ŠOLA. Glasilo goriških učiteljev. Založnik: VINKO ČERNIC, učitelj v Št. Petru, pri Gorici. Leto II, 1881- 82. V GORICI Hllarijanaka li.karn». KAZALO. 1. ZVEZEK V/.gojevanski in poučevamki aforizmi......1 Zemljppisje . . . , 9 Kako odpraviti v ljud. š. napečno izrekovanje nek- terih glasov .... 18 Dopisi.......21 Novice iu druge stvari . 28 Naznanila......31 II. ZVEZEK Zemljopisje.....34 Postopanje se številom 2. 41 Šolski prizori.....48 Dom in šola.....52 Dopisi.......53 lz »ej e. kr. okrajnih šolskih svetov.....58 Naznanila......68 III. ZVEZEK Strun. Zemljepisjo.....Bfi Kako se moro v otrocih- vzlmditi vesolju do šole 77 O javnih knjižnicah. . . 81 Vzgojevanjska ali ljudsko- Solska društva .... 84 C) razlaganji vsebiue borilnih sostavkov .... 86 Dopisi.......90 .Šolski ogled.....94 Nazuanila......95 IV. ZVEZEK. Povesti iz goriško zgodovine .......97 Krajepis......105 Trobentioa......114 Učitelji se prevzemajo . .118 Dopisi.......120 Šolski ogled.....125 Naznanila......127 SOLA Glasilo Gorišltili uoiteljev. Izhaja v zvezkih po 25 kr. — Dopise sprejema V. Cemic, učitolj v St. Petru pri Gorici; — naročnino pa Tom. Jug, naduč. v Solkanu. Zvezek I. V Gorici 9 Julja 1881. Leto II. Vzgojcvanski in pouecvanski aforizmi.*) Kar je učitelj po znotranjšini in zvunajšini, to je po navadi tudi njegova šola. Znotrajna veljava obstaja v tem, ako se učitelj zaveda tega, kar namerava; ako se ročno in energično bliža svojemu cilju, ako je dosleden, ter ima tako rekoč oči in ušesa v glavi, da vse zapazi kar se godi v šoli—tudi najmanjše. Ni nedosledno, ako občuje učitelj s6 svojimi učenci prijazno in ljubeznjivo. Ne škodi samo, ampak celo dobro je, ako učitelj svoje učence — v mlajših in srednjih letih — po krstnih imenih kliče. To postopanje namreč stori, da postane razmerje mej učiteljem in učenci bolj domače (fa-miljarno). Odstranjanje iz šole za kazen, naj ima svoje meje. Za celo uro nikakor ne. Če je že res treba, bodi to le za kratek čas; ker greh je za vsak trenutek, ki ga učenec po nemarnem zgubi. Odstraniti sme učitelj le take nemirneže, kojim stanje (za kazen) v šoli več ne zda. Nemarnežu še celo ustrežeš, ako ga ven pošlješ ; pridnega motiš v učenji ter si sam škodiš s tem, da napredek zadržujež, za kojega si pa vendar sam odgovoren. Mnogo pravopisnih pogreškov nastane zat6 osobito, da *) Glej: Rheinische Blätter far Erziehung und Unterricht Jgg. 1880. — 2 — se od prvega začetka ne gleda na zvezno, jasno in točno izgovarjanje. Toki nemarni učitelji škodijo sami sebi in stvari. Pri poučevanji tako zvanih realij, uaj učitelj kolikor more in sme molči; zato pa naj njegovi učenci tem prid-nejše govorč. — n. Kako se morejo nekteri čuditi učencem, ako po daljših počitnicah mnogo pozabijo? To ni nič kaj čudnega! Vsak pameten učitelj naj se marveč koj dela poprime, ter naj popravi, kar je čas pokazil. Praktičen učitelj ne johoče, te-muč z učenci vse ponovi, kar je bilo poprej učeno. Potem je konec vsega čudeža, jeze, zdajanja in obrekovanja. Odslej, to vemo iz lastne skušnje, stvar napreduje. Spet je vse čvrsto, živo, nobene overe ni. Učitelj, ki se za vsako malenkost oplaši, ter roke križem dene, češ, da ni napredka, da si je delal in trudil se, tak postane s časom muholovec, nestrpljiv človek. Bog obvaruj tega! Da-si je učitelj človek, ki ima vedno pregledovati grajati, popravljati, vendar je lahko še zmerom neprisiljen in žovijalen. Treba pa nekaj idealizma; treba, da ima veselje za stvar in ljubezen do mladine. Ves siceršen trud malo zda, ako učeuci dobro ne bero in niso trdni v pravopisu. V teh pomanjkljivostih ima omahljivost v pravopisji svoj uzrok. Ne smejo se zameriti oni pogreški, ki izvirajo iz splošne pravopisne needinosti ali zuiotnjave. Za tako pogreške ne gre v šoli, ampak le za one, ki imajo svoj uzrok v kratkovednosti in pičli vaji. Vstraj-ua vaja poleg sistematične preglednosti, to je tist zdaten pomoček, s kojim se človek vspne do pravega znanja. Brez vaje in potrpnosti ni vspeha nikjer. Dane in izdelane naloge treba seveda vestno popravljati. A koliko novih uavodov in načinov smo že videli nasvetovanih; in to vse, da se sitnost in delo odstranita! Tako je nekdo pravopisne vaje narekoval, učenci so je doma prepisovali v čist sešitek in je tam popravljali. Ni čuda potem, da je imel učitelj malo dela s popravljanjem; stariši, bratje ali drugi so mu trud olajšali doma. Ali je pa to pot, po kterem se imajo učenci utrjevati v pravopisu?— — 3 — Celó v ponehljejih naj učitelj še le takrat govori, kadar učenci molče. Ali večkrat je to vse drugače. Čuti je v tem času, da vse križem blebeta po šoli, in da ga je slišati, oglasi se tudi učitelj vmes. To je čudna pedagogika! III. Večini onih tovarišev, kterim se poljubi sedé učiti, dalo bi se dokazati, kako se v njih razredih napake vedno godé, o kojih se jim še ne sanja. Ako se pa med poučevanjem pripete ne-rednosti, ki jih učitelj ne zapazi, zgodi se, da veliko trpi njegova veljava pri učencih in pri občinstvu. Napake je treba nadzirati in čuvati je učitelju, da svojo veljavo in čast reši. Pri grajah zarad obnašanja ni lahkomiscljno postopati. Kdor mora zmerom grajati in grajati, ta naj bi vendar pomislil, da s tem sam sebi daje slabo spričevalo. Ako se ta-košne graje ne smatrajo kot resna kaznila v resnobnih slučajih, tedaj mnogo zgubé in malo zdajo. Pomisliti pa je tudi, da večja ko je spretnost in značajnost učiteljeva, zdat-nejši je tudi vspeh v šoli, in večja ko je mera uporabljenih kaznil, manjši bode tudi vspeh in naopak. IV. Nikar pa novarij v pravopisu! Pri nas Slovencih presegajo te novarije že vse meje. Kedor bi se jim hotel vdajati, imel bi res težaven posel. Šole pa nima ta vedna vojska v ničemur motiti; ona bodi konservativna, ker drugače ne more doseči svojega namena. Najbolje kaže, da se šola drži zmernega, umnega in kolikor moči edinstvenega pravopisa, ki se v Janežičevem duhu ohranjuje v slovenskih knjigah in časopisih. To za zdaj.— Silno napačno in škodljivo je, ako učitelj kterega učenca v pričo vsega razreda zasramnje, zaničuje, ali roga se mu. Vsak porog rodi sovraštvo in hudonevoljo; sumnja — če ni o pravem času in na pravem mestu — nikakor človeka ne boljša, temuč še le spridi ga popolnem. Z bistrim očesom, brez malenkostnih predsodkov, mirno in blagovoljno naj gleda učitelj v mladinski svet. Kakor kedo o ljudeh sodi, takošen je po navadi on sain, in kedor vse obrekuje in v prah podira, ta gotovo ni kaj prida človek. Ni malo tacih, ki v svoji nerodnosti svojo uro dolže, češ, da je ona kriva zamudeb. Kedor je zares natančen v svojih opravkih, ta si svoj čas tako razdeli in uredi, da ga nekaj minut ne spravi v zadrego. — Kcdar učiš realije ali pri ponavljanji kterega koli predmeta, ostani zvest sledečemu vodilu: „Zastavljaj vprašanja vsemu razredu. Vprašanja pa naj se spolnjujejo in naj slede v lepi obliki. Prašaj hitro in ne gledi samo tistih, ki se oglašajo; ampak pazi marveč na one, ki se niso oglasili. Ne pusti teh več iz oči, ampak resno loti se jih. Nektera vprašanja naj se tolikrat ponovš, da je vsi rešiti morejo. Učencem zgornjih razredov naj se daje prilika za samostalna dopovedovanja ali razložbe. Vsi imajo na glas in čvrsto brez spotikljejev govoriti. V. Veselje, trudoljubnost in pridnost se po navadi presajajo od učetlja na njegove učence. Ako podučuje učitelj nekako čemerikavo, brez veselja in živahnosti, ali je čuda potem, če so njegovi učenci nemarni, leni in dolgočasni? — Kakoršen je gospodar, takošen bode hlapec — po vojščakih vojska. — Da si pa učitelj stalno ohrani ono plodonosno veselje, bodi mu vedno skrb, da z ljubeznijo občuje sč svojo mladino. Tudi naj gleda na to, da si po pridnem in vsestranskem premišljevanji svojih predmetov pridobi vedno kak nov zanimiv znak na njih — Vspeh je potem toliko goto-vejši. Ako sta dva učitelja jednako usposobljena za nauk, sme se trditi, da bode tisti deloval z večjim vspehom v šoli, ki ima v svojih predmetih večjo preglednost, ako ni neroden v podučevanji. Res je že marsikak