Sianovska organizzacifa JVU Iz druStev = JUU — SRESKO DRUŠTVO KAM- NIK obvešča članstvo, da znaša članarina po sklepu skupščine z dne 24. oktobra t. 1. din 17'— pdnosno 9'—, pričenši s 1. nov. 1936. Vsi člani so prejeli te dni »Pravila« v slovenskem prevodu, ki veljaio 3 din, kateri znesek naj se nakaže s prihodnjo članarino vred društvenemu blagajniku. — Uprava. Poroiiia + JUU — SRESKO DRUŠTVO DRA- VOGRAD je zbprovalo v sobotp, dne 21. novembra 1936. v šoli na Breznu. Navzočih: 48. Pred zborovanjem se je vršila žalna komemoracija za tov. Martp Mrakovo. Nato je tov. predsednik otvoril zbprovanje in prešel na dnevni red. Na ppdiagi njegpvega ooročila so se napravili sledeči sklepi: V podporni fond vplačuje vsak član pu 2 din. poročene učiteljice pa no 1 din od 1. novembra 1936. dalje. Nabrana vsota ostanc pri društvu. Za Učiteljski pokret se prispeva 50 din. Za pristop k Učiteljski tiskarni se naj razvije osebna agitaciia: V slogi je mpč, zato podprite našo največjo gospodarsko ustanovo, kajti z njeno osamosvojitvijo stvorite »temelj moči naše organizacije in učiteljskemu stanu«. Na zborovanju je podnisalo pristonnieo učiteljev (-ic) kot zadružniki »Učiteljske tiskarne« 17 članov in članic. Refcrent za šolo in prosveto, tov. Šebart Franjo, je predaval o temi: Navajanie učencev k svobodnemu šplskemu delu, s posebnim ozirom na elementarni razred. Predavatclj jc novodobno šolsko dclo v elementarnem razredu psihološko utemeljil ter podal kratek pregled o delu v svojem razredu. Naziv »svobodno potekajoče šplsko dekx< je Gaudigova tcrminologija. V elcmentarnem razredu še ne moremo govoriti o kakem svobodnem delu. Na nižji stopnji lahko govorimo samo o različnih načinih samodejavnosti. Svobpdno delo nam naj bp končni smoter na višji stopnji. Najvažnejše delo pri navajanju k samodeiavnosti jc sistematično šolanje otrokove ooazovalne sposobnosti — torej delo na neposredni resničnosti. Paberki iz posameznih poglavij referata 1. Uvod. V uvodu je predavatelj podal bistvp novpdobnega ppuka, pri katerem ne smemo pozabiti dejstva, da se tudi v delovni šoli ne more žeti, ee se ni prej sejalp. Pri navajaniu k samodejavnosti moramo torej vedno računati z dolgotrajnim sistematičnim delom. 2. Šola in življenje. Namen šole je vedno le ta, otrpka pripravljati na življenje odraslih. Mi bi mladino ogoljufali marsikaterih vrednot, če bi jo pripravljali samo na tp življenje. Doraščajoča mladina živi čisto svpje življenje. Šola sama pa tudi prganizira svojevrstno življenje — šolsko življenje. Tu je treba opozoriti na sampdejavno pripravo šolskih in razrednih slavnosti. 3. Dresura - intelekt. Stara špla je najbolj grešila v tem, da je otrpke oreveč dresirala. Premalo, ali skpraj nič ni uppštevala otrokove iznajdljivpsti, ki je v pravem pomenu besede biološki uspeh intelekta. 4. Delovni potek. Otto Scheibner razdeli potek dela na slcdeče stopnje: a) Postavitev cilja. b) Sestavi sc načrt potrebnih delovnih srcdstev, ki se jih pptem pripravi. c) Izvršiti je treba posamezne delovne korake in te obdržati v medsebojni zvezi. d) Izid dela se kontrolira. včleni in uporabi. 5. Strnjeni ppuk v elementarnem razredu. V elementarnem razredu mpra tvpriti središče vsega šolskega dela domovinskp - živ-  ljenjski ppuk, ki je tore j realni nosilec strnjenega pouka. 6. Domovinskp - življenjski ppuk. Kaj je otroku domovina? Šestletnemu otroku je domovina ljubezen do živali in rastlin, vernp oosnemanje dejavnpsti odraščenca, ljubezen do veselega, grptesknega, zvenečega in šegavega, njegova nagnjenost k pravljienemu in taiinstvenemu ter pposebljenju vseh dogodkov. Domovina so ptrpku njegpve igrače in njegovp vsakdanje življenjc z vsemi veselimi in žalostnimi dogodki. 