojne slovenske oblasti so bili tudi sodelavci Perspektiv obtoženi, da so nosilci reakcionarnosti ter be- logardistične mentalitete, pa čeprav je šlo za mlade ljudi, ki vojne niso doživljali tako kot oblastna struktura. Pri tem je zanimivo še navezovanje na aktualno politično situ­ acijo. Tako je bil v vojnih in prvih povojnih letih kulturni delavec, ki ni bil po meri partije, »trockist«, po letu 1948 je bil »informbirojevec«, leta 1954 »djilasovec«, leta 1964 pa naj bi pri sodelavcih Perspektiv našli celo sledove »prokitajstva« (str. 71). Iz knjige Obračun s Perspektivami lahko razberemo še marsikatere podrobnosti. Na primer to, da moramo vlogo in pomen vsakega politika ocenjevati po besedah in dejanjih iz časa dogajanja, ne pa ocenjevati zgolj besed (odstavljenega) politika deset­ letja kasneje. Tako se nam pri tem delu odpira vprašanje v zvezi s Stanetom Kavči­ čem, ki je v kavarniških pogovorih deležen zelo različnih ocen. Potrebno je glasno povedati, da je bil Kavčič v politični problematiki zelo »ortodoksen« in da se je nje­ gova »-liberalnost« močneje izražala le pri gospodarskih vprašanjih. Sicer pa bo lahko do lastnih ocen o omenjenih vprašanjih prišel vsak bralec sam. Knjižica sploh ni predebela, Repetov jezik pa je »publicistično« tekoč in razumljiv, tako da bo lahko bralec Obračun s Perspektivami prebral v enem mahu. A l e š G a b r i č Dve domovini — Two Homelands. Razprave o izseljenstvu — Migration Studies, 1. Ljubljana : Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU, 1990. 416 strani. Inštitut za slovensko izseljenstvo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti se je razvil iz Študijskega centra za zgodovino slo­ venskega izseljenstva in ima danes že kar bogato predzgodovino. V 80. letih je uspe­ lo v okviru Inštituta zaposliti več strokovnjakov z raznih področij (zgodovina, socio­ logija, etnologija...) in njegova dejavnost se je pričela kazati tudi navzven s pričet- kom izdajanja zbornika Dve domovini — Two Homelands. Misel o ustanovitvi po­ sebne znanstvene revije za izseljeniška vprašanja se je med sodelavci Inštituta poja­ vila ob koncu leta 1987 in sedaj je pred nami prvi letnik zbornika, ki naj bi izhajal občasno in družil slovenske ustanove in posameznike, ki se doma in v tujini ukvar­ jajo s slovenskim izseljenstvom. V prvem letniku sodeluje s svojimi prispevki kar 20 avtorjev. Posebnost zbor­ nika je dvojezičnost, saj je del (18) prispevkov pisanih slovensko z angleškim povzet­ kom, del (7) pa v angleščini s slovenskim povzetkom. V uvodnem delu beremo misli glavnega urednika Andreja Vovka in kratko zgodovino Inštituta za slovensko izse­ ljenstvo izpod peresa Brede Čebulj-Sajko. Ze v 60. in 70. letih je bilo opravljeno pre­ cej dela s tem, ko so se posamezniki lotevali npr. bibliografije slovenskega izseljen­ skega časopisja (Bajec), pregleda arhivskih virov za vprašanje izseljenstva (E. Umek), statističnih podatkov o izseljevanju (2. Sifrer); organiziran je bil simpozij ob 30-let- nici smrti L, Adamiča itd. Leta 1982 je nekdanji Center prerasel v Inštitut, ki je dobil prve honorarne sodelavce, 1983 pa je tudi formalno postal osrednji slovenski do­ kumentacijski center za zbiranje arhivskega gradiva o slovenskih izseljencih. Osnov­ ni cilj Inštituta kot znanstvene ustanove je prikaz zgodovine našega izseljenstva od začetkov do danes. Poleg stalnih ima danes Inštitut tudi številne sodelavce doma in v tujini. Uvodnemu delu sledijo razprave in članki. Najprej Ferdo Gestrin primerja izse­ ljevanje Slovencev v 19. in 20. stoletju z manj znanim izseljevanjem Slovanov z da­ našnjega jugoslovanskega ozemlja v italijanske dežele od zgodnjega srednjega veka do začetka 19. stoletja. Ugotavlja mnoge podobnosti tako glede vzrokov migracij (rev­ ščina, iskanje boljših življenjskih pogojev, politični vzroki, beg pred preganjanjem), glede asimilacije, ki je bila tudi v starejšem obdobju močno prisotna, dalje glede delovnih mest, ki so jim bila v novih deželah na razpolago (to so predvsem nižja delovna mesta v mestih in na podeželju). Podobno kot danes so tudi tedaj izseljenci organizirali posebne skupnosti, ali pa jih je organizirala cerkev. Zelo poglobljeno, kar na 40. straneh, nam na osnovi študija objavljenih statističnih virov VZado Valen­ cia predstavi izseljevanje Slovencev od 19. stoletja do druge svetovne vojne. Govori o vzrokih in vrstah migracij, o starostni in poklicni strukturi izseljencev, o izselje­ vanju v evropske države in Ameriko ter objavlja številne statistične podatke. Polonca Cesar-Nedzbala v prispevku Rajska dolina prikazuje nastanek, obstoj in konec slovenske katoliške kolonije, ki jo je osnoval duhovnik Peter Josip Jeram v severni Kaliforniji. Avtorica je sama obiskala območje Rajske doline (The Valley of Eden), napravila več intervjujev z izseljenci, preštudirala pa je tudi ohranjene pisane in tiskane vire. Tako nam je predstavila ne samo eno slovenskih naselbin, ki naj bi