polovičar dosegel svoj cilj, ako si je prisvojil dobro metodo — bodi si s prakso ali kako drugače. Toda boljše je in ostane boljše. Kedor hoče izuriti svoje učence do dobra v kterem predmetu, mora sam biti mojster v njem. Kedor če opravičeno tirjati, da bodo njegovi učenci dobro pisali, brali, računali, mora sam znati — 5 — dobro pisati, brati in računati. Isto velja pri jezikih. Učitelju, ki potrebuje še slovnice in drugih pripomočkov, manjka še najvažniši pogoj za zdatno poučevanje. — Zmožen ali ce!6 ženijalen učitelj ima ono moč v sebi, ki se ji budivna ali nagibavna pravi. Ko tak mož podučuje, švigajo uma bliski sem ter tje. Sto in sto novih zvez in medsebojnosti prihaja na videz. Vse je živo in se veže v celot«. Za malim pride večje in važniše in to se prikazuje slednjič plastično in uzorno v obliki in posameznih delih. Nauk budivnega učitelja oživlja kakor zdrava kopelj; zaspan muholovec dolgočasi in mori, kakor morfij. VI. Učitelj naj z veliko previdnostjo nalaga lekcije. Nalaganje in preslišavanje je lahko. Nekteri tratijo s presliša-vanjem mnogo za drug predmet potrebnega časa. Zgreši učitelj pri nalaganji pismenih nalog pravo pot, ima potem pri popravljanji toliko večo pokoro — a škoda, ki jo ima vsled te nepremišljenosti učenec trpeti, je veliko večja. Iz tega uzroka izvira mnogo grdih napak. Pesni in drugi berilni sestavki naj se poprej natanko in vsestransko pojasnijo. Pred vsem naj se mladina v povdarjanji besed v stavku in teh v odstavku dobro izuri. Po tem potu se ji še tako suhoparni odstavki prikupije. Kedor hoče svoje učence dobro napeljavati k branju, naj smatra tako rekoč vsako besedo ko jedinstvo ali posa-meznino, ter naj gleda strogo na čisto, natančno in lepo izgovarjanje. Naša mladina le še preveč jeclja v govorjenji in čitanji. vn. Prav je, da se tirja zvezno in glasno govorjenje. Ko bi se vselej in povsod vestno gledalo na to, bil bi napredek v materinščini veliko večji. Skušnje učč pa žalibog. s kako grozno težavo izgovarjajo še mnogo učcncev daljše in lepo izdelane stavke. To pa se ve zato, ker se le še premalo podučujejo v jeziku. Ako hočeš rešiti učenca v kterem predmetu, da popolnem ne zaostane, le koj strezi nanj, ko začne lenobo pasti, ker le - ta je večkrat edini uzrok. Ako noče z lepa se poprijeti, kar loti se ga, ter ne odjenjaj, dokler se ne vdá. Za to pa se ve je treba kaj posebne potrpnosti in truda, treba, da ga še posebe kaj podučuješ. Če ima učitelj navado podčrtuvati jeziške pomote, naj tudi na to gleda, da je učenci sami popravijo. Popravke v šoli narckavati je mudno in zdá manj, ko če popravi j avec popravke naravnost zapisuje v knjižice. Saj čas se ne trati.— VIII. Kako je dobro, da hodi učitelj o pravem času v šolo, uče bridke skušnje. Žalostni nasledki poznega ali prepoznega prihajanja so navadno ti-le : Kakor hitro je prišel učenec iz razreda, kjer je bil precej ob prihodu opozovan, v drug razred, kjer se to opušča, ne uči se več doma, temuč pridržuje si to delo za šolo. Da je pa le začel lenobi streči, uleni se potem popolnem Stariši sklepajo potom tako - le: lPrej je bil moj otrok priden, zdaj je len ; prejšnega učite-ja je spoštoval, celo ljubil, sedajnega ne more trpeti. Da gre otrok rakovo pot, temu je gotovo krivo to, ker otrok svojega učitelja ne spoštuje. Ako je pa človek ud ktere kor-poracije, primerjajo ga ljudje vedno njegovim tovarišem, in tako pride rado, da če se jim je zameril, veliko več zgubi pri njih, nego je morda zaslužil. IX. Večina učencev ohranjuje rada onemu zavodu, kjer se je učila in gojila, hvaležen spomin. Tako piše vodja glaso-vitega zavoda: Celó iz daljne Amerike me pridejo večkrat obiskat moji nekdanji učenci, ko so se povrnili. Ni davno kar sta prišla dva človeka ob enem k meni: eden iz Bahijc drug iz Italije. Ta se je posebno zahvaljeval. Rekel je: Kar se je človek tukaj naučil, ni še kaj posebnega, to si lahko tudi kje drugje pridobi, in kar je zamudil, lahko pozneje popravi. Ali to dajo zavodu prednost pred mnogimi cnacimi, da zna vspešno delovati na celega človeka, na njegove misli in značaj. Človek se uči delati, pokoren, natančen in reden biti, navzame se v njem zdravih in koristnih vodil za prihodnjost. Res prijetni vtisi. Prostosrčni otroci brž razsodijo, ali je njih učitelj za kaj ali ne. To se ve, da teh sodeb ne izražajo popolnoma; a pri posameznih prilikah in marsikakrat na prav čuden način je vendar le izražajo. Konec bodi v šoli vse surovosti, tepežnje in psovanja! Učitelj kaže s takim ravnanjem le svojo slabost, ki mu ni v nikak prid, le škodi mu. Kdor le ropota, zdaja in se v šoli poslužuje surovih besedi, je-li kaj več, ko kak poulič-njak ? — Vsakemu pametnemu človeku se zameri, pa tudi učencem, sosebno onim, ki vidijo in slišijo doma omikane ljudi, mora se priskutiti. Mirna, nezmotljiva doslednost bodi geslo — in kedor te ne pozna, temu ne pridejo vsa kaznila kaj na hvalo. X. Le še prepogosto se graje dele gledč na obnašo. Taki učitelji pa ne pomislijo, da si sami dajejo slabo spričevalo in si toraj sami škodijo. Mnoge take graje se dele čisto za malenkosti n. pr. če učenec brbra med naukom, ali se ozira — nasprotno se pa graje za prestopke proti naravnemu obnašanju prezirajo. Kedor pa svojo reč pozna, kedor je živ, prijazen, dosleden učitelj, pri tem se mladina ne ozira in ne brbra ; temuč pazi in dela. Če pa učitelj ni kaj vesten v spolnjevanji svojih dolžnosti, če je čemerikav, vetrast, breztakten in če mladino tako rekoč k uporu naganja, je tak človek bolj podoben pedagogičnemu kruljevcu, ki mora imeti brglje in drugo tako podporno pripravo. Večkrat tožijo stariši, da so njih otroci nalogo znali domii na pamet brez najmanjše pomote, in vendar da so drug dan za to kazen dobili v šoli. Da je to mogoče, ne da se tajiti. Ako namreč učitelj pridržuje v šoli učence zato, da se jih do dobra naučš, ne doseže svojega namena, ker redkokteri se v takem položji dobro uči. Boljše je, če je le mogoče, ako se tak učenec drug dan še enkrat presliši. Potem še le —• če je treba, naj pride kazen na vrsto. XI. Kedor si hoče mlada srca pridobiti, naj ima sam kaj dobrega na sebi; to je, noj se varuje, da ne bode suhoparen čemerikavec; ampak skrbi naj, da je živ, prijeten in prijazen mož, kar je lahko, tudi če je silno strog in dosleden. Mladina je rada hvaležna za vsako prijazno in srčno besedo. Slabim učiteljem so domače naloge vse; dobri učč v šoli in urijo svoje učence kar naravnost v svojih urah v tem, česar je treba. m Tudi na snažnost šolskih bukev bi se imelo kaj bolj gledati. Učitelj naj bi si dal pokazati jih od časa do časa. Tako bi bilo manj madežev, strganih listov in sploh bukev v neredu. Kedor popravlja pismene izdelke naj skrbi, da se obrne pozor na njegove popravke. Dolgo razpravljanje o pomotah ne pridi veliko ; marveč naj se pogreški pismeno popravijo in pravila, zoper ktera se je pogrešilo, navedejo. Z dolgim razpravljanjem se čas po nepotrebnem trati. Nekteri učitelji bi bili vredni boljše vsode, kakor jo uživajo v krogu svojih učenčev, ker se vestno trudijo, in vendar niso kaj priljubljeni in spoštovani. To navadi si taki ljudje škodijo po svoji zvunajnosti n. pr. ako ne privoščijo svoji mladini prijaznega obraza ali rahle besede, ako je njih beseda osorna. Škodijo si s tem, da se raztogote, da psuje-jo. Vendar še enkrat: Takt je vse, psovanje ni nič! Tudi učitelj se more zmotiti. Kedar misli učenec, da se mu krivica godi in to svoje mnenje v ponižnosti razodene, pravičen mož prisluša in stvar preišče. Ali marsikteri se ima nezmotljivega, in tedaj spregorje učencu, ki se je pre-drznil dvomiti nad učiteljevo nezmotljivostjo! Naj je stvar še tako pravična na učenčevi strani, kazni vendar ne uide. To je zopet krivica, ki se prej ali pozneje pomaščuje!... Zemljepis je. Goriško vodovje. (Poučevanje 4. oziroma 5. letnikov). Učitelj naj ponovi o terminologiji to, kar so si učenci pri podučevanji v domovinoslovji že prilastili; n. pr. Kje izvira potok J ? — Mimo kterih vasi (selisč) teče ? — Proti kteri strani svetd ? — Kam se izliva ? — Na kterem bregu potoka smo ? — Kaj je (selišče, breg, pot....) na levem bregu ? Ploščice na klop ! — Pisalo v roko ! — Narisajte potok R! — Kažite na izvir! — Na izliv ali ustje ! — Na levi breg! — Zazuamite mlin Š! — Na kterem bregu je mlin ? — Kaj je izvir! — Kaj je izliv ? — Kje je izvir potoka K ? — Kje njegov izliv ? — Na kterem bregu je vas D? — Kako določujemo bregova? — Po čem pridemo čez potok ? — Kaj pa je brv ? — O kterih potocih smo že govorili ? — Kedo se spominja še družili potokov ? Kako pravimo Soči? — Kaj je reka? — Kako se dela ali postaja reka? — Na kakošuem površji stoji voda?