7. Pripovedke in pravljice. Tudi pripovedka — pravljica nudi ptrpku življenskp situacijo ter vse tp, kar je otroku »domovina«. Mnogpkrat nam torej kot izhodišče za domovinsko-življenjski pouk lahko služijo pripovedke in pravljice, n pr. pri naravnih nojavih, ki jih otrok sicer ne bi opazil, na pr. »Veter na delu«. 8. Čitanje. Otrok naj čita povsod in kjerkoli. Čitanje rnora biti vedno v zvezi z domovinsko-življenjskim poukom. Da otrok čimprej pride do simultancga razumcvanja bcsedne slike, so potrebne raznolikc sistcmatične vaje, prcdvsem pa delo na stavnici, ki bi je ne smela pogrešati npbena šola. 9. Pisanje. Stari narodi so pisali s klini, rastlinskimi stebli na voščcne plošče in še nedavno so ljudje uporabljali gpsja peresa, s katerimi so pisali na pergament. Od 2. polovice XIX. stoletja je splošno v rabi jeklcno pero. Ves ta zgodovinski razvoj bi moral preživeti vsak otrok. Zaradi tega bi morali v elementarnem razredu uvesti redis pero, ki je naravnp nadpmestilo za gosje pero. 10. Risanje. Potreba po grafičnem udcjstvovanju nastane pri otroku v predšolski dobi, brez ozira na nadarjcnost. V tem lctu pa (9—13 let), kp se otrok preorientira iz pravljice, tedaj tudi opusti poizkuse v naravnem risanju. Spontano nagnjenje otrpka k risalni umetnosti zelp zgodaj usahne. Zaradi tega so tudi že v elementarnem razredu pri risanju potrebne sistematične predvaje.. 11. Računstvo. Pestalozzi pravi: Otroci naj se predvsem naučijo delati — tp naj velja tudi za računski pouk. Vse vaje in uoorabne nalpge naj izhajajo iz domovinskoživljenjskega pouka. 12. Delo na posredni resničnosti — na sliki. Pri zopetnem spoznavanju predmetov na sliki odločuje obris — ne pa barvni tpn. Pri ooazovanju slike moramo razlpčevati intelektualno razumevanje slike in estetsko prespjanje. Pri intelektualnem razumevanju slike razločujemp več stopenj. Ppsebnost druge stppnje (4.—8. leto) pa je v tem, da vnliva na otroka pravilnp zppetno spoznani nredmet fantazijsko. Otrok se zaradi tega zelp rad peča s slikp ter s pomočjp te zelo lahko sanipstojno pripoveduje. Nujna pptreba ilustracij je baš v elementarnem razredu s tem psihološko dokazana (Neumann). 13. Socialno zadržanje otroka. Pet- do šestleten otrok je zelo nagnjen podrediti se željam drugih ljudi. To je v zvezi z razvojem dplžnostnega čuta. Otrok postane zelo lahko vzgojljiv. Učitelj v elementarnem razredu ima torej pri jačanju spcialnega čuta zelo lahko nalogo, če pravilno in v dovoljni meri upošteva vzgojni moment. 14. Zmožnpst učenčeve samostojne kritike. Vzgajanje h kritičnemu mišljenju jc potrebnp z pzirpm na to, če pomislimo, kplikp milijonpv ljudi avtpritativno in brez vsake kritike sledi različnim časopisom, knjigam, strankam, kastam, govornikpm itd. Vzgajanje h kritičnemu mišljenju je tudi potrebnp, če pomislimo, kplikp tisočev ljudi zaradi svpje nezmožnosti v kritiziranju ovira svoje in tuje ustvarjalne sile. Za uspešnp vzgpjo je najvažnejše, da otroka navajamp na pozitivno samokritikp. 15. Notranja Prganizacija učiteljstva. Oe hočemo govoriti o kakem uspešnem navajanju k samodejavnosti, se bo to navajanje moralp vršiti na vseh stppnjah ppuka. Prvi predpogpj za to uspešno delp je tesna povezancust med učiteljstvom ene šple, kakpr tudi med učiteljstvom različnih šol. Uradne konference so bolj formalnega značaja. Saj nam že beseda »uradne« sama pove, da te ne morejp biti uspešno gibalo za izpppolnitev na psihplpško pedagpškem polju. Učitelj 'ppsameznik prav malp zmore. Saj vsakega tpvariša odlikujejp različne sppsobnosti, ki bi jih lahko nudil skupnpsti. Navadnp se tovariši med sebpj sploh ne družijo, temveč iščejp družbc v neučiteljskih vrstah. Na šestrazrednici je šest tpvarišev z različnimi sppspbnostmi, toda največkrat, žal, tudi z različnimi interesi. S svpjimi sppsobnostmi bi se torej lahkp večstranskp ppzitivnp udejstvpvali, vendar pa bi moral biti