— Na kakošnem pa teče ? — Kedaj teče hitreje — Kedaj počasno ? — (Polj ko je svet viseč, po kterem voda teče, bolj nagel je nje tek; tedaj pravimo o njej, da je deroča. Ce pa svet, koder voda teče, le malo visi, tedaj voda ne teče naglo, ampak leze). Razgrnivši zemljevid Goriške in opozorivsi nanj, vprašamo dalje: Kaj je to ? — Na tem zemljevidu vidimo narisano vodo, (v tem naj učitelj pokaže Sočo od izvirka do iztoka). Pokaži kako teče ta voda? — Kje je izvirek — kje iztok? — Kam se izliva? Pokaži potok S? — Glejte, tu je potok S! A povrnimo se k onej vodi. Ona je daljše pa tudi bolj debelo narisana. Kedo mi pokaže še ktere druge vode na zemljevidu ? — Učenec kaže 3-6 večjih vod. Pokaži največjo tekočo vodo (na zemljevidu)! Ta je v našej deželi največja tekoča voda ; pravimo ji — Soča. Pokaži izvirek Soče ! — Sledi jo po teku ! — Pokaži največje za-vinke ali zavoje Sočine! — Navedi one vasi, ki stoje blizo Šočinili zavinkov! (Žaga, Tolmin, Plave, Solkan, Vileše). — 10 — Troti kteri strani sveta teče Soča od izvirka do prvega za-vinka ? — do druzega — tretjega — četrtega ? — Proti kteri strani teče Soča od iztoka sploh ? — Na kterem bregu Soče stoji Bovec ? — Kobarid — Ročinj — Solkan — Gorica....? Sočin izvirek je zelo visok n. pr. kakor sv. Gora ali Teruovski gozd ; a izliv je toliko nižji: on je nizek kakor morsko površje. Soča je čez 130 Km. dolga; vendar zelo naglo teče — ona je deroča. — Ali je potok R. tudi deroč ? — Ali je povsod enako deroč ? — Tudi Soča ne teče povsod naglo. Na nekterih mestih teče bolj urno, drugje je pa nje tek bolj počasen. Urno — naglo ali deroče teče Soča po onih mestih, kjer svet bolj visi. Sočin izvirek je nad 800m višji nego morsko površje ; pri Kobaridu je Soča 200m. višja od morja, pri Solkanu 68m. in pri izlivu je ta visokost Om. Za koliko pada Soča v zgorjem — v srednjem — v spodnjem teku ? — V kterem teku pada uajveč, v kterem najmanj ? — Kaj sodiš po tem, kar se je zdaj povedalo ? — Soča teče v zgornjem teku med visokim gorovjem stis-kaje se skoz ozko skalnato strugo, in kedar naraste, pobere in vali se sabo z mogočnim bobnenjem veliko grušča ali kršja in raznega kamenja odtrganega. V srednjem teku dere sicer po širjih strugah, vendar se vije tudi po sotestah, so-sebno od Tolmina do Solkana. V spodnjem teku stopi v Goriško planjavo po kterej se razširi in obilno grušča in peska popušča. Tedaj razdelimo Sočin tek v tri dele: 1. naj sega od izvirka do Kobarida; 2. do Solkana in 3. do iztoka. Prvemu recimo : zgornji; drugemu : s r c d n j i in tretjemu : spodnji tek. Narisajte na ploščico Sočo ! II. Učitelj pregleda narise — popravlja jih ustmeno ter opozarje posamezne na original. V koliko tekov smo Sočo razdelili ? — Kteri je prvi ? — Kako teče voda v tem ? — Kteri je drugi ? — Kako teče v tem ? — Kteri je tretji ? — Kako teče tukaj ? — Zakaj ? — Kaj vali Soča se sabo ? — Kje popušča grušec in pesek ? — Zakaj v tre- — litjem teku ? — Ali popušča Soča grušec tudi v prvih tekih ? — O, da! Na kterih mestih ? — Prav ! Soča popušča grušec tudi v prvem in drugem teku tam, kjer ni silno deroča. Po kterih mestih pa ni deroča, kaže nam zemljevid. Pazite ! Od izvirka do Bovča teče po ozkej strugi in močno pada — ona je tedaj — II! Deroča. Zakaj ? Od Bovca do Žage (Srpenice) teče v širokem porečji. Kaj je porečje? — Kakošno je porečje od izvirka do Bovca ? — Kakošno od Bovca do Žage ? — Tukaj popušča mnogo grušča. Vsled tega menjava tudi svoje porečje. Kako to ? — Od Srpenice do Kobarida teče Soča po ozkej strugi. Ali popušča tukaj grušec ? — Od Kobarida do Tolmina teče Soča po širokej strugi; tako tudi od Solkana do izliva. Po kterih mestih pušča Soča grušec ? — Prav! Med Bovcem in Žago, med Kobaridom in Tolminom in od Solkana dalje, popušča toraj Soča grušec in pesek. Grušec je jajčast, obel; zakaj ? — Kako se dela pesek ? Kako pride kamenje v porečje ? — Glejte ! Po zelo strmem obočji (kaj je obočje ?) se kamenje kotil v doline, po kterih teče Soča in drugo vode, ki o povodnjah izpirajo kamenje ter je sfc sabo vale po strugi. Ali je Soča na vseh mestih enako debelo narisana?— Kaj pomenja to ? — Zakaj je Soča proti iztoku širja ? — Kako imenujemo vode, ki se izlivajo v druge tekoče vode ? — T! kaži od izvirka po Soči! počasi, pazi na dotoke! Prav! tu je Koritnica. Od kod priteka ? — Kje izvira ? — Pod Mangertom. Proti kteri strani teče ? — Učitelj ! Že ime kaže, da je njena struga tesna iu to sosebno v spod-djem teku. Pri bovškem gradu je njeno korito zelo ozko — na uekterih mestih le meter široko, a nad 30m. globoko. Tod se — tako zel6 utesnjena — se strašno silo previja skozi skalnato ožino. Dalje ! Tukaj pri Žagi se izliva Učeja, ki priteka iz Učeje (Rezije) po zelo tesnej strugi. Iz mnogo virov se nabira v dolini pri Kobaridu lena Idrija, kterej se je tok pospešil s tem, da se jej je preu-ravnalo porečje, za kar se je že zdaj potrosilo 29000 gld. V resnici tem koristnejše delo, ker se je posušilo veliko močvirnega sveta. — 12 — Pri Tolminu se izliva Tolminska, ki je jako mrzla in bistra. Pri sv. Luciji se izliva v Sočo velik dotok po imenu Idrijica. Pokaži tek Idrjice! — Od kod priteka? — Prav! iz Kranjskega, ona teče poleg mesta Idrije. Idrijica je So-čin dotok. Imenuj Sočine dotoke! — (Koritnica, Učeja, Idrija, Tolminska in Idrijica). Kaži na zemljevidu dotoke ! — Imenuj jih! — Pozor! V Idrijico se izlivajo na Goriškem : Cerkljanica, ki priteka od Cerknega; Tribušica, ki teče proti severju ; Bača, ki priteka od Podbrda. Kam se izlivajo omenjene vode ? — Kaj je Idrijica ? — Prav ona je Sočin dotok — je pa tudi reka. Kterim tekočim vodam pravimo reka? — Ktere vode pritekajo v Idrijico ? — Takim vodam, ki se izlivajo — stekajo v dotoke, pravimo pritoki. Kaj je Cerkljanica? — Kaj je Tribušica? — Kaj Bača! Kaj I-drijica ? — Bača je pritok ; a že v njo se iztekati dve vodi: tukaj Koritnica, tam Kncža. Koritnica in Kneža sta tedaj pritoka druge vrste. Kaj je dotok ? — Kaj je pritok ? Kaj je pritok druge vrste ? — Navedi in pokaži Sočine dotoke!— Imenuj pritoke! V ktero reko se izlivajo ? — . Imenuj pritoke druge vrste? — V kteri pritok se izliva! Pri sv. Luciji je Sočina struga zeló ozka in globoka; zeló ozek in globok je tudi Idrijičin izliv. Obe reki dereti sé silo ter se Sumó peniti po svojih v živo skalo vsekanih koritih. Krasen prizor! Čez obe koriti sta napeljana prav stara mosta. Ustno izročilo pravi, da sta bila sezidana že v časih nekdajnih Rimljanov. Sv. Luciji pravijo tudi „na Mostu." — Narisajte Sočo z do — in pritoki! IU. Učitelj pregleda narise. Popravlja ustmeno ter nadaljuje : Kje je Sočina struga tesna? — Kje široka? — Na kterih mestih pušča Soča grušec ? — Blizo ktere gore izvira Soča? — Blizo ktere Koritnica (Bovška)? — Blizo — 13 — ktere Učeja ? — Kako so izsušili Kobarisko močvirje ? — Od kod priteka Tolminska ? — Od kod Idrijica ? — Kteri so pritoki Idrijice ? — Kaj je dotok ? — Kaj pritok ? — Kaj pritok druge vrste? — Sledimo Sočo! Po Kanalskem se izliva več potokov v Sočo, ki pa niso kaj znameniti. Tukaj pri Kanalu je Sočina struga precej ozka in vsled tega globoka. Pravijo, da je od te ozke struge dobil kraj svoje ime: Kanal. Jako lep in trden, na dva oboka oprt zidan most oklepa tukaj Sočo. Zares mojstrsko delo ! V dolenjem teku se izliva v Sočo Vipava, ki priteka iz Kranjskega. Vipava izvira pod Nanosom v Vipavi. Kteri kraj ima precej nizko lego ? — Poglejmo, kako se Vipava zavija po dolini. (Učitelj kaže na zemljevid). Ta reka teče po večjem delu po soldanskih mehkib tleh. Kako teče Vipava ? — Zakaj počasno ? — Kakošna je njena voda ? — Zakaj kalna ? — Pokaži vode, ki pritekajo v Vipavo ! — Kaj je Ilubelj — kaj Branica — kaj Lijak ?— Kod teče Hubelj ? — Od kod priteka Branica ? — Branica se o suhem vremenu skoraj posuši. Pravimo jej hudournik. V Branico se izliva Rasa. Kaj je Kaša? — (Pritok druge vrste). Tudi Raša je hudournik. Obe se narasteti sosebno ob deževnem vremenu naglo in močno. Dalje priteka v Vipavo še Vrtojbica. Kaj je Vrtojbi-ca ? — Še več družili potokov priteče v Vipavo. Kaj so ti potoki? — Velikansk hudournik je Tčr na Furlanskem, kteri dere iz Benečije in se v Sočo izliva. Porečje mu je zelo široko (V4 nre hoda). Ono ni zmerom zalito, le ob deževji uderd in privalč se strašanski hudournikovi valovi, ki marsikedaj prek struge bodečega popotnika, konje, voznike in voze prebite in onesrečijo. Na Goriškej meji pri Višku se izliva v Tčr Nadiža, ki izvira blizu Breginja, nadaljuje svoj tek po Kobariski dolini ter se zavija proti Čedadu. Drug pritok: Idrija (Judrio), teče na Goriškej meji. Vanj tečeti briška Reka in Birša (Verša). Izpod benečanskih gor tekoče bržice vale, kakor Soča, veliko grušča in peska sč sabo, in v dolenjem teku se — 14 — znebivajo teh stvari, puščajoče je na planem. To tc vode zmerom delajoče so storile v teku dolgih stoletjij, da je zemlja debelo pokrita z gruščem daleč okoli. — Največ dežja v vsej Evropi pada v obsežji benečanskih gorfl. Plohe — sosebno po letu — so tod kaj navadnega. Porečje Soče, Tera in drugih voda je polno grušča. Teh vodil porečje je toraj gruščasto. — Po tem obilcm grušču in pesku se mnogo vode pozgublja, ker sili iznad površja v nižave. Tako zgine v grušec in pesek vsa voda hudournika Tera, kedar je vreme navadno. Ko močno dežuje, grušec in pesek ne moreta toliko vode požirati, in takrat se v hipu napravi mogočna reka. Tudi naša Soča pozgubi sosebno v dolenjem teku veliko vode; tako se o hudi suši njena struga pri iztoku lahko prebrede. Iz tega je jasno, kako nastanejo v spodnjej Fur-laniji kar ob enem tako močne reke, da morejo ladije nositi, kakor: Izoncato, Natisa, Avša. One so tedaj plovne reke. Sosebno važna je reka Avša, ki teče po Goriško - Ita-lijanskej meji. Ker je bil tek te reke preveč zavinkast, morali so ga pred leti urediti, tako, da danes živahno kupčijo pospešuje iz morja tja do Crviua. Iz Kranjskega preleze Reka na Goriško, ktera doteče Škocijanski hrib, pa se tekoj pod zemljo skrije v strašnem prepadu. Na Krasu se na več mestih (sosebno pod Plisko-vico) sliši šumenje podzemeljskih voda. Sklepa se iz tega, da utegne prouzrokovati ono podzemeljsko bobnenje ravno ona Reka, ter da teče v črti: Dutovlje, Pliskovica, Gorjau-sko, 13restovica, in da ravno ista, pa pod imenom T i m a v, kot močna reka izvira pri Stevanu (Št. Ivanu). Timav ima prav kratek tek ('/4 ure>; goni že pri izviru mline in nosi brodove. Reka se vidno ne izliva ne v morje ne v druge reke, ona se zgubi v podzemeljske votline. Pravimo ji po-nikvenica. Takih ponikvenic je več v Trnovskem lesu in na Banjšicah n. pr. Čepovanski potok, Batski, Grgarski i. dr. Ktere dotoke ima Soča na desnem bregu ? — Ktcrc na levem ? — Ktera pritoka pritekata iz Kranjskega ? — Ktere vode pritekajo še iz Kranjskega? — Kaj je hudournik? — Ktere hudournike imamo na Goriškem ? — Kaj je ponikve- — 15 — niča ? — Ktcrc reke tek6 na Goriško-Italijanski meji ? — Ktere na vzhodnej meji? — Narisajte vse tekoče vode, o kterih smo govorili na papir!— IV. Učitelj pregleda izdelke — popravi jih na hitrem ust-meno — potem jih pospravi, da jih doma natančniše pregleda in popravi. Od kod priteka Vipava? — Kje izvira?—Proti kteri strani sveta teče?—Kteri so njeni pritoki?— Kaj je Branica ? — Kaj je Tčr ? — Koliko Idrij je na Goriškem ? — Ali je še svet pri kobariskej Idriji tako močvirnat, kakor je hil nekdaj ? — Kaj se je v to svrho storilo ? — (Pot se ji je uravnala). Pokaži pot druge Idrije - Idrijce! — Kteri so njeni pritoki na desnem bregu ? — Kot teče tretja Idrija? — Imenuj ponikvenice! —Kaj so ponikvenice ?— Ktere reke so ladijonosne ali plovne? — K čemu rabimo vodo?— Voda nam je zdrava pijača. Neprecenljiva je korist, ki nam jo ona naklanja. Ž njo si kuhamo jedi, ž njo se umivamo in peremo. Ona ima tudi zdravilne moči v sebi. Mati beli platno ž njo, vrtnar zaliva žejne cvetlice in kmet poljske pridelke, da rasto tim veselejše. V vodi žive ribe, ki dajo človeku okusen živež. Neznano veliko ljudi se živi z riborejo in z dotično kupčijo. Ob morskej brežini stoje velika trgovska mesta; ob rekah in potocih radi naseljevajo ljudje, iz malih selišč postajajo s časom vasi in trgi. Tu slišiš močno bobnenje vodnih koles, tam delo in obrt nazna-nujoč ropot. Mlini, kovačnice in bogato založene tvornice pripravljajo nam živež, orodje, obleko in dr. Ali voda, naj je stoječa kakor v morji in v jezerih, ali pa tekoča ali živa kakor v rekah in potocih, služi človeku tudi kot gladka cesta, po kterej prevaža sebe in kupčijsko blago. Po nekte-rih rekah plavijo tudi drva za kurjavo. Na bregih Soče in drugih rek in potokov naše dežele je veliko mlinov—večjih in manjih—pa še celo slovečih tvornic. Kolike ljudi dobiva zaslužek v njih !— Čista voda jo prozorna in nima ni duha ni okusa; voda je tudi kalna. Prav čistim vodam pravimo bi strice n. pr. Soča, Učeja, Tolminska, Bača, llubelj, Nadiža. Druge — 16 — vode so več ali manj kalne n. pr. vse tri Idrije, Vipava, briška Reka, lJirša, škocijanska lleka i. t. d. Kaj je ob našem potoku v J ? — Prav! mlin je. Kaj pa ob potoku L ?— Kedo ve še za drugi mlin ? — Kaj pa imajo na potoku v V ? — Prav! žago ali pilo. Kaj goni mlin? kaj pilo ali žago? — Glejte, na vseh imenovanih vodah in še na mnogih drugih potocih so si napravili ljudje mline, pile ali žage, kovačnice in druge tvornice ali fabrike. Mnogo tisoč in tisoč ljudi sme biti hvaležnih dobrotlji-vi Soči. Poglejmo le v Stražice bjizo Gorice ta — in v Podgoro — onkraj te naše reke. V malo letih je ondi vzrast-lo kakor bogato malo mesto z visokimi in velikanskimi tvornicami, sijajnimi palačami in čednimi hišami. Soča goni vse one čudno sestavljene stroje, ki meljejo neskončno žita, ki predejo bombaž in svilo ter izdelujejo papir. Tu vidiš velikanski sloveči mlin na pet nadstropij, ki glušeče ropoče in v 24 urah 100.000 Klgr. žita zmelje; dalje predivnico za lično in kosmato svilo, drugo za bombaž. Onkraj reke, v bližnji Podgori, je sloveča papirnica in ravno zdaj se zida uova fabrika za prižigalnice. Vse mrgoli v tem sijajnem selišči. Koliko družin iz bližnjih slovenskih in furlanskih vasi dobiva gotov zaslužek v teh velikih tvornicah. Stražice so mnogim res prava dobrota, ki bi sicer morali pomanjkanja trpeti, vzlasti odkar tepo todošnjega kmeta slabe letine in drugi elementarni dogodjaji. Poleg Gradišča v Zdravščini je svilopredivnlca. Hubelj goni več pil in kovačnic, kjer se izdelujejo kotli ; velik mlin v Paljah, ki zmelje 35.000 Klgr. žita na dan, drugi v Ajdovščini, ki zmelje toliko na teden, Hubelj goni v Ajdovščini še bombaževo predivnico in slovečo barv&rnico. Tvornice na Hubelji dajejo več tisoč ljudem zaslužka. Tudi Tmav goni velik mlin in več malih. Mlini v Stražicah, na Hubelji in v Števanu meljejo žito za inostranske dežele. —• Žito dobivajo večinoma iz Ruske ali iz Ogrskega. Tudi na Lokavščeku — pritoku Hublja — nahaja se veliko pil, mlinov in kovačnic. Ena kovačnica je na Vipavi pri Dornbergu, druga na Vrtovinščeku. Koliko dobička nam pač dajajo tekoče vode 1 — 17 — Na kterili vodah je mnogo tvornic ? — Ktere so na Hubelji ? — Ktere in kje na Soči ? — Kaj živi v vodi ? — Tudi po naših vodah je prav mnogo okusnih postrv, sosebno v bistricah. Postrv je riba, ki daje zelo okusno in drago meso. Ona živi najraje v gorskih potocik in mrzlih bistricah, kakoršnih se mnogo nahaja v naših sevrnih gorah. Postrve dajejo tamkajšnim prebivalcem še precej zaslužka. Posebno živahen je njih lov na Bovškem. Ondi love postrve, ter jih posebno po letu pošiljajo — v led vložene — daleč doli na Italjansko: v Florenco, Milan in v druga mesta. Sicer pa riboreja pri nas ni na kaj visokej stopinji. Kaj je slap ? — Kjer se voda spušča naravnost z viso-čine v globočino, dela slap, Gorski potoki napravljajo slapove. Na Goriškem so lepi slapi: Bokin nad Žago, Bačin Podmelcem, Hubljev pri izviru, kedar so nalivi kaj močni. Tudi Soča dela mali slapček pri sv. Luciji. Iz gor plavijo veliko drv za kurjavo do Stražic pri Gorici po Soči, po njenih do - in pritokih, n. pr. po Koritnici, Učeji, Tolminski, Idrijci (Bači, Tribušici.) Ktere dobičke nam dajó tekoče vode vrhu tega, da zadostujejo našim vsakdanjim in najnujnišim potrebam ? — Tekoče vode nam gouijo mline, pile, kovačnice in druge tvor-nice. Kaj še?