vsem skupen interes — dvig šple na psihološkem in pedagoškem pplju. Učitelj s pomanjkljivim znanjem psihologije, je kakakor človek brez npge, ne mpre uspešno hpditi po ppti v bpljšo bpdočnpst. To sp glavne misli, o katerih je referent v svpjem referatu izčrpno razpravljal. Učiteljstvp je izrazilo željp, da tpvariš Šebart svpj referat priobči v »Pppotniku«. Tov. Šebart se je odločil, da bp pripbčil samp najbplj karakteristične odlpmke iz tega referata pod naslpvpm: »Paberki iz npvpdob- nega šolskega dela v elementarnem razredu«. R. Gallob, preds. I. Križev, tajnik. + JUU — SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO LENDAVA je zborovalo 14. nov. 1936. v Lendavi. Navzočih je bilo 4? članov t. j. 51%. Predsednik Peternel je otvoril zborovanje in pozdravil vse navzoče, posebno še zastppnika oblasti g. šol. nadzornika Mikuža in sekcijskcga tajnika tov. Kumlja. Pozdravil je tudi vsc nove tovariše in omenil slovo prejšnjega tajnika tov. Skočirja, ki jc bil premeščen drugam. Tovariš predsednik je podal situacijsko poročilo in prikazal vse one sile, ki izpodkopujejp ugled učiteljstvu in organizaciji. Zavzemal se je za strogo stanovsko linijo in pozival tovariše k solidarnosti in aktivnemu društvenemu delu. Za njim je prevzel besedp sekcijski tajnik tov. Kumelj. V več kpt enournem gpvoru je obravnaval pereča stanovska in prpsvetna vprašanja. Najprej se je dotaknil problema nenameščenih učit. abiturientov, ki naj bi prišli do kruha z upokojitvami dpsluženih moči — cx pffo. Poudarjal jc premajhnp ppvezanost špl in učnih načrtov. Za izravnavo bi se naj ustanpvila prpsvetna zbornica vseh vzgojitcljskih ppklicev. Da bo pa imel učitclj dovolj ugleda, si bo mbral v bodpčnosti pridcbiti izobrazbo na univerzi. Analiziral je disciplinski postopek za učitelja in ugotovil, da je dober za upravne uradnike, ni pa primeren za učiteljstvp, ki živi v posebnih prilikah na podeželju. Da bi se izločili kvarni vplivi na špIo, naj postane šola samoupravna. Članska zaščita se bo vršila z zahtevami po stalnpsti. razpisu mest in doslednem disciplinskem ppstopku. Dejanska zaščita pa se bo vršila z zbiranjem podatkov in obrambnim skladpm za odpuščene tpvariše. Za red v organizaciji naj skrbijo častna razsodišča. Končnp je podal kronološki pregled dela in uspehov JUU in pozival vse navzoče k zavednosti in solidarnpsti. Tpv. Drekonja poudarja na te besede, da je za solidarnpst potreba vzgoje. V svpjem gpvoru je grajal nekatere nepravilnpsti, ki da sp v društvu in ki sp vzrok, da nekateri tovariši ne prihajajp redno na zborpvanja. Neki tovariš se je zanimal, če je mogoče tožiti krivca za neistinite pavšalne napade. Tovariš Kumelj mu je ppjasnil, da na pavšalne napadc nimamo zaščite in ne morcmo nikogar zvati na pdgpvprnpst, kar je največja amorala pavšalnih napadov. Učiteljstvo pa hoče vedno obdržati dostpjnpst. Iz pprpčil in debate so se izluščili predlpgi, ki se nanašajo na učiteljsko stalnost, na strogp stanovskp linijo JUU, uvedbo draginjskih doklad in na ukinitev 1 % dpklade k uslužbenskemu davku, ki se naj ukine. Dal.ie gpvorijp predlpgi p razpisu in oddaji učiteljskih mest, o lpčitvi šple pd politične uprave, o ppdpornem skladu za pdpuščene tpvariše ln proračunu za ppslpvnp letp 1936/37 ter p pooblastilu sekciji, ki naj brani čast učiteljstva pred neosnpvanimi napadi gpsppda R. Pevca z vsemi legalnimi sredstvi. Vsi predlpgi sp bili soglasno sprejeti. Natp je tpvariš Maihen predaval p_učiteljskem pokretu, ki si je nadel nalogp, prpucitT~vas in l\jene potrebe, pdnps šple dp ljudi, ekonpmski položaj učencev itd. Razvil je delovni načrt pokreta in zaprosil za podpprp. Spglasno se mu je odobrila podppra 100 din. Prihpdnje zborpvanje bo v Črensovcih. Dan se bo pbjavil v »Učit. tovarišu«. Peternel, prcds. Križanič Franc, tajnik.