—One nam redé okusnih rib. Kaj še? — Po njih plovimo drva za kurjavo. Po kterih ? — Do kje ? — Ktere so nam najkoristnejše? — Zakaj? — Soča goni več mlinov in tvornic; po njej plavimo drva v velikej obilnosti. Kako težavna bi bila pač dovožnja teh drv po onih strmih klančinah naših gor, ko bi Soče ne bilo, ki jih vsako leto toliko donaša v Stražice na potrpežljivem svojem hrbtu! Kupčija z gorskimi drvami za kurjavo je še precej živahna. Poglavitna zaloga je v Stražicah. Zakaj je Hubelj posebno koristen? — Ker nam goui več tvornic za ktere bi sicer komaj tisoč konjskih moči zadostovalo. Zakaj Avša ? — Ker plavajo po njej vsakovrstne ladije. Po kteri reki plavajo še brodovi ? — Napišite imena ladijonosnih ali voznih rek ! — Imena rek, po kterih plavimo drva ! — Imena obrtni jskih krajev ! Kako odpraviti v ljud. šoli napečno ali pomanjkljivo izrekovanje nekterih glasov? Gledé na učenje matrnega jezika ima ljudska šola privaditi otroka, da govori in piše pravilno. Ker je pa jezi-ški ta zaklad za učenca v obče bolj nova stvar, mora učitelj trebljenje domačega govora pa tudi dotično dodajanje začeti že pri otroku; kajti škušuja uči, da se odraščena mladina za take stvari več ne zanima, ali se jim kot navadnim novarijam celó posmehuje. Kakor je pa treba v dosego gori omenjene svrhe že zgodaj začeti — sosebno da so kazivne ptujke in druge nepravilne jeziške tvorine odpravijo; ravno tako naj bi učitelj za časa gledal, da se — se vé, kjer je še mogoče — napečno ali pomanjkljivo izrekovanje nekterih glasov zboljša iu zdatno popravi. Znano je namreč, da človeku najčistejši jezik ne služi, ako ga ne zamore v njegovih prvinah vporab-ljati. Slavni starogrški govornik Demosthen, ki je prvikrat stopil na oder si; sijajnim govorom, govoril je čisto brezuspešno, ker ni mogel r" izgovaijati. Po velikem trudu je še le odpravil to napako. Pa tudi poučevanje v matrnem jeziku mora biti malo-vspešno, ako se vse črke popolnem ne beró. Nekteri učenci ne izgovarjajo vseh črk, kakor jim pristoji njim edino primeren glas. Ta napaka — sama na sebi v napredovanji škodljiva — moti v šoli potrebno resnost, stori pa tudi več ali manj, da malemu nesrečniku srce upade in tako veselje do nauka mori. Njihov govor je namreč vsled tega nedo-statka okoren in nerazumljiv. Eni no izgovarjajo r* n. pr.: hekel in.: rekel; hepa, m.: repa. Drugim pomanjkuje tako, da izgovaljajo: šjo m. š/o, ija m. š/a. In še drugi so, ki ne izgovarjajo ni te niti one črke, denimo: jitjo m. litro — kjijo m. kri/o. Ni jih malo, kojim izgovarjanje goltnikov: k in g veliko preglavico delata, tako, da ju ali ne izgovarjajo, ali le pomanjkljivo. Taka je tudi pri $ in š. Vzrok tu navedenim nedostatkom utegne pa biti dvojen: 1. Hiba na jeziku. 2. Razvada, t. j. nedolžno posnemanje napačnega izgovarjanja v doinačej hiši, ki je torej že v navado prišlo. Bodi «i prvo ali drugo, skrbi naj učitelj, da pravi u-zrok takoj izpozua, kar ni težko. Pogleda naj otroku pod jezik Ako mu je ta spodaj do konca priraščen, otrok ne more ga rabiti prosto. V slučaji te organske hibe ne more učitelj nič pomagati. Dobro bi pa bilo iu gotovo jako zaslužno, ko bi kedo izmed naših spretnih domačih zdravnikov poročal, ali bi ne bilo vspešno, prerezati takim ovirajoče kožico pod jezikom, ki je že tako tenka. Vsekakor naj učitelj v tem primerljaji stariše opozori, da se kaj pobrigajo. Ako pa jezik ni priraščen, tedaj je slabo izgovarjanje le slaba navada, ki se dd — dasi težko — vendar le odpraviti. Tu je večkrat upljivalo napačno izgovarjanje sta-rišev, ki imajo sami one drganske hibe; marsikedaj pa izgovarjanje onih, ki v slepej ljubezni do svojih otrok, njih hibe oponašajo, dasi bi morali ragločno govoriti, da ne škodijo svojej lastnej deci. Ker se otroci učč govoriti pri stariših, navzemajo se dobrega in slabega ob enem. V poslednjem slučaji naj bi učitelj opozoril stariše na žalostne nasledke njih nepremišljenega postopanja. Kako pa naj bi učitelj v šoli odpravljal naštete napake? Sledeče vrstice za vako omenjenih črk posebe ob kratkem majhen navod: Za r. Privzdigni spodnji del, t. j. konec jezika tako proti nebu, da se na lahkem nasloni od zgoraj na zobe. To storivši, »opni prav močno. Izgnana sapa zadene ob jezik, k' Jej je na poti, ter ga strese. To da glas za črko r. U-meje se, da začetkom ne bode še čist, po večkratnih vajah postane še le popolen. — Za l. Kokor za r, nasloni tudi za ta učinek konec jezika na zgornje zobe, a trdno tiščaj ž njim v nje, tako, da kedar vanj sopneš, se jezik nima stresti. — Za š. Ker imaš učiniti glas sikavec, kakoršen je i, približaj zgornje k dolenjim zobem toliko, da bode med obema vrstama za dva milimetra prostora, v kteri naj pride konec jezika. Nato močno sopnivši, slišal bodeš glas s. Ako — 20 — ustnice še nekaj razširiš, jezik pa navzdol obrneš, dobodeS pa glas za črko š. Za k in g. Doslej je bilo opraviti z organi, kterih rabo učenec lahko vidi pri učitelju, tedaj ga prav lahko posnema. Teliko težje je to pri goltnikih k in g, ki se rodita zadej v dnu ust. Ker je izgovarjanje goltnika težje od g*, in je od prvega do drugega le majhen korak, začeti je vaja s prvim goltnikom. V ta namen potisni z dvema prstoma jezik proti grlu, z dvema prstoma druge roke pa sapnik stisni. Tako ustaviš sapo, a ker je človeku dihati, napne vse žile, da zadržana sapa prodere. Ker jej je pa jezik na poti ne moro naravnost ven, temveč bila bode v neb<5. Po tem potu u-činiš glas za črko k. Ako se pa ravno v teh razmerah sapa prav rahlo izpahne, porodi se glas za črko g. Umeje se samo ob sebi, da je treba učitelju in učencu pri tacih vajah vstrajnosti in pazljivosti. Opomba. Pri tacih vajah služilo bi zrcalo v učenčovih rokah, da bi ložje posnemal učitelja pri nastav-ljenji jezika, zob in ustnic. To bi obema tudi prihranilo mnogo časa in truda, ker učenec bi na ta način sam na sebi videl, kar pri učitelji opazuje. Po napačnosti je nerazločnemu sorodno tudi neglad-ko izgovarjanje. Tudi tukaj je šoli dolžnost, kolikor moči, ta nedostatek odpraviti. Mnogi črke razločno in čisto izgovarjajo, a gladko ne, ker nektere glase — osobito goltnike — dva — tri — in še večkrat ponavljajo v govoru. Tu je treba čakati ene besede več nego je to navada pri gladko govorečih ljudeh. Po domače se takim pravi, da se jim: „jezik zaleta.Govor takih ljudi je neprijeten in dolgočasen. Nikdo jih rad ne posluša. Temn zaletavanju jezika ni zmerom kriva organska hiba na njem; ampak večkrat tudi neka negibčnost njegova, ki se pa saj nekoliko — pri otrocih hitreje, pri odrašče-nik težje — dA odpraviti. To bi se utegnilo tako-le deseči: Učitelj naj v to svrho izbere lahkih enozložnih besed. Te naj učenec tolikrat glasno ponavlja, dokler ne bode jih hitro in brez spotikljeja izgovarjal. Od lahkih onozložnih prestopi naj učitelj k težjim enozložnim besedam, ter naj ponavlja, dokler tudi tukaj namena ne doseže. Zaporedoma — a zmerom po že doseženem namenu — pridejo naj na vrsto dvo — tri — in vcčžložne besede. Y Ce se vselej ne odpravijo popolnem te pomanjkljivosti, storilo se je dosti, ako so se zmanjšale. Storilo se je kar je bilo moči. Res da zadenejo že tako s predmeti preobloženega učitelja to vaje ka nemilo; a so neobhodno potrebne. To pa za to: Ljudski učitelj pripravlja v učenci za društvo in državo pripravnega in toraj koristnega uda za bodočnost. On ima po razmerah deležnik omikanih društev postati, kot ob-činar v razgovorih, sejah in raznih posvetovanjih ; povsod, v naloženih mu razmerah kakor tudi v prostovoljnih zabavah in veselicah ne bode potreboval samo zdravih misli, ampak tudi pripravnega sredstva — gladkega jezika, ki čedalje bolj napreduje in bogati. Treba pa, da človek čisti jezik, pa tega tudi razločno in gladko govori. Evo potrebe! Vgovoru pa glede na preobložbo s predmeti, pride se lahko s tem v okom, da ni treba otrok v gorenjem zmislu vaditi sistematično — v urniku določenih urah; to se lahko zgodi — sicer večkrat — pri danili prilikah posebno pred naukom, ko so učenci zbirajo. J. Brie. Dopis. IZ SOLKANA. V 24. številki letošne „Soče" naprosil sem one g. učitelje, ki menijo, da bi bilo boljše velike počitnice na ljudskih šolah našega okraja predrugačiti, naj bi to željo izrazili pri prvi priložnosti skupno, ter prosili slavni okrajni šolski svet, da privoli velike počitnice od konca julija, do srede septembra. — Dovolite spoštovani kolege, da ta predlog ponavljam, ter navedem uzroke, po kterih bode razvidno, da velike počitnice, kakor smo jih imeli do sedaj na naših ljudskih šolah, nasprotujejo potrebi in namenu počitnic. Učencu je takrat najbolj potreba počitnic, kedar so čuti najbolj trudnega, kedar njegove dušne moči začenjajo oinago-vati, kedar ni več kos tega izvrševati, kar se od njega zah- teva. — Bodi učitelj uajboljši pedagog; njegov poduk še tak6 interesanten, pričakovati se sme od učenca le toliko časa one, k nauku ueobhodno potrebne pazljivosti, dokler je njegov duh bister, spočit, dokler se ne zahteva od njega več, nego premorejo njegove moči. — Kakor pa se prezira, kedaj in koliko časa zamore biti otrok k poduku razpoložen in koliko se mu sme naložiti, kakor hitro mora z največim trudom vse svoje duševne moči napenjati, in še ne doseže tega, kar se od njega zahteva, postane indiferenten, ter ima oči, pa ne vidi; ima ušesa, in ne sliši. — Pri takih razmerah poduk ne moro biti vspešen ; — mlati se prazno slamo. Na naših ljudskih šolah se podučoje brezobzirno v največi vročini, in sicer takrat, kedar se že ne more otroka skoraj nikjer več porabiti; — kedar živina, ki jo pase, v hlevu počiva, — kedar trudni delavci poiščejo hladne sence, ter par ur počivajo. Ta čas tedaj je odločen večidel v podučevanje; zahteva se od nežne mladine to, kar bi delalo odrašeniin preglavico. Dokler toplota ne začenja pritiskati, to ne zavira toliko poduka, naj se že določi kterikoli čas dneva za šolo. — Drugače je ob „pa-jih dnevih", ko je vročina najhujša, in morajo otroci tudi doma svojim starišem pri delu pomagati. Zjutraj na vse zgodaj morajo gnati živiuo na pašo. — Ko se tam nnletajo in nakričijo, priženejo živino domov, in hajdi v šolo. — Zopet drugi morajo doma pomagati pri delu, ali pa majhne otroke varovati, in sploh taka dela opravljati, ki jih več ali manj utrudi. Onega časa dneva tedaj, ki bi se dal tudi ob vročem letnem času za podučevanje vspešno porabiti, ni mogoče zarad krajevnih razmer odločiti za šolski poduk. Pošilja se, kakor sem že rekel, otroke ob tistih urah dneva v šolo, ko jih več ne potrebujejo doma, ko se nikjer ne dajo več porabiti. — Nabere se okoli 70 otrok v eno sobo, in začne se poduk. — Pa kakošeu poduk! — Otroci so trudni. Vročina je že tako meseca avgusta pri nas uajveča, iu toliko otrok v enem kraju zbranih, zasope kinalo šolsko sobo, da na -stane neznosljiva soparica, ki človeka, ki pride s čistega zraka notre, kar zalopne, dasiravno je to ali ono okno odprta. Ni čuda tedaj, ako otroci malo poslušajo iu se jih nauk ne prejme. — Disciplino je v lakih razmerah zel6 težavno ohrauiti.— Ko se učitelj naj bolje prizadeva, da bi učencem to ali ono prav živo predočil, vidi, da so zelo raztreseni, ter mu ne morejo slediti z mislimi; preleni so za to, in nihče jim ne more zameriti. Vidi se večkrat, da marsikater zaspi, kedar bi bilo treba najbolj poslušati. Šola mora na to gledati, da ohrani otroke na duhu in telesu zdrave in čvrste, da jih varuje vsega, kar bi na njih zdravje škodljivo upljivalo. Dolžnost odgojiteljev je, da odstranijo, kolikor se da, vse, kar mladini na zdravji i« njenem telesnem razvitku škoduje. — Vrtnar z največo skrbjo varuje mlada drevesca pred hudim mrazom iu pred veliko toploto, ker ve, da ne morejo toliko prebiti, kakor veliko drevje.—Ali smemo učitelji to prezirati, daje treba pri mladini posebno gledati na „mens sana in corpore sano — Zakaj tedaj pričakujemo od otrok nekaj tacega, česar bi še pri odrašenih zastonj iskali ? — Zakaj jih silimo k učenju, kedar so za to najmanj razpoloženi — kedar dela letni čas največ ovir? — Zakaj trpinčimo otroke brez potrebe, ker se tega lahko ognemo ? — Po druzih krajih in tudi pri nas se na srednjih šolah začenjajo velike počitnice že vuč let z mesecem avgustom. — Na ljudskih šolah Teržaške okolice so to vlani vpeljali. — Čas bi bil, da tudi mi to storimo, ter odločimo velike počitnice tako, kakor jih naše podnebje zahteva. — Jaz stavim predlog, naj bi se začele velike počitnice na ljudskih šolah Goriškega okraja z mesecem avgustom, ter ga opiram na sledeče vzroke : 1) Pri nas se ne more mescca avgusta vspešno podučevati, ker največa vročina tega meseca učenje zelč zavira. 2) Je v zdravstvenem obziru otrokom in učiteljem škodljivo, ker morajo v največi toploti, ko solnce najbolj pripeka, po štiri do pet ur vstrajati v majhnem prostoru, kjer se zrak kmalo pokvari, in nastane velika soparica, ki je zdravju škodljiva, ter provzro či pogostoina glavobol. — Treba je mnogokrat na en dan po več otrok poslati iz šole, ker jim prihaja slabo. — Znano je da vročina zrak stanjša, in da se tak stanjšan zrak hitro pokvari po dihanju in izhlapenju, v majhnem prostoru natlačenih otrok. 3) V našem okraju nimamo takošnih šolskih poslopij, kakor jih postava in potreba zahtevate. — Naše šolstvo ima le kratko preteklost za seboj. — Ne da se še celo tega kar ua eukrat napraviti, kar je tieobhoduo potrebuo. Denarja pomanjkuje; potrpeti bo treba najbrž še dolgo časa. — Na več krajih so sploh zadovoljni, da dobe kater prostor za šolo, naj žc bode kakoršeu hoče. — Iz tega pa sledi, da se v neprimernih iu premajhnih sobah, v kte-re pred — iu po poludne solnce pripeka, cel mesec avgust otroke brez potrebe trpinči, in se jim škoduje na njihovem zdravju. — V sobi mojega razreda je bilo 22. junija t. 1. po poludne 24° R. toplote. Soba je namreč premajhna za 72 otrok, in je poleg tega še tak<5 obrnjena, da v njo skoraj cel dan solnce pripeka. Tako je v Solkanu, dasiravno se šteje ta vas med prve v Goriški okolici. 4) Starši potrebujejo doma svoje otroke meseca avgusta tak<5, če ne še bolj, kakor pozneje o trgatvi, ki nima za ves uaš okraj take važnosti, kakor jej nekteri pripisujejo. — Jaz meuim, da se dajo v treh, šterih dneh opraviti ona opravila ob času trgatve, pri kterih stariši svoje otroke doma neobhodno potrebujejo. Ce bi se tudi te dui počitnicam pridjalo, bi šola zaradi tega ne trpela, če na ljudskih šolah Tržaškega okraja in po drugih krajih ne trpi, kjer si celo dva meseca počitnic privoščijo. — Čemu bi se delalo kaste med šolami in učitelji ene vrste ? — Saj so nam že takti šolski prazniki med letom skrčeni. — Ako pa nikakor ni mogoče dodati velikim počitnicam Še nekaj dni več, naj se dotičnemu kraju, ki hoče imeti ob trgatvi prosto, naloži toliko četrtekov med letom v podučevanje, da se zamuda popravi. — Sicer pa ponavljam svoje prepričanje, da ni po mojem mnenju v našem okraju vasi, kjer bi se trgatev vršila s tako slovesnostjo, da bi samo zarad tega bilo vredno, naj se otroci za kratko veselje dveh ali treh dni pokore cel mesec avgust v šoli brezuspešno in na škodo svojega zdravja.— Da se grozdja nazobljejo, kolikor jim je drago, imajo že tako dost časa pred — in po šoli. IZ SEŽANSKO-KOMENSKEGA OKRAJA. (Sežansko-komen-sko učiteljsko društvo) je zopet zborovalo duč 12. maja t. 1. v Sežani. — Pričujočih je bilo (22 učiteljev in 4 učiteljice) 26 udo/. Duevni red: I. Pozdrav g. predsednika. II. Venticiranjc zapisnika minulega učiteljskega zborovanja. III. Zgodovina v narodnej šoli ; govori g. Kante. IV. O izre i „i" in „v" v narodnej šoli; govori g. Vrtovec. V. So li premije koristno sredstvo pri odgoji šolske mladine ; govori gospod c. k. okraj. š. nadzornik. VI. Kako naj se spisuje tednik; govori g. Ant. Leban. VII. Predlogi. — I. G. predsednik pozdravi društvo s primernim govorom; naznani, da so v društvo vstopili gg. Delena, Mahorčič in Valentinčič iz Sežaue kot podporni udje: konstatuje, da društvo vedno narašča pridobivši si nove in zdatne krepke moči, tako, da zatnoremo reči: društvo je nadepolno in stoji na krepkih nogah itd. Spodbuja k vzajemnosti in edinosti.— Spominja se ranj. g. Gveka, bivšega nad-učitelja Sežanskega. Vsi v znamenje sočutja in žalosti od sedežev vstanejo. — Koncčno pravi, da od vseh strani naše mnogojezične Avstrije čestitajo cesarskemu dvoru o priliki presv. cesarjeviča Rudolfa poroke. Tudi naše drnštvo noče zaostati. Poživlja, da vsi vskliknejo trikratni „ž i vi o" vrlima poročencoma. To se zgodi z burnimi živioklici. — Volilo se je na to deputacijo treh udov obstoječo iz g. predsednika, g. Hrovatina in gč. Cazafuro, za čestitanje g. glavarju. — Ko dcputacija k g. glavarju odide prevzame predsedništvo podpredsednik. — Ta povabi pričujoče neude naj bi se v društvo vpisali. — Oglasijo se sledeči: gg. Kristoslav Bogateč, Anton Pakiž, Auton Fakin, Jožef Čotar, Anton Berginc, France Vodopivec, Štefko Ferlugii, Anton Valentič, Jožef Pertot, France Šuc, Jakob Jelšček, Janko Lcbau. — II. Prečita se zapisnik minulega zborovanja. Pri tej priliki meni g. nadzornik, naj bi se razni naslovi pri imenih v zapisniku opustili; društvo se s tem strinja. — Ker nihče nič ne omeni se zapisnik potrdi. — Vrnivša se deputacija naznani po g. predsedniku, da se g. glavar v imenu vlade zahvaluje za čestitanje. — Slednjič prečita g. predsednik pozdrav: „celjskega učit. društva" ter pove, da je on v imenu — društva odzdravil, kar vsi odobrč. — III. G. Kantč poslal je svoj referat g. profes. Kleinmayerju v Koper v pregled. Ta mu ga še ni doposlal, torej odloži svoje predavanje za prihodnje zborovanje. — IV. G. Vrtovec prečita svoj referat. Opiraje se na starosloven-sko. razne jezikoslovce, kot Pohlina, Gutsmana, Kopitarja, Vodnika, Danjkota, M&lovašiča i. dr., na ljudsko izreko, na napačne pojme ki bi vsled slabe izreke nastali in na važnost čiste izreke „Z" in „t>" gledč pravopisa, dokaže, da je čista izreka „i* in „v" pravil-nejša in boljša tudi iz pedagogičnega stališča. — G. nadzornik meni, naj se učitelj ravna po slovnici. Sicer pa pravi dalje g. nadzornik, če se že hoče čisti „l" izgovarjati, naj bo učitelj — dosleden. — Večina se odloči za čisto izreko „l" in „v".— V. G. nadzornik prečita svoj referat. Povdarja korist in škodo premij. Društvo se strinja s § 24. učnega reda; premije naj se ne dajo, pač pa se lahko otroka obdaruje kadar koli zasluži. — Društvo se v vsem z g. nadzornikom vjema. — VI. G. preds. razloži važnost in korist tednika, ter povdarja posebno naj bo tednik natančen, pregleden, kratek in resničen. — Narisa na tablo obliko tednika, ki nam zdaj služi v primerno razdeljeno tvarino za mesec maj. Izrazi željo, naj bi se tedniku dala druga obika z obilnejšim številom rubrik. (Pokaže obliko.) G. nadzornik meni, naj bi za prihodnje zborovanje vsak ud donesel tednik poljubne oblike z razdeljeno tvarino za mesec dnij; iz teh naj bi se potem izbrala najprimernejša oblika. VII. Predlogi G. predsednik predlaga, naj se napravi društveni pečat, po § 32. društvenih pravil. Sklene se, da se napravi pečat ter se to naroči g. blagajnikarju. Dalje predlaga g. predsed. naj bi se prihodujič zborovalo v kraji, kjer bo okrajna učiteljska konferenca. Ker pa še kraj za okrajuo učit. konferenco, ni določen, objavil bo g. predsednik to po sklepu c. kr. okraj. šols. sveta vsakemu učitelju posamezno. V prihodnjem zbotovanju bodo predavali: I. G. Vertovec: polglasni „e" in namenivnik v ljudski šoli. — II. G. Nadzornik „o krajepisu." III. G. Kante: „o zgodovini v Ijud. šoli." Če bi bil edeu — ali drugi govornik zaderžiin, govoril bode g. Ant. Lebau: „s razvoju ljudskega šolstva v zadnjih 30 letih."— Po zborovanja bil je v gostilnici g. Mahorčiča skupni obed. Ostali smo pri dobri kapljici dobre volje, v lepej edinosti prepeva- je narodne pesmi mej tem, ko so se vršile različne napitnice. G. preds. je povdarjal, naj bi vsak učitelj v svoji vasi dobil nekojo podporne ude mej naobraženimi možmi; tako bode naše društvo korenike pognalo tudi mej narod ; šolstvo su bode vedno bolj in bolj razcvitalo nam in šoli v čast in napredek. — Daj Bog! Iz KAMENJ. Kakor navadno praznovala je tudi letos tukaj-šna šolska mladina slovesno god sv. Alojzija. Že ob G. uri zjutraj zbrali so se učenci in učenke v prostor-nej šolski sobi. Pred šolo se vvrstč in z zastavo na čelu—korakali so polagoma proti Vrtovinu—vasici blizo Kamenj. Mladino sprem-ljevala sta gg. učitelja in č. g katehet. Tudi pri tem izletu obra čalo se je otroško pozornost v lehke umevnih besedah na mnogovrstne razmere in ozke zveze, ki vesoljno naravo vežejo v skladno celoto. Izleti so neobhodno potrebni za prirodoznanski in zemljepisni uk, podajajo pa tudi zgodnje prilike za poduke v kmetijstvu in raznih obrtnijah — s kratka, izleti v bližnjo okolico so bogat zaklad mnogovrstne zabave in poduka in zategadelj ne kaže puščati jih v nemar. Na raznovrstna vprašanja: kaj je to? — kako se to imenuje?..... imel sem priliko opazovati, da so otroci z večjo pozornostjo in povolnejše odgovprjali. kakor je to sicer navadno v tesnej šolski sobi. V naravi ponudi se še posebno lepa priložnost, da se more učitelj prepričati, so li učenci to, kar seje prej v šoh vsestransko razpravljalo in obdelovalo, tudi zares uineli in če imajo to popolnoma v svoji lasti. Da so otroci mej potom tudi ktero zakrožili, ni treba še posebej omenjati, kajti priložnost peti ponujajo mladini zlasti šolski prazniki, izleti in skupni sprehodi. Mej takim razgovarjanjem in zabavljanjem prišli smo v Vrto-vin, kjer so nas vaščani sč strelom topičev sprejeli. Pri sv. maši, kojo so darovali č. g. katehet — peli 30 otroci. Pri tej priložnosti pove jim v lepej in jedrnatej besedi nekoliko iz življenja sv. Alojza, kako ga posnemati i.t.d. Po sv. maši šla je vsa mladina na bližnji hribček imenom „Brdo". Že le tu začelo se je pravo veselje. Otroci so stopili v kolo, ter navdušeno zapeli ces. pesen — trikratni: „Živio" Njemu na slavo, odmeval se je daleč okrog. Tudi iz te male visočiue so se otrokom razkazovalo in pojasnovale slične prikazni kakor mej potjo. Ko so bili otroci že neiioliko utrujeni, postreglo se jim je z jedjo in pijačo, kar so sč slastjo in hvaležnostjo užili. Ne daleč od kraja, kjer so otroci obedovali, stala je dvojica topičev, ki so od časa do časa z gromovitim bobnenjem oznanjali ljudem, kako slavi šolska mladež sv. Alojza. Da so se otroci pogostili in da se je se strelom poveličeval isti dan — zahvaliti se je blagemu šolskemu prijatelju in dobrotni- ku — koji pa noče nikakor imenovan biti. Srčna zahvala takemu dobrotniku, Bog nam ga živi in ohrani še mnogo let! BILJE. Učitelji Goriškega okraja imeli so 23. jnnija krajno učiteljsko konferenco v B i 1 j a h. Tega zborovanja udeležilo se je znatno število učiteljev tega okraja, pa tudi gostov sosednih okrajev smo zapazili. Po sv. maši pri kterej so peli učitelji, zbrali smo se v prostorih Biljenskc šole. Gosp. predsednik, Fr. Vodopivec pozdravi zbrane učitelje ter v svojem jedrnatem govoru razloži važnost in korist kraj učit. konferenc. Na to pripelje g. Tomšič, učitelj v Biljah, učence in učenke nižje skupine ter jih po učnem redu dve uri izprašuje. Učil je sledeče predmete: prve pol ure I. odd. odpisovanje iz š. deske: II. odd. mehanično branje že do dobro obdelanega ber. sestavka. Druge pol ure I. odd. odpisovanje; II. odd. napotovanje v ne še obdelan ber. sestavek. Tretje pol ure I. odd. ueposrednje pojem štev. 11 pa množenje in delenje z 2 in 3 štev. 11 ; II. odd. se vadi v številnih vajah do 50. Četrte pol ure se I. odd. izpusti z II. odd. se vadi risanje po Grandauerjevih risarijah za ljud. šole. Po praktičnem poduku prebere se zapisnik zadnjega zborovanja in potem začela se je debata, ktere so se udeležili malo ne vsi u čitelji. Razgovor o ponavljavnih tečajih je bil posebno zanimiv in živahen. Učitelji trdijo, da mladina v zimskem času reduo obiskuje nadaljevalni tečaj, da pa na poletje malo ne vseh šolah redni pouk neha. ker otroci ne zahajajo v šolo. Sicer pa konferenca pripozna korist in potrebo tega tečaja. Gosp. predsednik odloži nadaljno razgovarjanje o tem predmetu za prihodnje zborovanje. Da bi se tudi v naših šolah zaradi napredka in lepega reda povsod enaki zvezki za pisanje, risanje iu računjauje vpeljali, predlaga A. Baje, učitelj v Renčali, Lapajnove zvezke, le pisanke začetnikom, posebno one s prečnimi črtami priporoča Musilove (izgledna zbirka št. 1, 2 in 15), čemur navzoči pritrdijo. Ko je še gosp. Bajt, učitelj v Solkanu, prečital njegov referat o „velikih počitnicah za ljud. šole Goriškega okraja" kar se je za prihodnje zborovanje odložilo, sklene gosp. predsednik sejo ob 2 popoludne. Po koučanem zborovanji podali smo se k skupnemu obedu v privatno vilo sredi prekrasnega vrta, kjer se nam je jako dobro postreglo. Tukaj je najprej nazdravil gosp. predsednik cesarski rodbini, dež. š. nadzorniku, kraj. š. svetu, ki nas je s svojim pohodom počastil in drugim. Mej napitnicami zapel nam je krepki zbor lepe narodne pesni. — 28 — GLAMOC. Prebirajo list „Šola," sem razvidel, da se večja množina gg. dopisnikov peča skoro le z razlaganjem, kako se more vspešno podučevati v čitanji.— Kratka iti dobro pisana upotovanja moramo mladi učitelji naznati „dobro došlim" kajti več velja dobra primer izkušanega in dobrega učitelja, kakor deset suhoparnih pedagogik in didaktik. Jednej stvari se moram čuditi, namreč, da se nobeden gg. učiteljev ne poprime naloge pisati nekaj o računstvu. Računstvo je težak in za otroke zelo nerazumljiv predmet in v kte-rem vspešno podučevati je skoro največja učiteljeva umetnost. Ko sem obiskoval izobrazevališče, sem opazil, da je zadajalo računstvo pripravnikom največe težave. Mislim, da ko bi se kteri g. dopisnikov poprijel te naloge, bi s tem gotovo večini vstregel, posebno pa mladim in neizvežbanim svojim sodrugom. Novice in druge stvari. C. kr. naučno ministerstvo je izdalo ukaz do vseh dež. š. sve-tovalstev glede prenapolnjenja gimnazij in realk. V tem ukazu se pravi, da mladina iz vseh krogov preveč pritiska v 6rednje šole in da iz dolgih in dragih študij potem nema primernega dobička. Iz tega pa izvira državnej upravi in naučnim oblastnijam dolžnost, delati zoper tako tendenco ljudstva ki na enej strani kmetijstvu in obrtstvu odteza najboljše moči, na drugej strani pa rodi le nerodoviten in nezadovoljen proletarjat takih „olikanih", ki si nič ne prislužijo. To, da se prikazuje tam najbolj, kjer je prebivalstvo gosto naseljeno.__ Ukaz g. ministra za uk in bogočastje 27. maja t. 1. štev. 7973 priobčuje imenik š. knjig, učil in pisank, ktere se imajo rabiti v občnih ljudskih in meščanskih šolah. Razen onih, ki je c. k. založništvo na svitlo daje, potrjene so še sledeče slovenske šolske knjige: 1.) Janežič Ant. Cvetnik 1. del 3. natis za 5. razred meščanskih šol. Družtvo sv. Mohora 70 kr. 2.) A. Razinger in A. Žumer. Abecednik. Kleinmayer v Ljubljani. 20 kr. 3.) A, Razinger in A. Zumer. Abecednik. Kleinmayer v Ljubljani 25 kr. 4.) Praprotnik Andr. Slovenska slovnica. Pri izdatelju 30 kr. 5.) Praprotnik spisje 33 kr. 6.) Nedved Ant. Slavček. Pri izdatelju v Ljubljani 70 kr. 7.) Tomšič J. Nazorni nauk. Pri Giontiniju v Ljubljani 3 gld. 50 kr. 8.) Greinerjeve pisanke. 9.) Grubbauerjeve pisanke. 10.) Metznerjeve pisanke (le nemške). 11.) Muzilovc pisanke. 12.) Bauer. Zemljevid vojvodine Kranjske pri KOtzelnu na Dunaji. 13.) Tomšič. Globus..Pri Giontiniju v Ljubljani 5 gl. 30 kr. 14.) Vodopivec. Zemljevid Goriške. Pri Zajcu v Gorici 1 gl. 15.) Hartinger. Anatomične table 7 gld. 50 kr. Ob enem prepoveduje porabo pisank s podobami in tekstom iz prirodopisja, geografije, ali zgodovine, sploh pisanke sč slikami, ki niso z lepopisjem v nobeni zvezi. Omenjene pisauke smejo se rabiti še do koncem š. leta 1882-3. Pisanke z vodili o pisanji smejo se le tedaj rabiti, ako so postavno potrjene. Take pa, ki nimajo zraven napisa nikakoršnih tekstov ali podob, smejo se tudi v prihodnje rabiti. Učitelji in š. nadzorniki imajo paziti, da so pisanke iz trdnega, gladkega in dobro klejenega papirja. Učiteljem in učiteljicam Seža ns ko • Ko me ns k ega okraja. Dne 28. julija t. 1. ob 8. uri zjutraj bode zborovalo učit. društvo za Sežanskn-Komenski «kraj v Sežani. Odločilo se je zoto zopet ta kraj, ker bode dne 27. julija (tedaj prejšni dan) uradna okrajna učiteljska konferenca v Sežani. Dnevni red : I. Verificiranje zadnjega zapisnika. II. Društvena poročila. III. O zgodovini v ljud. šoli; govori M. Kantč. IV. Poglasni „e" in nainenivnik v ljudski šoli; govori Andrej Vertovec. V. O, krajepisu; govori g. nadzornik. VI. Če bo čas dopuščal, govoril bode še Ant. 'Leban o razvoji ljud. šolstva v zadnjih 30 letih. — K obilnej udeležitvi so uljudno vabljeni tudi učitelji in učiteljice druzih okrajev. ANT. LEBAN predsednik učit. društva. Okrajno učit. konferenco so imeli učitelji Ljubljanskega okraja dne 23. junija t. I. Poleg druzih toček, bila je na dnevnem redu tudi sledeča: Izbera poučnih knjig in čitank za šolsko leto 1881-2. da se predložč okraj, nadzorništvu po §. 8. drž. šols. postave 14. maja 1869. Ali bi ne bila ta točka tudi za naše bodoče okiaj. učit. konference primerna'? G os p. finančni minister določuje v posebnem ukazu, da naj se v bodoče le na take prošnje glede na olajšanje v šolskem obiskovanji ozir jemlje, ki so postavno kolekovane. Č. gg. naročnike »Šole" uljudno opozornjemo, da blagovoli svojo naročnino o pravem času poslati, ker sicer nam vzrašča samo nered pri pošiljanji lista in druge administrativne sitnosti. Finančni odsek dunajskega mestnega zbora je sklenil, da se učiteljem in učiteljicam od četrte starostne dokla-de, t. j. od 201etnega službovanja začenši, z vdobrenjem mestnega svčta starostne doklade podvojijo, t. j. od 50 gold. na 100 gold. zvekšajo. _ Pripravlja v ni tečaj za možko učiteljišče v Ljubljani in Gradcu bode s prih. Š. letom nehal. Ravno tako se bode v Gradcu in Lincu skrčilo žensko učiteljišče, tako, da bo vsako drugo leto I. tečaj. .Minulo leto se je to že zgodilo v Celovcu in v Ljubljani. Kaj pa Goriško žensko učiteljišče? — Volilna pravica. C. kr. okraj. š. svet v Feldkirchu (Vor-arlberškem) je na predlog c. kr. okrnj. š. nadzornika sprejel nasvet delati na to, da se učiteljem odvzame aktivna in pasivna volilna pravica. Ta predlog jc sedaj pri c. kr. dež. š. svetu. Javna zahvala; O priložnosti poroke Nj. visok, cesarjeviča Rudolfa s princesinjo Štefanijo se je zopet pokazalo, da ima ljud. šola mnogo prijateljev in dobrotnikov kojim je res mar, da se šolstvo bolj in bolj razcvita. Od vseh krajev naše dežele došla so nam vesela sporočila o slovesnem praznovanji tega patrijotičnega praznika. To slovesnost so zdatno povzdignili mnogi dobrotniki, obč. starešinstva in druge korporacije, posebno pa č. duhovščina, ki so z dobrovoljnimi doneski pripomogli, da je šolska mladež ta dan še posebno svečano obhajala. V imenu učencev izreka se vsem onim dobrotnikom prisrčna zahvala. Iskreno zahvaljuje se pa tudi vsem drugim, ki so pripomogli, da so se naši šolski mladini prav izvrstne veselice pripravile. Učiteljstvo. Nova knjiga. — V J. R. Milic-evi tiskarni v Ljubljani je ravnokar i/.išia knjiga pod naslovom : „Nauk o harmoniji in